Uradni list

Številka 52
Uradni list RS, št. 52/2007 z dne 12. 6. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 52/2007 z dne 12. 6. 2007

Kazalo

2779. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-B), stran 7068.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2007.
Št. 001-22-55/07
Ljubljana, dne 7. junija 2007
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV (ZZDT-B)
1. člen
V Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 4/06 – uradno prečiščeno besedilo) se v 1. členu dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) V skladu z mednarodnimi pogodbami, ki urejajo prosto gibanje delavcev in prosto izvajanje storitev med državami članicami Evropske unije, državami članicami Evropskega gospodarskega prostora in Švicarske konfederacije, Vlada Republike Slovenije Državnem zboru predlaga uvedbo in ukinitev ukrepov, ki jih omogočajo mednarodne pogodbe (prehodno obdobje ali varnostno klavzulo).
(5) V času uveljavljanja prehodnega obdobja ali v času uveljavljanja varnostne klavzule, se za državljane države iz prejšnjega odstavka, zoper katero Republika Slovenija uveljavlja prehodno obdobje ali varnostno klavzulo in njihove družinske člane, uporabljajo določbe tega zakona, razen XV.A poglavja, ki se za njih uporablja, ko Republika Slovenija uveljavlja prost dostop na slovenski trg dela, oziroma prost pretok storitev z napotenimi delavci.
(6) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenesejo naslednje direktive Evropske unije:
– Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);
– Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L št. 251 z dne 3. 10. 2003, str. 12);
– Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004, str. 44);
– Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi, ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s pristojnimi organi (UL L št. 261, 6. 8. 2004, str. 19);
– Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela (UL L št. 375, 23. 12. 2004, str. 12);
– Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L št. 289, 3. 11. 2005, str. 15);
– Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L št. 212, 7. 8. 2001, str. 162);
– Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev za azil (UL L št. 31, 6. 2. 2003, str. 101);
– Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL L št. 304, 30. 9. 2004, str. 96).«.
2. člen
V 2. členu se opredelitev pojma »begunec« spremeni tako, da se glasi:
»Begunec je oseba, ki ji je priznan status begunca, v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito.«.
Opredelitev pojma »prosilec za azil« se nadomesti z novo opredelitvijo pojma, ki se glasi:
»Prosilec za mednarodno zaščito je tujec, ki ima po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, status prosilca za mednarodno zaščito.«.
Za opredelitvijo pojma »prosilec za mednarodno zaščito« se doda nova opredelitev pojma, ki se glasi:
»Oseba s subsidiarno zaščito je oseba, ki ji je po zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, priznan status osebe s subsidiarno zaščito.«.
Dodajo se nove opredelitve pojmov, ki se glasijo:
»Rezident za daljši čas je tujec, ki ni državljan države članice Evropske unije in ima v državi članici Evropske unije dovoljenje za stalno ali dolgotrajno prebivanje, izdano z veljavnostjo najmanj pet let.
Državljan EU je tujec z državljanstvom druge države članice Evropske unije.
Državljan EGP je tujec z državljanstvom države članice Evropskega gospodarskega prostora.
Tretja država je vsaka država, ki ni članica EU, EGP ali ni Švicarska konfederacija.
Raziskovalec je tujec, ki ni državljan države članice EU, z ustreznimi visokošolskimi kvalifikacijami, ki omogočajo vpis v programe doktorskih študijev in ga raziskovalna organizacija izbere za izvajanje raziskovalnega projekta, za katerega se zahtevajo navedene kvalifikacije.
Žrtev trgovine z ljudmi je tujec, ki ni državljan države članice EU, in mu je v skladu z zakonom, ki ureja prebivanje tujcev, izdano dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtvi trgovine z ljudmi.«.
3. člen
V drugem odstavku 3. člena se za 13. točko doda nova 14. točka, ki se glasi:
»14. raziskovalce, ki imajo sklenjen sporazum o gostovanju z raziskovalno organizacijo iz Republike Slovenije, in za raziskovalce, ki izvajajo program raziskovalnega dela do največ treh mesecev v Republiki Sloveniji in imajo v drugi državi članici EU izdano dovoljenje za prebivanje raziskovalca.«.
Tretji odstavek se črta.
4. člen
V osmem odstavku 4. člena se za besedilom »za primer brezposelnosti« črta besedilo »na podlagi pogodbe o koncesiji«, besedilo »ne sme sklepati pogodb o zaposlitvi s tujci, ki nimajo osebnega delovnega dovoljenja« pa se nadomesti z besedilom, ki se glasi: »lahko sklepa pogodbe o zaposlitvi s tujci, ki imajo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas.«.
5. člen
V drugem odstavku 5. člena se črta besedilo »v soglasju z drugimi ministri, pristojnimi za posamezna področja dejavnosti«.
V tretjem odstavku se črta besedilo »tujci, ki imajo na podlagi sporazuma z Evropsko unijo enak položaj kakor državljani Republike Slovenije,«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Kvote, ki jih Republika Slovenija dogovori z mednarodnimi sporazumi, se ne vštevajo v kvoto iz prvega odstavka tega člena.«.
V enajstem odstavku se za besedilom »na predlog pristojne zbornice« doda besedilo »ali pristojne delodajalske organizacije«.
6. člen
V prvem odstavku 6. člena se 2. točka črta.
Dosedanja 3. točka postane 2. točka.
V drugem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. ožji družinski člani tujcev z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoločen čas.«.
Za 4. točko se dodata novi 5. in 6. točka, ki se glasita:
»5. rezidenti za daljši čas,
6. ožji družinski člani tujca z dovoljenjem za začasno prebivanje.«.
7. člen
V drugem odstavku 7. člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»V skladu s prejšnjim odstavkom se šteje, da ima novo zaposlovanje ali delo negativne učinke na zaposlenost in prestrukturiranje gospodarstva in se delodajalcem s sedežem v Republiki Sloveniji zavrnejo vloge za izdajo delovnih dovoljenj v naslednjih primerih:«.
Na koncu 2. točke drugega odstavka se namesto podpičja postavi vejica in doda naslednje besedilo »zaradi ekonomskih razlogov;«.
V 3. točki drugega odstavka se za besedilom »če je delodajalec« doda besedilo »šest mesecev pred vložitvijo vloge«.
