PRILOGA I – Varnostna ocena pristanišča

   Varnostna ocena pristanišča je podlaga za varnostni načrt
pristanišča in njegovo izvajanje.
   Varnostna ocena pristanišča vsebuje vsaj:
   – opredelitev in ovrednotenje pomembnih sredstev in
infrastrukture, ki jih je treba zaščititi,
   – opredelitev morebitnih groženj za sredstva in
infrastrukturo ter verjetnosti, da se te grožnje uresničijo,
zaradi določitve in prednostne razvrstitve zaščitnih ukrepov,
   – opredelitev, izbiro in prednostno razvrstitev protiukrepov
ter spremembo postopkov in stopnjo njihove učinkovitosti pri
zmanjševanju ranljivosti, in
   – opredelitev šibkih točk, vključujoč človeški dejavnik, v
infrastrukturi, politiki in postopkih.
   V ta namen vsebuje varnostna ocena pristanišča vsaj:
   – opredelitev vseh območij, ki so pomembna za zaščito
pristanišča, kar pomeni tudi določitev njegovih meja. To
vključuje pristaniško infrastrukturo, na katero se nanaša
uredba (ES) 725/2004 in katere ocena tveganja bo uporabljena
kot osnova nadaljnjim ukrepom,
   – opredelitev vprašanj zaščite, ki izhajajo iz razmerja med
pristaniško infrastrukturo in drugimi zaščitnimi ukrepi v
pristanišču,
   – opredelitev, katere pristaniške osebe bodo morale prestati
preverjanje preteklosti in/ali varnostno preverjanje zaradi
svojega delovanja na območjih visokega tveganja,
   – razdelitev pristanišča (če je to koristno) na manjše enote
glede na verjetnost kršitev zaščitnih ukrepov. Pri tem se
posamezna območja ne ocenjujejo zgolj glede na neposredno
izpostavljenost kot morebitna tarča, ampak tudi na podlagi
svoje morebitne prehodne vloge, ko so tarča sosednja območja,
   – opredelitev kako se spreminja tveganje, npr. glede na
sezono,
   – opredelitev posebnih značilnosti podobmočij, kakršne so
lokacija, dostopnost, oskrba z električno energijo,
komunikacijski sistem, lastništvo in uporabniki ter drugi
elementi, ki so pomembni za zaščito,
   – opredelitev morebitnih scenarijev ogroženosti pristanišča.
Vse pristanišče ali nekateri deli njegove infrastrukture,
tovor, prtljaga, ljudje ali transportna oprema v njem so lahko
neposredna tarča prepoznanih nevarnosti,
   – opredelitev natančnih posledic scenarija v primeru
nevarnosti. Posledice lahko vplivajo na eno ali več podobmočij.
Opredelijo se neposredne, pa tudi posredne posledice. Posebna
pozornost se nameni nevarnosti človeških nesreč,
   – opredelitev verjetnosti verižnih učinkov ogrožanja
zaščite,
   – opredelitev šibkosti vsakega podobmočja,
   – opredelitev vseh organizacijskih vidikov, ki so pomembni
za splošno zaščito pristanišča, vključno z delitvijo vseh z
zaščito povezanih organov, pa tudi obstoječih pravil in
postopkov,
   – opredelitev šibkosti celotnega sistema zaščite pristanišča
glede organizacijskih, zakonodajnih in proceduralnih vidikov,
   – opredelitev ukrepov, postopkov in dejavnosti za zmanjšanje
šibkosti. Posebno pozornost zahtevajo potreba in sredstva za
dostop, nadzor ali omejitve dostopa do celotnega pristanišča
ali posameznih njegovih delov, ki vključujejo identifikacijo
potnikov, pristaniških uslužbencev in drugih delavcev,
obiskovalcev in ladijskih posadk, zahteve spremljanja območja
ali dejavnosti, preverjanje tovora in prtljage. Ukrepi,
postopki in dejavnosti se uskladijo s predvidenim tveganjem, ki
se med pristaniškimi območji lahko razlikuje,
   – opredelitev, kako bodo ukrepi, postopki in dejavnosti
izboljšani ob zvišanju stopnje zaščite,
   – opredelitev posebnih zahtev za ravnanje v nevarnih
razmerah, npr. v primeru »sumljivega« tovora, prtljage, goriva
in drugih zalog, oseb, neznanih paketov in znanih nevarnosti
(npr. bomb). Te zahteve analizirajo zaželene pogoje glede
odstranitve tveganja na kraju samem ali po premestitvi na varno
območje,
   – opredelitev ukrepov, postopkov in dejavnosti za omejevanje
in ublažitev posledic,
   – opredelitev delitve nalog, kar omogoča ustrezno in
pravilno izvajanje sprejetih ukrepov, postopkov in dejavnosti,
   – namenjanje posebne pozornosti odnosu z drugimi varnostnimi
načrti pristanišča (npr. za pristaniško infrastrukturo) in z
obstoječimi zaščitnimi ukrepi. Prav tako je treba posvečati
pozornost odnosu z drugimi načrti za odzivanje (npr. pri
razlitju nafte, nepredvidljivih dogodkih, medicinskem
posredovanju, jedrski katastrofi itd.),
   – opredelitev zahtev poročanja o izvajanju ukrepov in
postopkov,
   – namenjanje posebne pozornosti ukrepom za zaščito
občutljivih podatkov pred razkritjem,
   – opredelitev primerov, o katerih je treba seznaniti vse
neposredno vpletene, kjer je primerno, pa tudi javnost.

