Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2007 z dne 25. 5. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2007 z dne 25. 5. 2007

Kazalo

2451. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, stran 6170.

Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 17. člena ter drugega odstavka 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen)
(1) Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta z dne 21. maja 1991 o čiščenju komunalne odpadne vode (91/271/EGS) (UL L št. 135 z dne 30. 5. 1991, str. 40), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 91/271/EGS) in Aktom o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija (UL L št. 236 z dne 23. 9. 2003, str. 33) določa za komunalne čistilne naprave v zvezi z emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode:
– mejne vrednosti parametrov odpadne vode,
– mejne vrednosti učinkov čiščenja odpadne vode,
– posebne ukrepe v zvezi z načrtovanjem in obratovanjem komunalnih čistilnih naprav in
– dejavnosti, za katere veljajo posebne zahteve pri odvajanju industrijske odpadne vode.
(2) Ta uredba določa tudi občutljiva območja in njihova prispevna območja.
(3) Za vprašanja o emisiji snovi v vode iz komunalnih čistilnih naprav, ki niso urejena s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
2. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. mešani kanalizacijski sistem je sistem za skupno zbiranje in odvajanje komunalne ali komunalne in industrijske odpadne vode skupaj s padavinsko odpadno vodo;
2. prvi naliv padavinske vode je padavinska voda, ki se odvede v javno kanalizacijo na začetku večjih nalivov;
3. surova odpadna voda je odpadna voda, ki priteka na čistilno napravo;
4. evtrofikacija je obogatitev vode s hranili, zlasti s spojinami dušika oziroma fosforja, ki povzroči pospešeno rast alg in višjih rastlinskih vrst, posledica česar je nezaželena motnja v ravnotežju organizmov v vodi, ter poslabšanje kakovosti vode;
5. zmogljivost komunalne čistilne naprave območja poselitve je izračunana sposobnost čiščenja komunalne odpadne vode pri njeni največji obremenitvi. Za največjo obremenitev komunalne čistilne naprave se šteje največja povprečna tedenska obremenitev med običajnim obratovanjem. Zmogljivost se izraža v populacijskih ekvivalentih (v nadaljnjem besedilu: PE);
6. aglomeracija je območje poselitve, kjer je poseljenost oziroma opravljanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščena v takšni meri, da je treba zbirati in odvajati odpadne vode v javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: območje poselitve). Obremenjevanje vode z odvajanjem odpadnih voda se za območje poselitve izraža v PE;
7. primarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode s fizikalnim oziroma kemičnim postopkom, ki vključuje usedanje trdnih delcev, ali drug postopek čiščenja, pri katerem se biološka potreba po kisiku v surovi odpadni vode, izražena kot BPK(5), pred izpustom zmanjša za najmanj 20 odstotkov in količina neraztopljenih snovi za najmanj 50 odstotkov;
8. sekundarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode po postopku, ki vključuje biološko čiščenje s sekundarnim usedanjem, ali drug postopek, v katerem se dosegajo zahteve mejnih vrednosti parametrov iz 5. člena te uredbe;
9. terciarno čiščenje je čiščenje komunalne odpadne vode po postopku, s katerim se dosega odstranjevanje dušika in fosforja tako, da se dosegajo zahteve mejnih vrednosti parametrov iz 6. člena te uredbe;
10. dodatna obdelava odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po postopku, s katerim se dosega odstranjevanje mikrobiološkega onesnaženja tako, da dosegajo vode, v katere se odpadne vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, in predpisom, ki ureja kakovost kopalnih voda;
11. ustrezno čiščenje odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po katerem koli postopku, ki po izpustu omogoča, da dosegajo vode, v katere se odpadne vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, in predpisom, ki ureja kakovost kopalnih voda;
12. blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz čistilnih naprav za čiščenje komunalne odpadne vode ali iz drugih čistilnih naprav ter odpadno blato iz pretočnih greznic in drugih podobnih naprav za čiščenje odpadnih voda;