4., 5., 6. in 7. točka se nadomestijo z novima 4. in 5. točko, ki se glasita:
»4. če delodajalec nima poravnanih davkov in prispevkov iz naslova zaposlitve in dela;
5. če delodajalec ne izkaže najmanj šestmesečnega poslovanja v višini, ki zagotavlja izplačilo minimalne plače za najmanj dva zaposlena delavca v vsakem od zadnjih šest mesecev poslovanja.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Prepovedi iz prejšnjega odstavka se, razen v primeru iz 4. točke drugega odstavka tega člena, ne upoštevajo, če gre za zaposlitve strokovnjakov z najmanj visokošolsko izobrazbo, sorodnikov delodajalca do tretjega kolena v ravni vrsti, in delavcev, ki jih lahko delodajalec v skladu z 11.c členom tega zakona zaposli brez kontrole trga dela.«.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti, šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(4) V primeru nove zaposlitve delovnega migranta se ne upošteva prepoved iz 5. točke drugega odstavka tega člena.
(5) V primeru sezonskega zaposlovanja ali dela na področju kmetijstva in gozdarstva se ne upošteva prepoved iz 5. točke drugega odstavka tega člena. V primeru, da je delodajalec fizična oseba, ki je lastnik ali zakupnik kmetije ali gozda oziroma kmetijskega zemljišča, se prepovedi iz drugega odstavka tega člena ne upoštevajo.
(6) Slovenskemu ali tujemu delodajalcu je prepovedano novo zaposlovanje ali delo in se izdaja delovnega dovoljenja zavrne:
1. če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu tri leta pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja, pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 40.a, 43. ali 44. členu tega zakona ali po prvem odstavku 18. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo);
2. če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu dve leti pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 38., 40., 46. ali 49. členu tega zakona;
3. če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu eno leto pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 39. ali 45. členu tega zakona.
(7) Slovenskemu ali tujemu delodajalcu je prepovedano novo zaposlovanje ali delo in se izdaja delovnega dovoljenja zavrne:
1. če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu tri leta pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja, pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 1., 7., 8., 16. ali 17. točki prvega ali drugega odstavka 229. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 79/06 – ZZZPB-F);
2. če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu dve leti pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja, pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 1., 3., 4., 6., 7., 9. ali 10. točki prvega ali drugega odstavka 230. člena Zakona o delovnih razmerjih;
3. če je bila slovenskemu ali tujemu delodajalcu eno leto pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja, pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po 2., 7., 10. ali 11. točki prvega ali drugega odstavka 231. člena Zakona o delovnih razmerjih.
(8) Novo zaposlovanje ali delo je tujcu prepovedano, če mu je bila dve leti pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja pravnomočno izrečena kazen globe za prekršek po tem zakonu, ali po zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ta določba ne velja za tujca z osebnim delovnim dovoljenjem.
(9) Pristojni davčni urad je zavodu za zaposlovanje dolžan sporočiti podatke iz 4. točke drugega odstavka tega člena, ki jih zavod za zaposlovanje potrebuje za odločanje o izdaji delovnih dovoljenj, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.«.
8. člen
V sedmem odstavku 8. člena se pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo »razen če ta zakon ne določa drugače.«.
Za sedmim odstavkom se dodajo novi osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti odstavek, ki se glasijo:
»(8) Tujec, ki je pridobil dovoljenje za začasno prebivanje kot žrtev trgovine z ljudmi, je na trgu dela v enakem položaju kakor drugi tujci z dovoljenjem za začasno prebivanje.
(9) Za izdajo delovnega dovoljenja morata vlagatelj in tujec izpolnjevati pogoje, določene s tem zakonom.
(10) Med trajanjem delovnega razmerja mora imeti tujec v skladu s slovensko zakonodajo prijavljeno socialno zavarovanje.
(11) V primeru sklepanja delovnega razmerja je delodajalec dolžan pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja prijaviti prosto delovno mesto v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti.
(12) Zavod za zaposlovanje je v primeru, da je s tem zakonom določena kontrola trga dela, dolžan v roku osmih delovnih dni od prijave prostega delovnega mesta delodajalca pisno obvestiti, ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne domače ali z domačimi izenačene brezposelne osebe. V primeru iz četrtega odstavka 11.a člena tega zakona zavod za zaposlovanje delodajalca pisno obvesti o soglasju ali zavrnitvi soglasja v roku 30 dni od prijave prostega delovnega mesta.
(13) Vlogo za izdajo delovnega dovoljenja za prijavljeno prosto delovno mesto mora delodajalec vložiti v roku 30 dni od dneva vročitve obvestila iz prejšnjega odstavka oziroma v roku 30 dni od prijave prostega delovnega mesta, če se trg dela ne kontrolira.«.
V osmem odstavku, ki postane štirinajsti odstavek, se v napovednem stavku črta beseda »tujcu«.
1. točka se spremeni tako, da se glasi:
»1. tujec, ki po zakonu, ki ureja prebivanje tujcev, ni pridobil dovoljenja za prebivanje ali mu je to prenehalo veljati,«.
2. točka se črta.
Na koncu 3. točke, ki postane 2. točka, se doda nov stavek, ki se glasi: »Ta določba ne velja za tujce z osebnim delovnim dovoljenjem.«.
Za 2. točko se dodajo nove 3., 4., 5. in 6. točka, ki se glasijo:
»3. tujec ni sklenil delovnega ali pogodbenega razmerja z delodajalcem ali je to bilo prekinjeno pred iztekom veljavnosti delovnega dovoljenja. Ta določba ne velja za tujce z osebnim delovnim dovoljenjem,
4. delodajalec odjavi socialno zavarovanje tujca, ki je zaposlen na podlagi dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo za sezonsko delo,
5. delodajalec ne prijavi začetka dela tujca v roku iz prvega ali drugega odstavka 29.a člena tega zakona,
6. samozaposleni tujec z osebnim delovnim dovoljenjem z veljavnostjo enega leta pred potekom veljavnosti delovnega dovoljenja preneha z opravljanjem dejavnosti, oziroma ni več vpisan v ustrezen register, ali vpisnik.
Zadnji stavek osmega odstavka se črta.
Deveti odstavek, ki postane petnajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(15) Minister, pristojen za delo, določi obrazce za vložitev prošnje za izdajo delovnega dovoljenja, organ, pri katerem se prošnja vloži, dokazila k vlogam, način izkazovanja izobrazbe in poklicne usposobljenosti tujca ter obliko in vsebino posamezne vrste delovnega dovoljenja.«.
Deseti odstavek se črta.
Enajsti odstavek, ki postane šestnajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(16) Če tujec iz kakršnih koli razlogov na strani tujca ali delodajalca ne sklene delovnega ali pogodbenega razmerja, oziroma ne nastopi dela ali se delovno oziroma pogodbeno razmerje prekine pred iztekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo, je delodajalec dolžan vrniti delovno dovoljenje organu, ki ga je izdal v roku:
1. 15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje tujcu, ki pred tem ni imel dovoljenja za prebivanje, če tujec ne nastopi dela;
2. 10 dni od vročitve dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo za tujca, ki ima dovoljenje za prebivanje, če ne nastopi dela;
3. tri delovne dni od prekinitve delovnega ali pogodbenega razmerja s tujcem.«.