   PRILOGA II – Varnostni načrt pristanišča

   Varnostni načrt pristanišča določa pristaniško varnostno
ureditev. Temelji na ugotovitvah varnostne ocene pristanišča.
Natančno določa podrobne ukrepe. Vsebuje nadzorni mehanizem, ki
po potrebi dopušča sprejetje ustreznih popravljalnih ukrepov.
   Varnostni načrt pristanišča temelji na naslednjih splošnih
vidikih:
   – določa vsa območja, ki so pomembna za zaščito pristanišča.
Glede na varnostno oceno pristanišča se lahko ukrepi, postopki
in dejavnosti med posameznimi podobmočji razlikujejo. Na
nekaterih podobmočjih so dejansko lahko potrebni strožji
preventivni ukrepi kakor na drugih. Posebna pozornost se nameni
vmesnikom med podobmočji, kakor je določeno v varnostni oceni
pristanišča,
   – zagotavlja usklajevanje med zaščitnimi ukrepi za območja z
različnimi značilnostmi zaščite,
   – po potrebi omogoča prilagajanje ukrepov, kakor to
narekujejo različni deli pristanišča, spreminjajoče se
varnostne stopnje in posebna poročila,
   – opredeljuje organizacijsko sestavo, ki podpira izboljšanje
zaščite pristanišča.
   Na podlagi teh splošnih vidikov varnostni načrt pristanišča
določi naloge in opredeli delovne načrte na naslednjih
področjih:
   – pogoji dostopa. Za nekatera območja se dostop pogojuje le,
če stopnja zaščite preseže določeno minimalno vrednost. Vsi
pogoji in mejne vrednosti se razumljivo vključijo v varnostni
načrt pristanišča,
   – zahteve za preverjanje identifikacije, prtljage in tovora.
Lahko se uporabljajo za podobmočja; lahko se v celoti
uporabljajo za različna podobmočja. Osebe, ki vstopajo ali so
na enem od podobmočij, se lahko preverijo. Varnostni načrt
pristanišča ustrezno upošteva ugotovitve varnostne ocene
pristanišča, po katerih se postavljajo varnostne zahteve za
vsako podobmočje in za vsako stopnjo zaščite. Po uvedbi
identifikacijskih kartic se določijo natančni postopki za
izdajo, nadzor nad uporabo in vračilo teh kartic. Ti postopki
upoštevajo značilnosti različnih skupin uporabnikov pristanišča
in dopuščajo posebne ukrepe, da bi omejili negativne posledice
zahtev po nadzoru dostopa.
   Kategorije vključujejo vsaj pomorščake, uradnike organov,
osebe, ki redno delajo v pristanišču ali obiskujejo
pristanišče, prebivalce pristanišča in tiste, ki občasno delajo
v njem ali ga obiskujejo:
   – sodelovanje z organi, ki nadzorujejo tovor, prtljago in
potnike. Kadar je potrebno, se izmenjujejo ter povezujejo
informacije in sistemska sporočila teh organov, vključno s
sistemskimi sporočili pred prihodom v pristanišče,
   – postopki in ukrepi za ravnanje s sumljivim tovorom,
prtljago, gorivom in drugimi zalogami ter z osebami, vključno z
določitvijo območij zaščite; pa tudi drugi vidiki zaščite
pristanišča in njene kršitve,
   – zahteve glede nadzora podobmočij ali dejavnosti na njih.
Potreba po tehničnih rešitvah in rešitve same izhajajo iz
varnostne ocene pristanišča,
   – označevanje. Območja, za katera veljajo zahteve glede
dostopa in/ali nadzora, se ustrezno označijo. Zahteve glede
nadzora in dostopa upoštevajo vso ustrezno obstoječo zakonodajo
in prakso. Spremljanje dejavnosti se ustrezno označi, če tako
zahteva nacionalna zakonodaja,
   – poročanje in varnostno preverjanje. O vseh pomembnih
varnostnih podatkih se poroča v skladu z določili o varnostnem
preverjanju, vključenimi v načrt. Glede na občutljivost
nekaterih podatkov se poroča samo po potrebi, vendar lahko to
vključuje tudi postopke za obveščanje javnosti. K načrtu spada
tudi varnostno preverjanje, ki ščiti varnostno občutljive
podatke pred razkritjem nepooblaščeni osebi,
   – poročanje o kršitvah zaščite. Da se zagotovi hiter odziv,
varnostni načrt pristanišča določa natančno zahtevo o poročanju
pristaniškemu častniku za zaščito in/ali organu za zaščito,
   – povezovanje z drugimi preventivnimi načrti ali
dejavnostmi, ki veljajo v pristanišču, se v načrtu obravnava
posebej,
   – povezovanje z drugimi načrti za odzivanje in/ali določanje
posebnih ukrepov, postopkov in dejavnosti za odzivanje. Načrt
podrobno določa povezovanje in usklajevanje z drugimi načrti za
odzivanje in načrti za ukrepanje v izrednih dogodkih.
Nesporazumi in pomanjkljivosti se rešujejo po potrebi,
   – zahteve po usposabljanju in urjenju,
   – operativna organizacija za zaščito pristanišča in delovni
postopki. Varnostni načrt pristanišča podrobno določi
organizacijo za pristaniško zaščito, delitev nalog in delovne
postopke. Prav tako po potrebi podrobno določi usklajevanje z
uradniki za zaščito pristaniške infrastrukture in ladij. V njem
so opredeljene tudi naloge varnostnega odbora, če obstaja,
   – postopki za prilagajanje in posodabljanje varnostnega
načrta pristanišča.