13. vodno telo površinske vode je pomemben in razpoznaven del površinske vode v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda;
14. prispevno območje je površina, s katere se vse površinske vode stekajo v vodno telo površinske vode in vplivajo na njegovo stanje;
15. občutljivo območje je vodno telo površinske vode ali njegov del:
– pri katerem je mogoče ugotoviti ali pričakovati njegovo evtrofikacijo,
– ki se ga odvzema ali je namenjeno za oskrbo s pitno vodo, pri kateri je mogoče zaradi odvajanja odpadnih voda pričakovati preseganje mejne vrednosti nitratov, določene za kakovostni razred A3 v skladu s predpisom, ki ureja kakovost površinskih voda, ki se jih odvzema za pitno vodo,
– ki je na območju, kjer je zaradi izpolnjevanja obveznosti iz predpisov, ki urejajo vode, in predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, potrebno nadaljnje čiščenje ali
– ki je na območju, kjer je treba zagotavljati izpolnjevanje obveznosti iz predpisov, ki urejajo upravljanje kopalnih voda;
16. morje so notranje morske vode in teritorialno morje v skladu s predpisi, ki urejajo pomorstvo;
17. rečno ustje je somornica v skladu z zakonom, ki ureja vode.
3. člen
(uporaba)
(1) Določbe te uredbe se uporabljajo za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja neposredno ali posredno v vode.
(2) Določbe te uredbe se uporabljajo za komunalne ali skupne čistilne naprave, namenjene za čiščenje:
– komunalne odpadne vode,
– mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– mešanice komunalne in padavinske odpadne vode, ki se zbira in odvaja na komunalno čistilno napravo po mešanem kanalizacijskem sistemu, in
– mešanice komunalne in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, s padavinsko odpadno vodo, ki se zbira in odvaja na komunalno čistilno napravo po mešanem kanalizacijskem sistemu.
(3) Za skupne čistilne naprave se mejne vrednosti odpadne vode izračunajo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, ob upoštevanju mejnih vrednosti za komunalne čistilne naprave iz te uredbe.
II. OBMOČJA POSELITVE
4. člen
(območje poselitve)
(1) V operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se v skladu s to uredbo določijo območja poselitve kot skupine kvadratnih celic, površine 100 m krat 100 m, ki se med seboj stikajo najmanj v enem oglišču, skladno s shematskim prikazom iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, ali kot združenje takih skupin celic, če se za posamezno skupino kvadratnih celic ugotovi, da je:
– celotna obremenjenost s komunalno odpadno vodo večja od 50 PE in gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE / ha ali
– celotna obremenjenost s komunalno odpadno vodo večja od 50 PE in gostota obremenjenosti zaradi nastajanja komunalne odpadne vode med 10 in 20 PE / ha, če je skupina kvadratnih celic na vodovarstvenem območju v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ali na občutljivem območju iz prvega odstavka 7. člena te uredbe.
(2) Gostota obremenjenosti posameznega območja poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode se določi na podlagi celotne obremenjenosti in celotne površine območja poselitve, pri čemer je celotna obremenjenost na območju poselitve enaka številu prebivalcev s stalnim prebivališčem na tem območju poselitve, povečanem za 30 odstotkov.
(3) Pri določitvi posameznih območij poselitve se lahko upoštevajo tudi prostorski podatki, zlasti o mejah naselij ali samoupravnih lokalnih skupnosti, ter obstoječi načrti ali ureditve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
III. MEJNE VREDNOSTI
5. člen
(mejne vrednosti parametrov odpadne vode pri sekundarnem čiščenju)
(1) Mejne vrednosti parametrov odpadne vode na iztoku komunalne čistilne naprave so glede na njihovo zmogljivost čiščenja določene v preglednici 1 iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Ne glede na mejne vrednosti za kemijsko potrebo po kisiku v odpadni vodi (v nadaljnjem besedilu: KPK) iz preglednice 1 priloge 2 te uredbe se lahko pri sekundarnem čiščenju uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja komunalne čistilne naprave, ki ne sme biti manjši od 80 odstotkov. Učinek čiščenja komunalne čistilne naprave se pri tem izračunava kot povprečna vrednost razmerja med 24-urno obremenjenostjo komunalne odpadne vode, merjeno s KPK, na dotoku in na iztoku komunalne čistilne naprave.