Za šestnajstim odstavkom se dodata nova sedemnajsti in osemnajsti odstavek, ki se glasita:
»(17) Če pristojni organ v primeru iz prejšnjega odstavka s pravnomočno odločbo ali sodbo ugotovi, da je tujec oziroma delodajalec zlorabil namen izdaje dovoljenja za zaposlitev oziroma dovoljenja za delo ali na njegovi podlagi izdano dovoljenje za prebivanje, je tujcu prepovedan dostop na trg dela za pet let od dneva pravnomočnosti odločbe ali sodbe, oziroma je delodajalcu prepovedano novo zaposlovanje in delo za 10 let od dneva pravnomočnosti odločbe ali sodbe. Če ima tujec ob začetku pravnomočnosti odločbe ali sodbe veljavno dovoljenje za zaposlitev ali dovoljenje za delo, se mu to razveljavi.
(18) Če je bilo s pravnomočno odločbo ugotovljeno, da je bilo dokazilo o izobrazbi ponarejeno, se tujcu, če ima veljavno dovoljenje za zaposlitev, to razveljavi in prepove zaposlovanje in delo v Republiki Sloveniji za pet let od pravnomočnosti odločbe.«.
9. člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»OSEBNO DELOVNO DOVOLJENJE
10. člen
Splošne določbe
(1) Osebno delovno dovoljenje je obnovljiva ali stalna oblika delovnega dovoljenja, ki v času veljavnosti tujcu omogoča prosti dostop do trga dela, razen če je osebno delovno dovoljenje izdano za samozaposlitev.
(2) Osebno delovno dovoljenje se izda za čas, določen s tem zakonom, neodvisno od stanja in razmer na trgu dela. Tujec z osebnim delovnim dovoljenjem z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas ter tujec z osebnim delovnim dovoljenjem, izdanim osebi z začasno zaščito oziroma prosilcu za mednarodno zaščito, se lahko vpiše v evidenco brezposelnih oseb.«.
10. člen
Za 10. členom se dodajo novi 10.a, 10.b, 10.c, 10.č, 10.d in 10.e člen, ki se glasijo:
»10.a člen
Osebno delovno dovoljenje za samozaposlitev
(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, lahko tujec ustanovi ali soustanovi osebno gospodarsko družbo in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopa družbo, ali se registrira kot samostojni podjetnik posameznik, če ima veljavno osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, treh let ali osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas.
(2) Tujec iz prejšnjega odstavka lahko pridobi osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da ima veljavno dovoljenje za prebivanje,
2. da je pred registracijo oziroma vpisom najmanj eno leto neprekinjeno prebival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za prebivanje,
3. da izkaže lastna finančna sredstva v višini 10.000 eurov in
4. da v primeru, ko se določena dejavnost lahko opravlja le v poslovnem prostoru, izkaže lastništvo poslovnega prostora oziroma ustrezno najemno pogodbo ali, da v primeru, ko poslovni prostor ni pogoj, izkaže lastništvo prostora (objekta) ali ustrezno najemno pogodbo za prostor (objekt), kjer ima sedež.
(3) Pogoj enoletnega prebivanja iz prejšnjega odstavka ne velja za slovenskega izseljenca ali njegovega potomca do tretjega kolena v ravni vrsti in za tujca, ki je bil neprekinjeno najmanj eno leto pred registracijo v Republiki Sloveniji zaposlen kot delovni migrant. Za delovnega migranta se ne upoštevata pogoja iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka.
(4) Pogoj enoletnega neprekinjenega prebivanja iz 2. točke drugega odstavka tega člena ni izpolnjen, če je bilo dovoljenje za prebivanje izdano na podlagi delovnega dovoljenja za sezonska dela, za izvajanje čezmejnih storitev z napotenimi oziroma nameščenimi delavci ali za usposabljanje in izpopolnjevanje.
(5) Minister, pristojen za delo, lahko po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za gospodarstvo, za različne dejavnosti predpiše, da mora tujec izkazati višja ali nižja lastna sredstva, kakor so določena v 3. točki drugega odstavka tega člena.
(6) Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti lahko pridobi tudi tujec, ki je vpisan v ustrezen, z zakonom predpisan vpisnik.
(7) Osebno delovno dovoljenje iz drugega odstavka tega člena lahko tujec ponovno pridobi, če je vpisan kot ustanovitelj ali soustanovitelj v sodni register in zastopa osebno gospodarsko družbo ali njeno pravno naslednico ali je vpisan v poslovnem registru kot samostojni podjetnik posameznik.
10.b člen
Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let
(1) Za osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let lahko zaprosi:
1. ožji družinski član slovenskega državljana, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine,
2. ožji družinski član tujca z osebnim delovnim dovoljenjem za nedoločen čas, ki ima veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, zaradi združitve družine, če je pred tem najmanj dve leti že bival v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje,
3. slovenski izseljenec ali njegov potomec do tretjega kolena v ravni črti, ki nima slovenskega državljanstva,
4. samozaposleni tujec, ki je v Republiki Sloveniji dve leti neprekinjeno samozaposlen in je vpisan v poslovni register,
5. tujec z najmanj poklicno izobrazbo, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovemu pravnemu predniku,
6. delovni migrant, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovemu pravnemu predniku,
7. tujec, ki je zadnji letnik šolanja končal v Republiki Sloveniji in pridobil najmanj visokošolsko izobrazbo, če si v roku enega leta od pridobljenega naziva najde delodajalca ali se samozaposli,
8. tujec, ki je v Sloveniji zaključil program raziskovalnega dela in si v roku enega leta najde delodajalca ali se samozaposli,
9. ožji družinski član tujca iz prejšnje točke,
10. ožji družinski član tujca s statusom raziskovalca,
11. oseba s subsidiarno zaščito.
(2) V primeru iz 10. točke prejšnjega odstavka se delovno dovoljenje razveljavi, če tujec izgubi status raziskovalca, razen če ožji družinski član izpolnjuje pogoje za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let na drugi podlagi.
(3) V primeru iz 11. točke prvega odstavka tega člena se delovno dovoljenje razveljavi, če tujec izgubi status osebe s subsidiarno zaščito.
(4) Za ožje družinske člane slovenskega državljana se štejejo:
1. zakonec,
2. neporočeni otroci do dopolnjenega 21. leta starosti,
3. neporočeni otroci zakonca do dopolnjenega 21. leta starosti,
4. neporočeni otroci, starejši od 21 let, in starši, katere je slovenski državljan po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati,
5. neporočeni otroci, starejši od 21 let, in starši zakonca, ki jih je zakonec slovenskega državljana po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati,
6. starši slovenskega državljana do njegovega 21. leta starosti.
Za ožjega družinskega člana slovenskega državljana se po tem zakonu šteje tudi drug sorodnik, ki mu organ, pristojen za izdajo dovoljenja za prebivanje, zaradi združitve družine izda dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji.
(5) Za ožje družinske člane tujca se štejejo:
1. zakonec,
2. mladoletni neporočeni otroci tujca,
3. mladoletni neporočeni otroci zakonca,
4. starši mladoletnega tujca,
5. polnoletni neporočeni otroci in starši tujca ali zakonca, ki jih je tujec ali zakonec po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati.
Za ožjega družinskega člana tujca se po tem zakonu šteje tudi drug sorodnik, ki mu organ, pristojen za izdajo dovoljenja za prebivanje, zaradi združitve družine izda dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji.
(6) Osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let se lahko tujcu ponovno izda za enako obdobje, če so izpolnjeni enaki pogoji kakor pri prvi vlogi ali drugi, s tem zakonom določeni pogoji.
10.c člen
Osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas
Za osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas lahko zaprosi begunec in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
10.č člen
Osebno delovno dovoljenje za čas, določen s posebnim zakonom
(1) Za osebno delovno dovoljenje lahko zaprosi prosilec za mednarodno zaščito in oseba z začasno zaščito.
(2) Prosilcu za mednarodno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda eno leto po vložitvi prošnje za mednarodno zaščito, in sicer za čas treh mesecev z možnostjo podaljšanja.
(3) Osebi z začasno zaščito se osebno delovno dovoljenje izda za čas trajanja statusa osebe z začasno zaščito.
10.d člen
Osebno delovno dovoljenje na podlagi mednarodne pogodbe
Osebno delovno dovoljenje se lahko izda tudi v primerih in za čas, kot ga določa mednarodna pogodba. Če mednarodna pogodba tako določa, se osebno delovno dovoljenje lahko izda tudi brez plačila taks.
10.e člen
Prenehanje veljavnosti osebnega delovnega dovoljenja
Osebno delovno dovoljenje preneha veljati:
1. s potekom časa, če niso izpolnjeni pogoji za ponovno izdajo,
2. če se tujec odpove osebnemu delovnemu dovoljenju,
3. če tujec pridobi državljanstvo Republike Slovenije,
4. v primeru prenehanja dovoljenja za prebivanje,
5. v primeru smrti tujca.«.
11. člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»DOVOLJENJE ZA ZAPOSLITEV
11. člen
Splošne določbe
(1) Dovoljenje za zaposlitev je oblika delovnega dovoljenja, vezana na stalne zaposlitvene potrebe delodajalcev na podlagi sistemiziranih delovnih mest. S tem dovoljenjem se sme tujec zaposliti le pri delodajalcu, ki je zaprosil za izdajo dovoljenja.
(2) Dovoljenje za zaposlitev se izda za čas, ki ga delodajalec opredeli v vlogi, ki pa ne more biti daljši od enega leta.
(3) Prva zaposlitev je zaposlitev tujca, ki nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji. Pri delovnih migrantih se kot prva zaposlitev šteje, če delovni migrant ob vložitvi vloge delodajalca nima delovnega dovoljenja.
(4) Nova zaposlitev je prva zaposlitev ali zaposlitev tujca, ki že ima dovoljenje za prebivanje in se prvič zaposluje pri tem delodajalcu.
(5) Pogodba o zaposlitvi, ki jo vlagatelj priloži k vlogi, mora biti v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja in s kolektivnimi pogodbami, ki zavezujejo delodajalca.«.
12. člen
Za 11. členom se dodajo novi 11.a, 11.b, 11.c, 11.č in 11.d člen, ki se glasijo:
»11.a člen
Pogoji za izdajo dovoljenja za prvo ali novo zaposlitev
(1) Dovoljenje za zaposlitev se lahko izda pod pogojem, da v evidenci zavoda za zaposlovanje ni ustreznih domačih brezposelnih oseb oziroma oseb, ki so glede pravic do zaposlitve izenačene z državljani Republike Slovenije, ob upoštevanju prednosti, določenih v 6. členu tega zakona.
(2) Dovoljenje za zaposlitev se ob izpolnjenem pogoju iz prejšnjega odstavka lahko izda na podlagi vloge delodajalca, če so izpolnjeni še naslednji pogoji:
1. da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v poslovnem registru;
2. da je delodajalec prijavil prosto delovno mesto;
3. da delodajalec in tujec izpolnjujeta pogoje iz 7. člena tega zakona;
4. da ni izkoriščena kvota za to obliko zaposlovanja;
5. da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec in
6. da delodajalec priloži z njegove strani podpisano pogodbo o zaposlitvi.
(3) Minister, pristojen za delo, lahko na podlagi ugotovitve, da zaposlitev tujca ne vpliva škodljivo na trg dela, zlasti glede stanja domače brezposelnosti, strukture zaposlovanja oziroma regionalnih potreb za odpiranje novih delovnih mest v okviru gospodarskih panog, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za področje dejavnosti, določi po območnih službah zavoda za zaposlovanje dejavnosti, v katerih se lahko izjemoma dovoli izdaja dovoljenja za zaposlitev, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena.
(4) V skladu s prejšnjim odstavkom lahko območna služba zavoda za zaposlovanje izda dovoljenje za zaposlitev na podlagi soglasja centralne službe zavoda za zaposlovanje. Za izdajo soglasja mora podati obrazložitev, da zaposlitev tujca ne bo škodljivo vplivala na trg dela, zlasti glede stanja domače brezposelnosti, strukture zaposlovanja oziroma regionalnih potreb in da so ustrezne domače brezposelne osebe oziroma osebe, ki so z njimi izenačene, odklonile zaposlitev pri delodajalcu.
(5) Minister, pristojen za delo, lahko podrobneje določi pogoje iz tretjega in četrtega odstavka tega člena in način izdaje soglasja.
11.b člen
Podaljšanje dovoljenja za zaposlitev
(1) Pri prvi zaposlitvi se dovoljenje za zaposlitev na podlagi vloge istega delodajalca za istega tujca lahko podaljša za čas do skupno 12 mesecev, če je imel tujec v času veljavnosti prvega dovoljenja za zaposlitev dovoljenje za prebivanje in prijavljeno socialno zavarovanje ter je delodajalec prijavil začetek dela tujca.
(2) Dovoljenje za zaposlitev se lahko po enoletni zaposlitvi na podlagi vloge istega delodajalca za istega tujca podaljša za čas do enega leta, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke drugega odstavka 11.a člena tega zakona, in če tujec v času veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev ni bil pravnomočno sankcioniran z globo za prekršek po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja preprečevanje zaposlovanja in dela na črno. Kadar je pogodba o zaposlitvi podpisana za daljši čas, kakor je bila veljavnost predhodnega dovoljenja za zaposlitev, delodajalec dostavi fotokopijo pogodbe o zaposlitvi.