   PRILOGA III – Osnovne zahteve usposabljanja

   Različne vrste usposabljanja, v katerega je lahko vključen
pristaniški častnik za zaščito v sodelovanju z ustreznimi
organi, častnikom za zaščito ladjarja in častnikom za zaščito
ladij, se izvajajo vsaj enkrat v koledarskem letu, pri čemer
med posameznimi urjenji ne sme preteči več kakor 18 mesecev.
   Zahteva za udeležbo častnika za zaščito in častnika za
zaščito ladij na skupnem usposabljanju je odvisna od posledic,
ki jih ima to za zaščito in delo na ladji. Pri takšnem
usposabljanju se preizkuša komuniciranje, usklajenost,
razpoložljivost sredstev in odziv. Poznamo več vrst urjenja:
   1. z vsemi sredstvi ali v resničnem okolju;
   2. v obliki simulacije ali seminarja;
   3. v kombinaciji z drugimi vajami, npr. z ukrepanjem ob
nesreči ali drugimi vajami državnih pristaniških organov.

   PRILOGA IV – Pogoji, ki jih mora izpolnjevati priznana
organizacija, pristojna za izvajanje zaščitnih ukrepov

   Priznana organizacija, pristojna za izvajanje zaščitnih
ukrepov, mora izkazati:
   1. strokovno poznavanje ustreznih vidikov zaščite
pristanišča;
   2. ustrezno poznavanje pristaniških dejavnosti, vključno s
poznavanjem zasnove in konstrukcije pristanišča;
   3. ustrezno poznavanje drugih varnostnih operacij in
dejavnosti, ki lahko vplivajo na zaščito pristanišča;
   4. zmožnost presoditi morebitno tveganje v pristanišču;
   5. sposobnost vzdrževati in izboljšati strokovno znanje
svojega osebja v zvezi z zaščito pristanišča;
   6. zmožnost stalnega spremljanja zanesljivosti svojega
osebja;
   7. sposobnost izvajati ustrezne ukrepe za preprečevanje
razkritja ali dostopa nepooblaščenih oseb do občutljivih
podatkov in gradiva;
   8. poznavanje ustrezne nacionalne in mednarodne zakonodaje
ter varnostnih zahtev;
   9. poznavanje aktualnih vzorcev in ogrožanja varnosti;
   10. sposobnost prepoznavanja in odkrivanja orožja, nevarnih
snovi in naprav;
   11. sposobnost nediskriminacijskega prepoznavanja
značilnosti in vedenjskih vzorcev oseb, ki utegnejo ogrožati
zaščito pristanišča;
   12. poznavanje tehnik izogibanja zaščitnim ukrepom;
   13. poznavanje opreme in sistemov za varovanje in nadzor ter
njihovih operativnih omejitev.