(3) Ne glede na mejne vrednosti za biološko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu: BPK(5)) iz preglednice 1 priloge 2 te uredbe se lahko pri sekundarnem čiščenju uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja komunalne čistilne naprave, ki ne sme biti manjši od 90 odstotkov. Učinek čiščenja komunalne čistilne naprave se pri tem izračunava kot povprečna vrednost razmerja med 24-urno obremenjenostjo komunalne odpadne vode, merjeno z BPK(5), na dotoku in na iztoku komunalne čistilne naprave.
6. člen
(mejne vrednosti parametrov odpadne vode pri terciarnem čiščenju)
(1) Če odpadna voda iz komunalne čistilne naprave izteka v površinske vode na prispevnih območjih občutljivih območij iz 7. člena te uredbe, so za komunalne čistilne naprave poleg mejnih vrednosti in učinkov čiščenja iz preglednice 1 priloge 2 te uredbe določene tudi mejne vrednosti za amonijev dušik, celotni dušik in celotni fosfor ter za učinek čiščenja celotnega dušika in celotnega fosforja.
(2) Mejne vrednosti iz prejšnjega odstavka so določene v preglednici 2 priloge 2 te uredbe.
(3) Ne glede na mejne vrednosti za celotni dušik iz preglednice 2 priloge 2 te uredbe se lahko pri terciarnem čiščenju uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja celotnega dušika. Učinek čiščenja celotnega dušika se izračunava kot povprečna vrednost razmerja med 24-urno onesnaženostjo odpadne vode s celotnim dušikom na dotoku in na iztoku komunalne čistilne naprave.
(4) Ne glede na mejne vrednosti za celotni fosfor iz preglednice 2 priloge 2 te uredbe se lahko pri terciarnem čiščenju uporablja mejna vrednost za učinek čiščenja celotnega fosforja. Učinek čiščenja celotnega fosforja se izračunava kot povprečna vrednost razmerja med 24-urno onesnaženostjo odpadne vode s celotnim fosforjem na dotoku in na iztoku komunalne čistilne naprave.
(5) Mejne vrednosti iz prvega odstavka tega člena veljajo tudi za komunalne čistilne naprave, če odpadna voda izteka v tekočo površinsko vodo, katere srednji nizki pretok je manjši od desetkratnika največjega šesturnega povprečnega pretoka odpadne vode iz komunalne čistilne naprave.
IV. OBČUTLJIVA OBMOČJA
7. člen
(občutljiva območja)
(1) Občutljiva območja zaradi evtrofikacije so določena na podlagi meril za določitev evtrofikacije iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe. Ne glede na merila iz priloge 3 te uredbe so kot občutljivo območje zaradi evtrofikacije določena rečna ustja, morje in vodna telesa površinske vode na prispevnem območju Timava dolvodno od Škocjanskih jam.
(2) Občutljiva območja zaradi kopalnih voda so območja, ki so v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje kopalnih voda, določena za območje, kjer se običajno kopa večje število ljudi in kopanje ni prepovedano ali kjer je dovoljena posebna raba voda za dejavnost kopališč.
(3) Seznam občutljivih območij zaradi evtrofikacije in seznam občutljivih območij zaradi kopalnih voda sta v preglednici 1 in preglednici 2 priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Na podlagi podatkov o hidrografskih razvodnicah so za občutljiva območja iz priloge 4 te uredbe določena tudi njihova prispevna območja. Prispevna območja občutljivih območij zaradi evtrofikacije so prikazana na publikacijski karti v prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe. Prispevna območja občutljivih območij zaradi kopalnih voda so prikazana na publikacijski karti v prilogi 6, ki sta sestavni del te uredbe.