(3) Vlogo za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev lahko delodajalec vloži 60 dni oziroma najpozneje 30 dni pred iztekom veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev. Ob pravočasno vloženi vlogi za podaljšanje dovoljenja za zaposlitev, zavod za zaposlovanje v primeru, da podaljšano dovoljenje ni izdano pred iztekom veljavnosti predhodnega dovoljenja za zaposlitev, izda potrdilo o vloženi vlogi, ki velja kot dovoljenje za zaposlitev do dokončnosti odločbe o podaljšanju dovoljenja za zaposlitev. Če vloga ni vložena pravočasno, se šteje za novo vlogo.
(4) Pri podaljšanju dovoljenja za zaposlitev se za istega delodajalca šteje tudi pravni naslednik delodajalca. Pravni naslednik prvega delodajalca je po tem zakonu delodajalec prevzemnik, na katerega preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali dela podjetja, izvedenega na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve, do spremembe delodajalca.
11.c člen
Zaposlitev brez kontrole trga dela
(1) Minister, pristojen za delo, določi primere, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela (tujci s poklici, ki jih na slovenskem trgu dela primanjkuje, tujci s poklici, ki jih ni možno pridobiti z izobraževanjem ali usposabljanjem v Sloveniji, športniki, kulturni delavci, znanstveniki, lektorji, družinski člani tujca z visokošolsko izobrazbo, osebje v diplomatskih predstavništvih, ki nima privilegiranega statusa in podobno) in se dovoljenje za zaposlitev izda brez upoštevanja pogoja iz prvega odstavka 11.a člena tega zakona.
(2) Dovoljenje za zaposlitev se lahko izda na vlogo delodajalca, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da je delodajalec ustrezno registriran ali vpisan v poslovnem registru;
2. da je delodajalec prijavil prosto delovno mesto;
3. da delodajalec izpolnjuje pogoj iz 4. točke drugega odstavka, iz šestega in sedmega odstavka 7. člena tega zakona in tujec pogoj iz osmega odstavka 7. člena tega zakona;
4. da ni izkoriščena kvota za to obliko zaposlovanja;
5. da tujec izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva delodajalec in
6. da delodajalec priloži z njegove strani podpisano pogodbo o zaposlitvi.
11.č člen
Zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih
(1) Dovoljenje za zaposlitev za istega tujca se lahko izda več delodajalcem po najmanj šestmesečni neprekinjeni zaposlitvi tujca pri prvem delodajalcu, če gre za zaposlitev tujca z najmanj visokošolsko izobrazbo.
(2) Zaposlitev pri drugem delodajalcu mora biti v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, delodajalec in tujec pa morata izpolnjevati pogoje iz 11.a člena tega zakona. Delodajalec mora k vlogi priložiti sporazum med njim, tujcem in delodajalcem, pri katerem je tujec že zaposlen.
11.d člen
Prenehanje veljavnosti
Dovoljenje za zaposlitev preneha veljati:
1. s potekom časa, za katerega je bilo izdano,
2. s prenehanjem delovnega razmerja,
3. s pridobitvijo osebnega delovnega dovoljenja,
4. če tujec pridobi državljanstvo Republike Slovenije,
5. v primeru smrti tujca,
6. v primeru iz 29.a člena ali 29.c člena tega zakona.«.
13. člen
V petem odstavku 13. člena se za besedilom »določene za napotene tujce« postavi pika, nadaljnje besedilo pa se črta.
V desetem odstavku se na koncu prvega stavka doda vejica in naslednje besedilo »ne glede na to, ali se zahteva tržna prisotnost.«
14. člen
V 14.a členu se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za samostojne podjetnike posameznike.«.
15. člen
V 14.b členu se doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za samostojne podjetnike posameznike.«.
16. člen
V drugem odstavku 15. člena se drugi stavek črta.
17. člen
Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:
»20.a člen
Sezonsko delo v gostinstvu in turizmu
Dovoljenje za delo na področju gostinstva in turizma se ne glede na določbo četrtega odstavka 19. člena tega zakona lahko izda večkrat v koledarskem letu. Skupno trajanje dela oziroma veljavnost dovoljenj za delo ne sme presegati šestih mesecev v posameznem koledarskem letu.«.
18. člen
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
»29. člen
Splošne določbe o prijavi oziroma odjavi dela tujca
(1) Prijava dela tujcev je obvezen pogoj in velja za vse tujce, ki se zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji na podlagi določb tega zakona.
(2) Zavezanec za prijavo začetka dela tujca je vsakokratni delodajalec, ki s tujcem na novo sklepa delovno ali drugo pogodbeno razmerje oziroma tuji delodajalec, ki svojega delavca napoti na delo v Slovenijo v skladu s tem zakonom, in tujec, ki se samozaposli.
(3) Prijava in odjava dela se opravi pri zavodu za zaposlovanje, ki je izdal delovno dovoljenje, razen če ta zakon ne določa drugače. Zavod za zaposlovanje zavezancu izda potrdilo o prijavi oziroma odjavi dela tujca na predpisanem obrazcu. Zavod za zaposlovanje potrdila o prijavi začetka dela ne izda, če je delodajalec s tujcem sklenil pogodbo o zaposlitvi.
(4) Prijava dela se opravi v rokih iz 29.a oziroma 29.b člena tega zakona, vendar ne pozneje od datuma veljavnosti delovnega dovoljenja.
(5) Minister, pristojen za delo, določi obrazce za prijavo in dokazila k prijavi.«.
19. člen
Za 29. členom se dodajo novi 29.a, 29.b, 29.c in 29.č člen, ki se glasijo:
»29.a člen
Prijava začetka dela tujca, ki pred izdajo delovnega dovoljenja nima dovoljenja za prebivanje
(1) Prijavo začetka dela tujca, ki pred izdajo delovnega dovoljenja ni imel dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, je zavezanec dolžan opraviti v roku 15 dni od vročitve dovoljenja za prebivanje.
(2) Če zaradi objektivnih razlogov tujec ne pride v Republiko Slovenijo takoj po pridobitvi dovoljenja za prebivanje (npr. zaradi bolezni tujca, smrti ožjega družinskega člana), mora zavezanec za prijavo v roku iz prejšnjega odstavka o tem pisno obvestiti zavod za zaposlovanje in priložiti dokazila o razlogih za zamudo prijave začetka dela tujca. Zavod za zaposlovanje lahko na podlagi obrazložitve in dokazil zavezanca odobri poznejšo prijavo začetka dela tujca.
(3) Če zavezanec ne opravi prijave začetka dela v roku iz prvega odstavka tega člena ali v istem roku ne obvesti zavoda za zaposlovanje in priloži dokazil o razlogih za zamudo iz prejšnjega odstavka, oziroma niti v naknadno določenem roku ne opravi prijave začetka dela, se delovno dovoljenje razveljavi. Zavod za zaposlovanje o razveljavitvi delovnega dovoljenja v roku pet dni od razveljavitve obvesti pristojni organ, ki je izdal dovoljenje za prebivanje, in organ, pristojen za nadzor nad izvajanjem tega zakona. Ta določba ne velja za tujca z osebnim delovnim dovoljenjem.
(4) Če delodajalec s tujcem sklene pogodbo o zaposlitvi, se za prijavo začetka dela šteje prijava tujca v socialno zavarovanje s strani delodajalca.
29.b člen
Prijava začetka dela tujca, ki je pred izdajo delovnega dovoljenja imel dovoljenje za prebivanje
(1) Prijavo začetka dela tujca, ki je pred izdajo delovnega dovoljenja že imel dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji, je zavezanec dolžan opraviti v roku 10 dni od vročitve delovnega dovoljenja.
(2) Če delodajalec s tujcem sklene pogodbo o zaposlitvi, se za prijavo začetka dela šteje prijava tujca v socialno zavarovanje s strani delodajalca.
29.c člen
Odjava dela tujca
Delodajalec je dolžan odjaviti delo tujca v primeru prekinitve delovnega ali pogodbenega razmerja s tujcem pred iztekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo. Za odjavo dela tujca se šteje vrnitev dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo, v skladu s šestnajstim odstavkom 8. člena tega zakona. Zavod za zaposlovanje izda delodajalcu potrdilo o odjavi dela.
29.č člen
Hramba potrdil
(1) Zavezanec za prijavo mora ves čas izvajanja dela hraniti potrdilo na sedežu poslovanja, pri delu na terenu pa na mestu, kjer tujec dela. Če prijava dela temelji na delovnem dovoljenju, je zavezanec dolžan prijavo hraniti toliko časa kakor ostale predpisane dokumente.
(2) V primeru izgube dokumenta izda pristojna enota zavoda za zaposlovanje zavezancu prepis ali kopijo dokumenta.«.
20. člen
Prvi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za namen odločanja o izdaji ali razveljavitvi delovnih dovoljenj, spremljanja stanja na trgu dela in za znanstveno-raziskovalne in statistične namene, zavod za zaposlovanje vodi zbirko (obdeluje podatke) podatkov o tujcih, delodajalcih, tujih podjetjih in naročnikih storitev.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zbirka podatkov o tujcu vsebuje naslednje podatke:
1. ime in priimek ter priimek ob rojstvu,
2. spol,
3. dan, mesec in leto rojstva,
4. EMŠO, če mu je določena,
5. davčna številka tujca,
6. kraj in država rojstva,
7. državljanstvo,
8. zadnje stalno oziroma začasno prebivališče v tujini ali v Republiki Sloveniji (država, kraj, ulica in hišna številka),
9. sedanje stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (kraj, ulica in hišna številka),
10. vrsta in številka potne listine, datum in kraj izdaje ter njena veljavnost,
11. vrsta dovoljenja za prebivanje, datum izdaje ter njena veljavnost,
12. vrsta in področje izobraževanja (KLASIUS),
13. poklic po standardni klasifikaciji poklicev,
14. posebna znanja in
15. delovne izkušnje.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Zbirka podatkov o delodajalcu in naročniku storitve vsebuje podatke o:
1. firmi in podružnicah v Republiki Sloveniji,
2. sedežu firme in naslovih podružnic v Republiki Sloveniji,
3. matični številki,
4. davčni številki in
5. zastopnikih.
(4) Zbirka podatkov o tujih podjetjih vsebuje podatke o:
1. firmi,
2. sedežu firme in
3. odgovorni ali kontaktni osebi tujega podjetja v času izvajanja storitve v Republiki Sloveniji in o njegovem prebivališču.«.
Tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Zavod za zaposlovanje lahko brezplačno zbira in evidentira (obdeluje) podatke, ki jih potrebuje za izvajanje tega zakona iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o EMŠO tujca, izdanih dovoljenjih za prebivanje in o dovoljenjih za prebivanje, ki so prenehala veljati, o prebivališču in o zakonskem stanu tujca, če ministrstvo ta podatek o tujcu vodi,
2. AJPES o registraciji, oziroma vpisu samostojnih podjetnikov, glavni in stranski dejavnosti, zastopnikih in njihovih deležih ter o poslovanju delodajalca,
3. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o prijavah in odjavah socialnega zavarovanja tujcev,
4. pristojnega sodišča o pravnomočno izrečenih kaznih delodajalcem, njihovim odgovornim osebam in tujcem, ki so navedene v šestem, sedmem in osmem odstavku 7. člena tega zakona.«.
Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane peti odstavek, se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Zavod za zaposlovanje lahko zbirko podatkov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena, na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, poveže z zbirkami podatkov iz petega odstavka tega člena.
(7) Zavod za zaposlovanje lahko, na podlagi obrazložene pisne zahteve, od inšpektorata za delo brezplačno pridobi podatke o pravnomočnih sankcijah izrečenih delodajalcem in tujcem po 38., 39., 40., 40.a, 43., 44., 45., 46. in 49. členu tega zakona, po prvem odstavku 18. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in po 1., 7., 8., 16. in 17. točki prvega ali drugega odstavka 229. člena, po 1., 7., 8., 16. ali 17. točki prvega ali drugega odstavka 229. člena ali 2., 7., 10. ali 11. točki prvega ali drugega odstavka 231. člena Zakona o delovnih razmerjih.«.
Dosedanji četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek postane osmi odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane deveti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Minister, pristojen za delo, predpiše podrobnejša navodila o oblikah obdelave podatkov v zbirkah in načinih dostopa do podatkov ter o vsebini evidenc delovnih dovoljenj, ki morajo vsebovati podatke o vrstah izdanih in veljavnih delovnih dovoljenj.«.
21. člen
Za XV. poglavjem se doda novo XV.A poglavje in novi 35.a, 35.b, 35.c, 35.č, 35.d, 35.e, 35.f, 35.g in 35.h členi, ki se glasijo:
»XV.A POGLAVJE PROSTI DOSTOP NA TRG DELA DRŽAVLJANOV DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE, EVROPSKEGA GOSPODARSKEGA PROSTORA IN ŠVICARSKE KONFEDERACIJE TER IZVAJANJE STORITEV Z NAPOTENIMI DELAVCI
PROSTI DOSTOP NA TRG DELA
35.a člen
Opredelitev pravice
(1) Pravica do prostega dostopa na trg dela za državljana države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije pomeni, da se lahko v Republiki Sloveniji zaposli brez delovnega dovoljenja. Svojo pravico dokazuje z državljanstvom države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije.
(2) Pravica do prostega dostopa na trg dela za družinskega člana državljana države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, ki ni državljan države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, pomeni, da se lahko v Republiki Sloveniji zaposli ali samozaposli brez delovnega dovoljenja. Svojo pravico dokazuje z dovoljenjem za prebivanje za družinskega člana zaradi združitve družine.
35.b člen
Družinski člani
(1) Družinski člani državljana države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije so ne glede na njihovo državljanstvo:
– zakonec,
– neporočeni otroci do dopolnjenega 21. leta starosti,
– neporočeni otroci zakonca do dopolnjenega 21. leta starosti,
– neporočeni otroci, starejši od 21 let, in starši, katere je državljan EU, EGP ali Švicarske konfederacije po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati,
– neporočeni otroci, starejši od 21 let, in starši zakonca, ki jih je zakonec državljana EU, EGP ali Švicarske konfederacije po zakonu države, katere državljan je, dolžan preživljati,
– starši državljana EU, EGP ali Švicarske konfederacije, do njegovega 21. leta starosti.
(2) Za družinskega člana državljana EU, EGP ali Švicarske konfederacije se po tem zakonu šteje tudi drug sorodnik, ki mu organ, pristojen za izdajo dovoljenja za prebivanje, zaradi združitve družine izda dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji.
35.c člen
Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja
Državljani držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije so glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja izenačeni s slovenskimi državljani.
35.č člen
Pravice v primeru brezposelnosti
Državljani držav članic EU, EGP ali Švicarske konfederacije in njihovi družinski člani so glede pravic v primeru brezposelnosti izenačeni s slovenskimi državljani. V evidenco brezposelnih oseb se lahko vpišejo, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, in prebivajo v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za prebivanje.
IZVAJANJE STORITEV
35.d člen
Splošno
Delodajalec s sedežem v državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji lahko z delavci, zaposlenimi pri njem, ne glede na njihovo državljanstvo v Republiki Sloveniji, izvaja storitve brez delovnih dovoljenj.
35.e člen
Zagotavljanje pravic
Delodajalec iz 35.d člena tega zakona je dolžan svojim napotenim delavcem, v času izvajanja storitev v Republiki Sloveniji zagotoviti pravice za napotene delavce, ki so določene v zakonu, ki ureja delovna razmerja.
35.f člen
Nadzor
Delodajalec iz 35.d člena tega zakona je dolžan, zaradi nadzora nad izvajanjem pravic napotenih delavcev iz 35.e člena tega zakona zavodu za zaposlovanje najpozneje pred začetkom dela predložiti izjavo o izvajanju storitve, ki mora vsebovati podatke o:
1. številu napotenih delavcev,
2. vrsti storitve,
3. kraju in trajanju izvajanja storitve,
4. navedbo, da imajo napoteni delavci, ki so državljani tretjih držav, urejen status v državi, kjer ima delodajalec svoj sedež in
5. imenovanem napotenem delavcu, ki bo vez med tujim delodajalcem in pristojnimi nadzornimi organi.
35.g člen
Dokumentacija
V času izvajanja storitve je delodajalec dolžan zagotoviti, da se na delovnem mestu hranijo dokumenti o varnosti in zdravju na delovnem mestu in evidenca delovnega časa napotenih delavcev.
PRIJAVE IN EVIDENCE
35.h člen
Prijava zaposlitev in izvajanja storitev ter evidence
(1) Zaradi spremljanja stanja na trgu dela, statističnih ali znanstvenih namenov in izvajanja pravice do uvedbe varnostne klavzule, kakor jo določa Pogodba o pristopu k EU, so delodajalci, ki zaposlujejo državljane držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije in njihove družinske člane, dolžni na zavodu za zaposlovanje na predpisanem obrazcu v roku 10 dni od dneva nastopa dela prijaviti zaposlitev.
(2) Za prijavo opravljanja storitve se šteje izjava o opravljanju storitve.
(3) Zavod za zaposlovanje je dolžan voditi naslednje zbirke podatkov:
1. zbirko podatkov o delodajalcu, ki vsebuje podatke o firmi, sedežu firme, matični in davčni številki;
2. zbirko podatkov o državljanih EU, EGP in Švicarske konfederacije ali o njihovih družinskih članih, ki vsebuje naslednje podatke:
a) ime in priimek ter priimek ob rojstvu,
b) spol,
c) dan, mesec in leto rojstva,
č) EMŠO, če mu je določena,
d) davčno številko tujca,
e) državljanstvo,
f) zadnje stalno oziroma začasno prebivališče v tujini ali v Republiki Sloveniji (država, kraj, ulica in hišna številka),
g) sedanje stalno oziroma začasno prebivališče v Republiki Sloveniji (kraj, ulica in hišna številka),
h) vrsto in številko potne listine, datum in kraj izdaje ter njeno veljavnost,
i) vrsto dovoljenja za prebivanje, datum izdaje ter njegovo veljavnost,
j) strokovno izobrazbo;
3. zbirko podatkov o izvajalcih storitev, ki vsebuje podatke o firmi in sedežu firme, kontaktni osebi in o podatkih iz 35.f člena tega zakona.
(4) Zavod za zaposlovanje lahko brezplačno zbira in evidentira (obdeluje) podatke, ki jih potrebuje za vodenje zbirke podatkov iz obstoječe zbirke podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, o EMŠO, izdanih in razveljavljenih dovoljenjih za prebivanje, o prebivališču in o zakonskem stanu državljana EU, EGP ali Švicarske konfederacije in njihovih družinskih članov.
(5) Podatki iz evidenc iz tretjega in četrtega odstavka tega člena se hranijo dve leti po prijavi dela in se nato arhivirajo.
(6) Minister, pristojen za delo, predpiše podrobnejša navodila o oblikah obdelave podatkov v zbirkah ter pravicah in načinih dostopa do podatkov ter določi obrazec izjave iz 35.f člena tega zakona.«.
22. člen
V 36. členu se besedilo »100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »417 eurov«.
23. člen
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
»38. člen
(1) Z globo od 2.086 eurov do 12.519 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, ki mu zakon dovoljuje opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, če sklene pogodbo o zaposlitvi s tujcem, ki nima osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let ali za nedoločen čas (osmi odstavek 4. člena).
(2) Z globo 417 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
24. člen
V 39. členu se besedilo »100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »417 eurov«.
25. člen
40. člen se spremeni tako, da se glasi:
»40. člen
(1) Z globo od 2.086 eurov do 20.865 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, ki sklene pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o delu s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja (prvi odstavek 8. člena).
(2) Z globo od 417 eurov do 1.252 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 417 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – fizična oseba, ki sklene pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o delu s tujcem, ki nima delovnega dovoljenja (prvi odstavek 8. člena).«.
26. člen
Za 40. členom se doda nov 40.a člen, ki se glasi:
»40.a člen
(1) Z globo od 4.173 eurov do 20.865 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, ki v času trajanja delovnega razmerja tujca odjavi iz socialnega zavarovanja (deseti odstavek 8. člena).
(2) Z globo od 417 eurov do 1.252 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 417 eurov do 626 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – fizična oseba, ki v času trajanja delovnega razmerja tujca odjavi iz socialnega zavarovanja (deseti odstavek 8. člena).«.
27. člen
41. člen se črta.
28. člen
42. člen se črta.
29. člen
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
»43. člen
(1) Z globo od 2.086 eurov do 20.865 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, ki ne vrne delovnega dovoljenja tujca, s katerim ni sklenil delovnega ali pogodbenega razmerja, ali je prekinil delovno razmerje ali pogodbo o delu pred iztekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo (šestnajsti odstavek 8. člena).
(2) Z globo od 417 eurov do 626 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 417 eurov do 626 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – fizična oseba, ki ne vrne delovnega dovoljenja tujca, s katerim ni sklenil delovnega ali pogodbenega razmerja, ali je prekinil delovno razmerje ali pogodbo o delu pred iztekom veljavnosti dovoljenja za zaposlitev ali dovoljenja za delo (šestnajsti odstavek 8. člena).«.
30. člen
V prvem odstavku 44. člena se besedilo »od 500.000 tolarjev do 5.000.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 2.086 eurov do 20.865 eurov«.
V drugem odstavku se besedilo »od 100.000 tolarjev do 300.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »od 417 eurov do 1.252 eurov«.
31. člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»45. člen
(1) Z globo od 1.252 eurov do 20.865 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec za prijavo – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, ki ne prijavi začetka dela tujca (prvi odstavek 29.a člena).
(2) Z globo od 417 eurov do 1.252 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 417 eurov do 835 eurov se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, ki ne prijavi začetka svojega dela (prvi odstavek 29.a člena).
(4) Z globo od 209 eurov do 626 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec za prijavo – fizična oseba, ki ne prijavi začetka dela tujca (prvi odstavek 29.a člena).«.
32. člen
Za 45. členom se doda nov 45.a člen, ki se glasi:
»45.a člen
(1) Z globo od 835 eurov do 12.519 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec za prijavo – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, ki ne prijavi začetka dela tujca (29.b člen).
(2) Z globo od 417 eurov do 1.252 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 417 eurov do 835 eurov se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, ki ne prijavi začetka svojega dela (29.b člen).
(4) Z globo od 209 eurov do 626 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec za prijavo – fizična oseba, ki ne prijavi začetka dela tujca (29.b člen).«.
33. člen
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
»46. člen
(1) Z globo od 2.086 eurov do 12.519 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, ki ne omogoči dostopa do vseh razpoložljivih dokazov, na podlagi katerih so izdani dokumenti, ki dovoljujejo zaposlitev oziroma delo tujca (prvi odstavek 31. člena).
(2) Z globo od 417 eurov do 626 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 417 eurov do 835 eurov se kaznuje za prekršek samozaposlena oseba, ki ne omogoči dostopa do vseh razpoložljivih dokazov, na podlagi katerih so izdani dokumenti, ki dovoljujejo njegovo samozaposlitev (prvi odstavek 31. člena).
(4) Z globo od 417 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – fizična oseba, ki ne omogoči dostopa do vseh razpoložljivih dokazov, na podlagi katerih so izdani dokumenti, ki dovoljujejo zaposlitev oziroma delo tujca (prvi odstavek 31. člena).«.
34. člen
V 47. členu se besedilo »100.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »417 eurov«.
35. člen
48. člen se spremeni tako, da se glasi:
»48. člen
(1) Z globo od 626 eurov do 4.173 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, ki ne hrani delovnega dovoljenja na sedežu podjetja ali na delovišču izven sedeža podjetja (tretji odstavek 31. člena).
(2) Z globo od 209 eurov do 417 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
36. člen
49. člen se spremeni tako, da se glasi:
»49. člen
(1) Z globo od 2.086 eurov do 12.519 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, ki ne shrani dokumentacije v zvezi z delom in plačilom tujca (četrti odstavek 31. člena).
(2) Z globo od 209 eurov do 626 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 209 eurov se kaznuje za prekršek delodajalec – fizična oseba, ki ne shrani dokumentacije v zvezi z delom in plačilom tujca (četrti odstavek 31. člena).«.
37. člen
Za 49. členom se dodata nova 49.a in 49.b člena, ki se glasita:
»49.a člen
(1) Z globo od 417 eurov do 626 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec za prijavo – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost, ki ne prijavi začetka dela tujca (prvi odstavek 35.h člena).
(2) Z globo od 50 eurov do 209 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 100 eurov do 500 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec za prijavo – fizična oseba, ki ne prijavi začetka dela tujca (prvi odstavek 35.h člena).
49.b člen
(1) Z globo od 500 eurov do 1.252 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec za prijavo – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali oseba, ki opravlja samostojno poklicno dejavnost (naročnik storitve), ki ne prijavi začetka opravljanja storitve (drugi odstavek 35.h člena).
(2) Z globo od 100 eurov do 417 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 50 eurov do 209 eurov se kaznuje za prekršek zavezanec za prijavo – fizična oseba, ki ne prijavi začetka opravljanja storitve (drugi odstavek 35.h člena).«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
38. člen
Delovni migranti, ki so po Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 66/00) pridobili osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let, lahko, če so zaposleni v Republiki Sloveniji, ne glede na pogoje iz 10.b člena zakona, ponovno pridobijo osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo treh let.
39. člen
(1) Postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo po tem zakonu, če je to za stranko ugodnejše.
(2) Delovno dovoljenje, izdano pred uveljavitvijo tega zakona, ostane v veljavi do poteka veljavnosti dovoljenja.
40. člen
Minister, pristojen za delo, izda podzakonske akte iz petnajstega odstavka 8. člena, prvega odstavka 11.c člena, petega odstavka 29. člena, devetega odstavka 35. člena in šestega odstavka 35.h člena zakona v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
41. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 3. decembra 2007, razen 38. člena tega zakona, ki se začne uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
Št. 101-01/99-10/11
Ljubljana, dne 30. maja 2007
EPA 1358-IV
Podpredsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Vasja Klavora l.r.