(5) Minister, pristojen za okolje, podrobneje določi občutljiva območja in njihove geografske meje ter njihova prispevna območja in njihove geografske meje v digitalni obliki za raven merila 1:25.000 v državnem koordinatnem sistemu. Podatki o občutljivih območjih in njihovih geografskih mej so del informacijskega sistema okolja.
(6) Karto v merilu 1:25.000, na kateri so označena občutljiva območja in njihova prispevna območja iz prejšnjega odstavka, kot izvirnik hrani ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(7) Ministrstvo mora najmanj enkrat na štiri leta za območja s seznama občutljivih območij iz priloge 4 te uredbe preveriti njihove geografske meje ter meje njihovih prispevnih območij in ga dopolniti z novimi območji, če so za njih izpolnjeni pogoji za občutljiva območja po tej uredbi.
V. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNE ODPADNE VODE
8. člen
(odvajanje komunalne odpadne vode)
(1) Lastnik in upravljavec javne kanalizacije morata zagotoviti, da se za odvajanje komunalne odpadne vode uporabljajo objekti, ki izpolnjujejo zahteve, določene za kanalizacijo v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
(2) Upravljavec javne kanalizacije mora zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter zajeto padavinsko odpadno vodo po končanem nalivu odvesti na čistilno napravo, kadar gre za mešano javno kanalizacijo.
9. člen
(čiščenje komunalne odpadne vode)
(1) Lastnik in upravljavec javne kanalizacije morata zagotoviti, da se komunalna odpadna voda z območij poselitve, kjer se odvaja komunalna odpadna voda po javni kanalizaciji, pred odvajanjem posredno ali neposredno v vode očisti tako, da parametri komunalne odpadne vode ne presegajo mejnih vrednosti iz 5. oziroma 6. člena te uredbe.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morata upravljavec komunalne čistilne naprave in upravljavec skupne čistilne naprave, ki je obratovala na dan določitve prispevnega območja občutljivega območja, zagotoviti, da se obratovanje čistilne naprave prilagodi zahtevam, ki veljajo za odvajanje komunalne odpadne vode na prispevnem območju občutljivih območij, najpozneje 7 let po tem, ko je bilo območje, na katerem se odvaja odpadna voda iz te komunalne ali skupne čistilne naprave, določeno za prispevno območje občutljivega območja.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji z območij poselitve z obremenjenostjo, manjšo od 2.000 PE, zagotovljeno čiščenje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
10. člen
(dodatna obdelava komunalne odpadne vode)
(1) Med kopalno sezono, določeno s predpisi, ki urejajo upravljanje kopalnih voda, morajo upravljavec komunalne čistilne naprave, upravljavec skupne čistilne naprave in upravljavec male komunalne čistilne naprave zagotoviti za komunalno odpadno vodo z območja poselitve, ki je na prispevnem območju občutljivega območja zaradi kopalnih voda, poleg terciarnega čiščenja tudi dodatno obdelavo komunalne odpadne vode, če gre za:
– neposredno odvajanje komunalne odpadne vode v površinsko vodo, kjer se nahaja kopalna voda, ali njene pritoke, gorvodno od kopalne vode, od koder je čas dotoka do meje območja kopalne vode enak ali manjši od 48 ur, ali
– posredno odvajanje odpadne vode v podzemno vodo na območju obrežnega pasu površinskih voda iz prejšnje alineje, v širini 300 m.
(2) Pri odvajanju komunalne odpadne vode iz prejšnjega odstavka kakovost odpadne vode na iztoku iz dodatne obdelave ne sme presegati mejnih vrednosti za mikrobiološke parametre, določene v preglednici 3 priloge 2 te uredbe.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena morajo upravljavec komunalne čistilne naprave, upravljavec skupne čistilne naprave in upravljavec male komunalne čistilne naprave, ki je obratovala na dan določitve prispevnega območja občutljivega območja zaradi kopalnih voda, zagotoviti dodatno obdelavo komunalne odpadne vode najpozneje 7 let po tem, ko je bilo območje, na katerem se odvaja odpadna voda iz te komunalne čistilne naprave, skupne čistilne naprave ali male komunalne čistilne naprave, določeno za občutljivo območje zaradi kopalnih voda.
11. člen
(odpadne snovi iz čistilnih naprav)
(1) Pri obratovanju komunalne in skupne čistilne naprave z zmogljivostjo čiščenja, enako ali večjo od 10.000 PE, mora biti zagotovljen neoviran sprejem odpadnih snovi iz greznic in blata iz komunalnih čistilnih naprav ali malih komunalnih čistilnih naprav.
(2) Upravljavec komunalne čistilne naprave in upravljavec skupne čistilne naprave morata v zvezi s čiščenjem komunalne odpadne vode zagotoviti:
– sprejem odpadnih snovi iz greznic in blata iz komunalnih čistilnih naprav ali malih komunalnih čistilnih naprav, če je čistilna naprava za tak sprejem zgrajena in ustrezno opremljena, in
– merilno mesto, kjer je ob vsakem času možen odvzem reprezentativnega vzorca surove odpadne vode na dotoku na čistilno napravo in prečiščene odpadne vode pred izpustom iz čistilne naprave v vode.
12. člen
(obratovanje komunalne čistilne naprave)
Upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave mora vsak izpad v obratovanju komunalne ali skupne čistilne naprave prijaviti inšpekciji, pristojni za varstvo okolja.
VI. POSEBNE DOLOČBE
13. člen
(biološko razgradljiva industrijska odpadna voda)
Če biološko razgradljiva industrijska odpadna voda iz dejavnosti, ki so navedene v prilogi 7, ki je sestavni del te uredbe, ne vstopa v komunalno ali skupno čistilno napravo in obremenitev industrijske odpadne vode znaša enako ali več kakor 4.000 PE, veljajo za odvajanje neposredno v vode posebne zahteve za mejne vrednosti, ki so določene v predpisih, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav iz priloge 7 te uredbe.
14. člen
(monitoring voda, v katere iztekajo odpadne vode)
Monitoring stanja vodnih teles ali njihovih delov, v katera se odvajajo odpadna voda iz komunalnih ali skupnih čistilnih naprav ali industrijskih čistilnih naprav iz prejšnjega člena, se vključi v državni monitoring stanja površinskih ali podzemnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo kemijsko stanje površinskih voda, ekološko stanje površinskih voda, standarde kakovosti podzemne vode ali kakovost kopalne vode, če se pričakuje, da bo odvajanje odpadne vode pomembno vplivalo na stanje vodnih teles ali njihovih delov oziroma na kakovost kopalne vode.
VII. OPERATIVNI PROGRAM ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNE ODPADNE VODE
15. člen
(operativni program)
(1) V operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se za posamezna območja poselitve podrobneje določijo zahteve iz 8., 9., 10. in 11. člena te uredbe.
(2) Ministrstvo mora zagotoviti pregled operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode najmanj enkrat na štiri leta.
VIII. POŠILJANJE POROČIL EVROPSKI KOMISIJI
16. člen
(poročanje Evropski komisiji)
(1) Ministrstvo mora vsaki dve leti objaviti poročilo o stanju glede odvajanja komunalne odpadne vode in o ravnanju z blatom in ga poslati Evropski komisiji v skladu z določbo 16. člena Direktive 91/271/EGS.
(2) Ministrstvo vsaki dve leti najpozneje do 30. junija pošlje Evropski komisiji najnovejše informacije o vsebini operativnih programov iz prejšnjega člena v skladu z določbo tretjega odstavka 17. člena Direktive 91/271/EGS in Odločbo Komisije z dne 28. julija 1993 o obrazcih sporočanja nacionalnih programov po členu 17 Direktive Sveta 91/271/EGS (UL L št. 226 z dne 7. 9. 1993, str. 23).
(3) Ministrstvo na zahtevo Evropske komisije pošlje poročilo s podatki, ki se zberejo v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 15. člena Direktive 91/271/EGS, v šestih mesecih od prejema zahteve.
IX. NADZOR
17. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.
X. KAZENSKE DOLOČBE
18. člen
(prekrški)
(1) Z denarno kaznijo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec komunalne ali skupne čistilne naprave, ki je pravna oseba, če ravna v nasprotju z:
– določbami drugega odstavka 11. člena in
– določbami 12. člena te uredbe.
(2) Z denarno kaznijo od 4.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje upravljavec javne kanalizacije, ki je pravna oseba, če ravna v nasprotju z določbami drugega odstavka 9. člena te uredbe.
(3) Z denarno kaznijo od 120 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca komunalne čistilne naprave ali skupne čistilne naprave oziroma javne kanalizacije.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
(prilagoditev operativnega programa)
(1) Za operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode iz 15. člena te uredbe se šteje Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode za obdobje od 2005 do 2017, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije in je objavljen na spletni strani ministrstva.
(2) Operativni program iz prejšnjega odstavka se mora uskladiti z določbami te uredbe najpozneje do 31. decembra 2008.
20. člen
(prehodni roki za odvajanje komunalne odpadne vode)
(1) Odvajanje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji mora biti zagotovljeno najpozneje do:
– 31. decembra 2010 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 100.000 PE,
– 31. decembra 2010 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 15.000 PE in manjšo od 100.000 PE, in
– 31. decembra 2015 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 15.000 PE.
(2) Na prispevnem območju občutljivega območja iz 7. člena te uredbe mora biti odvajanje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji zagotovljeno najpozneje do:
– 31. decembra 2008 za območje poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 100.000 PE,
– 31. decembra 2008 za območje poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE in manjšo od 100.000 PE, in
– 31. decembra 2015 za območje poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE.
21. člen
(prehodni roki za čiščenje komunalne odpadne vode)
(1) Za odpadno vodo z območij poselitve, ki se odvaja po javni kanalizaciji, mora biti pred posrednim ali neposrednim odvajanjem v vode zagotovljeno sekundarno čiščenje odpadne vode najpozneje do:
– 31. decembra 2010 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 15.000 PE, in
– 31. decembra 2015 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 15.000 PE.
(2) Na prispevnem območju občutljivega območja iz 7. člena te uredbe mora biti za odpadno vodo iz območij poselitve, ki se odvaja po javni kanalizaciji, pred odvajanjem posredno ali neposredno v vode zagotovljeno terciarno čiščenje odpadne vode najpozneje do:
– 31. decembra 2008 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 10.000 PE, in
– 31. decembra 2015 za območja poselitve z obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE in manjšo od 10.000 PE.
22. člen
(prehodni roki za dodatno obdelavo komunalne odpadne vode)
Dodatno obdelavo komunalne odpadne vode v skladu z 10. členom te uredbe je treba zagotoviti najpozneje do 31. decembra 2015.
23. člen
(prilagoditev obstoječih komunalnih in skupnih čistilnih naprav)
Ne glede na določbe 21. in 22. člena te uredbe mora upravljavec obstoječe komunalne ali skupne čistilne naprave zagotoviti, da se obratovanje čistilne naprave prilagodi zahtevam, ki veljajo za odvajanje komunalne odpadne vode na prispevnem območju občutljivih območij, najpozneje 7 let po uveljavitvi te uredbe.
24. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01 in 41/04 – ZVO-1).
25. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-51/2007/7
Ljubljana, dne 10. maja 2007
EVA 2007-2511-0050
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik