Uradni list

Številka 14
Uradni list RS, št. 14/2007 z dne 16. 2. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 14/2007 z dne 16. 2. 2007

Kazalo

600. Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO), stran 1538.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO)
Razglašam Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 2. februarja 2007.
Št. 001-22-24/07
Ljubljana, dne 12. februarja 2007
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O STVARNEM PREMOŽENJU DRŽAVE, POKRAJIN IN OBČIN (ZSPDPO)
1. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
(1) Ta zakon ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države. Ta zakon ureja tudi ravnanje s stvarnim premoženjem pokrajin in občin (v nadaljevanju: samoupravnih lokalnih skupnosti).
(2) Ta zakon ureja evidence nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter interni trg nepremičnin.
2. člen
(uporaba zakona)
(1) Ta zakon se uporablja za vse stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni s posebnim zakonom za posamezno vrsto stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti urejeno drugače.
(2) Ta zakon velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni z zakonom urejeno drugače.
(3) Določbe 2., 5. in 7. poglavja tega zakona se uporabljajo tudi za stvarno premoženje v lasti javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, če ni s posebnim zakonom urejeno drugače.
(4) Določbe 2. in 5. poglavja tega zakona se uporabljajo tudi za stvarno premoženje v lasti javnih podjetij, če ni s posebnim zakonom urejeno drugače.
3. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi v tem zakonu pomenijo naslednje:
1. stvarno premoženje so nepremičnine in premičnine;
2. ravnanje s stvarnim premoženjem pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja;
3. pridobivanje stvarnega premoženja države in samoupravne lokalne skupnosti pomeni vsak prenos lastninske pravice na določenem stvarnem premoženju na državo, samoupravno lokalno skupnost ali drugo osebo javnega prava;
4. razpolaganje s stvarnim premoženjem pomeni vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo, zlasti pa to pomeni prodajo, odsvojitev na podlagi menjave ali drug način odplačne ali neodplačne odsvojitve stvarnega premoženja ter vlaganje stvarnih vložkov v pravne osebe zasebnega in javnega prava;
5. upravljanje s stvarnim premoženjem pomeni zlasti skrb za pravno in dejansko urejenost, investicijsko vzdrževanje, oddajanje v najem, obremenjevanje s stvarnimi pravicami, dajanje stvarnega premoženja v uporabo in podobno;
6. upravljavec premoženja je državni organ, uprava samoupravne lokalne skupnosti ali oseba javnega prava, pristojna za ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravne lokalne skupnosti;
7. uporaba stvarnega premoženja pomeni neposredno oblast na posameznem stvarnem premoženju ali na njegovem delu in neposredno skrb zanj;
8. uporabnik stvarnega premoženja je državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ter pravna oseba, ki ima stvarno premoženje neposredno v uporabi na podlagi zakonitega pravnega naslova;
9. osebe javnega prava so država, samoupravne lokalne skupnosti, javni zavod, javni gospodarski zavod, javna agencija, javni sklad in javno podjetje;
10. državni organ je organ državne uprave in drug državni organ;
11. organ državne uprave je ministrstvo, organ v sestavi ministrstva, vladna služba in upravna enota;
12. drug državni organ je Državni zbor Republike Slovenije, Državni svet Republike Slovenije, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije, Varuh človekovih pravic in drug državni organ, ki ni pravosodni organ ali organ državne uprave;
13. pravosodni organ je sodišče, državno tožilstvo in državno pravobranilstvo;
14. neposredna pogodba je metoda ravnanja, katere predmet je nepremičnina ali premičnina, pri kateri ni potrebno, da je pred njeno sklenitvijo izvedena katera od drugih metod razpolaganja.
2. poglavje
NAČELA RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
4. člen
(načelo gospodarnosti)
(1) Stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ga noben upravljavec trajno ne potrebuje za opravljanje svojih nalog, je treba prodati ali z oddajo v najem ali na drug ustrezen način zagotoviti njegovo gospodarno rabo.
(2) Postopke ravnanja s stvarnim premoženjem je treba voditi učinkovito, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki omogočajo najugodnejše rezultate za državo in samoupravne lokalne skupnosti.
5. člen
(načelo odplačnosti)
Stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti ni dovoljeno odtujiti neodplačno, razen, če je to dovoljeno z zakonom, odplačno pa samo pod pogoji in na načine, določenimi v tem zakonu.
6. člen
(načelo enakega obravnavanja)
Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh udeležencev v postopku.
7. člen
(načelo preglednosti)
Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev.
8. člen
(načelo javnosti)
Ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti je javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače.
3. poglavje
UPRAVLJAVCI STVARNEGA PREMOŽENJA
9. člen
(upravljavci)
(1) Upravljavci stvarnega premoženja države so državni organi in osebe javnega prava, ki jih kot upravljavce določi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) s sklepom ali jim je pravica upravljanja s stvarnim premoženjem države podeljena z zakonom, podzakonskim predpisom ali aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme vlada.
(2) Upravljavci stvarnega premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti so uprava samoupravne lokalne skupnosti in osebe javnega prava, ki jih za upravljavce določi organ pristojen za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti s svojim aktom.
10. člen
(posebne določbe o upravljavcih)
(1) Drugi državni organi so upravljavci stvarnega premoženja države, ki ga uporabljajo.
(2) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, je upravljavec nepremičnega stvarnega premoženja države, ki ga uporabljajo pravosodni organi.
4. poglavje
AKTI PRIDOBIVANJA IN RAZPOLAGANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti
11. člen
(letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti)
(1) Letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja države za organe državne uprave in pravosodne organe sprejme vlada na predlog ministrstva, pristojnega za upravo, ki pripravi predlog načrta na podlagi predlogov organov državne uprave in ministrstva pristojnega za pravosodje za pravosodne organe.
(2) Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne organe za nepremičnine v posamični vrednosti nad 300.000,00 EUR sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog vlade hkrati z državnim proračunom.
(3) Letni načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne organe za nepremičnine v posamični vrednosti pod 300.000,00 EUR sprejme vlada na predlog ministrstva, prisojnega za upravo, ki pripravi predlog načrta na podlagi predlogov organov državne uprave in ministrstva pristojnega za pravosodje za pravosodne organe.
(4) Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem države za druge državne organe sprejme na njihov predlog Državni zbor Republike Slovenije po postopku, ki velja za sprejem proračuna.
(5) Vlada, ministrstvo, pristojno za upravo ali drugi državni organi, pripravijo predloge letnih načrtov pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v rokih, določenih za pripravo in spremembo proračuna za določeno časovno obdobje.
(6) Vlada sprejeti letni načrt razpolaganja za nepremično premoženje države pod 300.000,00 EUR ter letni načrt pridobivanja nepremičnega premoženja skupaj s predlogom proračuna pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije v seznanitev. Letna načrta se uskladita s sprejetim proračunom.
(7) Letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti sprejme svet samoupravne lokalne skupnosti na predlog organa pristojnega za izvajanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti. Svet samoupravne lokalne skupnosti lahko določi, da letni načrt pridobivanja in razpolaganja za nepremičnine samoupravne lokalne skupnosti pod določeno vrednostjo sprejme organ, pristojen za izvajanje proračuna.
(8) Vsebino in postopek sprejema letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti predpiše vlada.
12. člen
(letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti)
(1) Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem države za organe državne uprave in pravosodne organe sprejme vlada v rokih določenih za pripravo in spremembo proračuna za določeno časovno obdobje na predlog ministrstva, pristojnega za upravo, ki pripravi predlog načrta na podlagi predlogov organov državne uprave in ministrstva, pristojnega za pravosodje za pravosodne organe.
(2) Načrt pridobivanja premičnega premoženja zajema osnovna sredstva, ločeno po:
- motornih vozilih;
- informacijski opremi in
- drugih osnovnih sredstvih.
(3) Načrt razpolaganja s premičnim premoženjem države zajema osnovna sredstva ločeno po:
- motornih vozilih in
- drugem premičnem premoženju, nad določeno vrednostjo.
(4) Letne načrte pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem države drugih državnih organov sprejmejo predstojniki teh organov v rokih določenih za pripravo in spremembo proračuna za določeno časovno obdobje.
(5) Ne glede na določbe tega člena pripravi ministrstvo, pristojno za obrambo predlog letnega načrta pridobivanja in razpolaganja za vojaško oborožitev in opremo ter temeljne razvojne programe Slovenske vojske in ga predlaga vladi v sprejem.
(6) Letni načrt pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti sprejme organ pristojen za izvajanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti v rokih določenih za pripravo in spremembo proračuna za določeno časovno obdobje.
(7) Vsebino in postopek sprejema letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s premičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti ter vrednosti iz druge alinee tretjega odstavka tega člena predpiše vlada.
Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti
13. člen
(posamični program)
(1) Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti je akt upravljavca, s katerim se določi zlasti ekonomska utemeljenost ravnanja, predmet, obseg in metoda ravnanja s posameznim stvarnim premoženjem ter njegova ocenjena vrednost.
(2) Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem države sprejme predstojnik upravljavca.
(3) Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti sprejme organ pristojen za izvajanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti.
(4) Posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem je treba sprejeti za:
1. nepremično premoženje,
2. motorna vozila in
3. druge premičnine nad vrednostjo, ki jo določi vlada.
14. člen
(odločanje o pravnem poslu)
(1) O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem države v upravljanju organov državne uprave nad določeno vrednostjo odloča vlada, o ostalih pravnih poslih ravnanja s stvarnim premoženjem države pa odloči in sklene pravni posel predstojnik upravljavca ali oseba, ki jo predstojnik za to pooblasti.
(2) O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem države, ki je v upravljanju drugih državnih organov odloči in sklene pravni posel predstojnik upravljavca ali oseba, ki jo predstojnik za to pooblasti.
(3) O pravnem poslu ravnanja s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti odloči in sklene pravni posel organ, pristojen za izvajanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, če predpis sveta samoupravne lokalne skupnosti ne določa drugače.
Poročanje
15. člen
(poročanje o realizaciji letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti)
(1) Vlada enkrat letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o realizaciji letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem države iz drugega odstavka 11. člena tega zakona.
(2) Organ pristojen za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti enkrat letno poroča svetu samoupravne lokalne skupnosti o realizaciji letnega načrta pridobivanja in razpolaganja iz sedmega odstavka 11. člena tega zakona.
5. poglavje
POSTOPKI RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
Splošne določbe
16. člen
(določitev vrednosti premoženja)
(1) Premoženje, ki je predmet razpolaganja, mora biti pred izvedbo postopka ocenjeno.
(2) Pred razpolaganjem s posameznim nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti mora njegovo vrednost oceniti pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin, ki je imenovan na podlagi zakona, ki ureja revidiranje, ali zakona, ki ureja sodišča.
(3) Pred razpolaganjem s posameznim premičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, katerega vrednost je izkustveno višja od 2.000,00 EUR, mora njegovo vrednost oceniti pooblaščeni cenilec vrednosti strojev in opreme, ki je imenovan v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje ali zakonom, ki ureja sodišča.
(4) Cenitev ni potrebna v primeru, da gre za razpolaganje z živalmi, ki so last države ali samoupravne lokalne skupnosti in ki jih ta ne uporablja več za izvrševanje svojih nalog (službeni psi, službeni konji in podobno).
(5) Premoženje se ne sme prodati ali menjati pod ocenjeno vrednostjo, razen v primerih iz četrte in šeste alinee 22. člena tega zakona in v primerih ko gre za prodajo ali menjavo za potrebe prenove posameznih delov stavb, ki so v razvojnih dokumentih države ali samoupravnih lokalnih skupnosti predvideni za prenovo in so v mešani lastnini pravnih in fizičnih oseb ter so s predpisi opredeljeni kot kulturni spomenik ali ležijo znotraj območja, ki je razglašeno za kulturni spomenik.
17. člen
(ureditev v podzakonskem aktu)
Vlada na predlog ministra, pristojnega za upravo, predpiše natančnejše pogoje in postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
Postopki ravnanja z nepremičnim premoženjem
Pridobivanje nepremičnega premoženja
18. člen
(brezplačno pridobivanje)
Nepremično premoženje se lahko pridobi brezplačno, razen če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili nesorazmerne obveznosti za državo in samoupravne lokalne skupnosti glede na koristi brezplačne pridobitve.
Razpolaganje z nepremičnim premoženjem
19. člen
(metode razpolaganja)
(1) Metode razpolaganja z nepremičnim premoženjem so:
1. javna dražba;
2. javno zbiranje ponudb in
3. neposredna pogodba.
(2) Postopek razpolaganja z nepremičnim premoženjem se praviloma izvede z javno dražbo, razen če se z javnim zbiranjem ponudb pričakuje ugodnejši učinek razpolaganja, pri čemer je prvi cilj prodaje čim višja kupnina.
20. člen
(javna dražba)
(1) Javna dražba se izvede kot javna prodaja, pri kateri je prodajna pogodba sklenjena s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določene pogoje in ponudi najvišjo ceno.
(2) Izvedba javne dražbe se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svetovnem spletu. Objavijo se najmanj naslednji podatki:
- naziv in sedež organizatorja javne dražbe ter naziv in sedež uporabnika, če ta ni obenem organizator javne dražbe;
- opis predmeta prodaje;
- vrsto pravnega posla, ki je predmet javne dražbe (npr. prodaja ali zamenjava stvarnega premoženja);
- izklicno ceno in najnižji znesek njenega višanja;
- način in rok plačila kupnine;
- navedbo, da je plačilo celotne kupnine v roku, ki je določen, bistvena sestavina pravnega posla;
- kraj in čas javne dražbe;
- višino varščine, ki jo je potrebno položiti pred začetkom javne dražbe in ki ne sme biti manjša od 10% izklicne cene;
- številka transakcijskega računa, na katerega je potrebno vplačati varščino;
- obvestilo dražiteljem, da bo po končani javni dražbi varščina vrnjena tistim, ki na javni dražbi ne bodo uspeli in navedbo roka, v katerem bo vrnjena;
- informacijo o tem, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko interesenti pred začetkom javne dražbe seznanijo s podrobnejšimi pogoji javne dražbe in si ogledajo predmet javne dražbe;
- navedbo, da lahko vlada in organ pristojen za izvrševanje proračuna samoupravnih lokalnih skupnosti ali pooblaščena oseba s soglasjem predstojnika postopek ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se povrne stroške dražiteljem v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije in
- morebitne druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati uspeli dražitelj.
(3) Javna dražba se lahko izvede v elektronski obliki.
(4) Vsebino, omejitve, pogoje za uporabo, postopek za izvedbo in druge elemente v zvezi z izvajanjem javne dražbe in elektronske javne dražbe predpiše vlada.
21. člen
(javno zbiranje ponudb)
(1) Javno zbiranje ponudb se izvede kot na nedoločen ali določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za razpolaganje z določenim nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Javno zbiranje ponudb se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na svetovnem spletu.
(3) Po prejemu ponudb se lahko z namenom doseganja za prodajalca ugodnejše ponudbe izvedejo dodatna pogajanja.
(4) Pogodba se sklene z najugodnejšim ponudnikom.
(5) Javno zbiranje ponudb se lahko izvede v elektronski obliki.
(6) Vsebino, omejitve, pogoje za uporabo, postopek za izvedbo in druge elemente v zvezi z izvajanjem javnega zbiranja ponudb in elektronskega javnega zbiranja ponudb predpiše vlada.
22. člen
(neposredna pogodba)
Nepremično premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti se lahko proda ali zamenja na podlagi neposredne pogodbe, če:
- se prodajajo solastniški deleži na nepremičninah, ki so manjši od 50% ali
- se prodajajo solastniški deleži na zasedenih stanovanjih ali
- gre za menjavo nepremičnin, pod pogojem, da se vrednost državnega premoženja in premoženja samoupravnih lokalnih skupnosti z zamenjavo ne zmanjša ter da razlika med zamenjanima nepremičninama ni večja od 20% vendar največ 80.000,00 EUR ali
- se sklepa neposredna pogodba v roku treh mesecev od dneva, ko se je izkazalo, da sta bili neuspešni izbrana metoda razpolaganja iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona in ponovno izvedena metoda razpolaganja iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona z znižano izklicno ceno za največ 15%, v tem primeru je lahko cena v neposredni pogodbi nižja največ za 15% od objavljene (izklicne) cene ponovno izvedene metode razpolaganja iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona, pred sklenitvijo neposredne pogodbe pa je v tem primeru potrebno izvesti postopek pogajanj z vsemi zainteresiranimi ponudniki ali
- je posamezna ocenjena vrednost nepremičnine nižja od 20.000,00 EUR ali
- je pridobitelj pravna oseba javnega prava, razen javnega podjetja ali
- gre za dosego javne koristi skladno s pogoji iz soglasij dobaviteljev komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih storitev.
23. člen
(brezplačna odsvojitev)
(1) Nepremično premoženje države in samoupravne lokalne skupnosti se lahko brezplačno odsvoji le, če je pridobitelj oseba javnega prava razen javnega podjetja in se s tem zasleduje javni interes.
(2) Bistvena sestavina pogodbe o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja države in samoupravne lokalne skupnosti je opredelitev javnega interesa. Pogodbeni stranki se lahko s pogodbo o brezplačni odsvojitvi dogovorita o prepovedi odsvojitve nepremičnega premoženja države in samoupravne lokalne skupnosti za določen čas.
(3) Pogodba o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki ne vsebuje opredelitve javnega interesa, je nična.
24. člen
(stvarni vložki)
Za pridobitev kapitalskih naložb države in samoupravnih lokalnih skupnosti v gospodarskih družbah z vplačilom kapitala s stvarnim vložkom se uporabljajo predpisi, ki urejajo javne finance.
Upravljanje z nepremičnim premoženjem
25. člen
(upravljanje in nosilec upravljanja)
(1) Upravljanje z nepremičnim premoženjem obsega zlasti:
- skrb za pravno in dejansko urejenost;
- investicijsko vzdrževanje;
- oddajo v najem;
- oddajo v brezplačno uporabo;
- obremenjevanje s stvarnimi pravicami.
(2) Postopke upravljanja z nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti izvaja upravljavec.
(3) Obseg in način skrbi za pravno in dejansko urejenost nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti predpiše vlada.
26. člen
(oddaja v najem)
Nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko odda v najem.
27. člen
(postopek oddaje v najem)
(1) Oddaja nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti v najem se izvede na enega od načinov iz prvega odstavka 19. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se oddaja nepremičnega premoženja v najem lahko opravi z neposredno pogodbo v skladu s pogoji, ki jih predpiše vlada.
28. člen
(brezplačna uporaba)
(1) Nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje noben uporabnik, se lahko da v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo:
- osebam javnega prava za izvrševanje javnih nalog, razen javnim podjetjem ali
- nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu za izvajanje dejavnosti, za katero so ustanovljeni.
(2) Uporabniki iz prejšnjega odstavka, ki sklenejo pogodbo o brezplačni uporabi nepremičnega premoženja nosijo obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo.
29. člen
(obremenjevanje s stvarnimi pravicami)
(1) Obremenjevanje nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami je odplačno.
(2) Obremenjevanje nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami je lahko brezplačno, če se zasleduje javni interes.
(3) Obremenjevanje nepremičnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti s stvarnimi pravicami se izvede z metodo neposredne pogodbe. Če je za posamezen pravni posel zainteresiranih več ponudnikov, se pred sklenitvijo pogodbe izvede postopek pogajanj.
Najemanje stvarnega premoženja
30. člen
(splošno)
Stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti se lahko najema le na podlagi posamičnega programa iz 13. člena tega zakona.
Postopki ravnanja s premičnim premoženjem
31. člen
(splošno)
Za postopke ravnanja s premičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti se smiselno uporabljajo določbe 18. do 30. člena tega zakona, če ni v tem poglavju drugače določeno.
32. člen
(neposredna pogodba)
Postopek razpolaganja s premičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti se lahko izvede z neposredno pogodbo le, če:
- se sklepa neposredna pogodba v roku treh mesecev od dneva, ko se je izkazalo, da sta bili neuspešni izbrana metoda razpolaganja iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona in ponovno izvedena metoda razpolaganja iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona z znižano izklicno ceno za največ 25%, v tem primeru je lahko cena v neposredni pogodbi nižja največ za 25% od objavljene (izklicne) cene ponovno izvedene metode razpolaganja iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona, pred sklenitvijo neposredne pogodbe pa je v tem primeru potrebno izvesti postopek pogajanj z vsemi zainteresiranimi ponudniki ali
- je knjigovodska vrednost nič ali je premičnina izločena iz uporabe in bi bili ocenjeni stroški razpolaganja na podlagi javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb višji od predvidene kupnine ali
- je posamezna vrednost premičnine nižja od 4.000,00 EUR ali
- gre za primer nastanka zavarovanega škodnega dogodka in s tem povezanim razpolaganjem s premičnino, v skladu s pravicami in obveznostmi države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki izhajajo iz sklenjene zavarovalne pogodbe ali
- gre za razpolaganje z živalmi, ki so last države ali samoupravne lokalne skupnosti in ki jih ta ne uporablja več za izvrševanje svojih nalog (službeni psi, službeni konji in podobno).
33. člen
(izjeme od načela odplačnosti)
Premično premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti se lahko brezplačno prenese z neposredno pogodbo na drugo osebo, če:
1. je njegova knjigovodska vrednost nič in je izločeno iz uporabe in so bili postopki razpolaganja na podlagi drugih metod neuspešni in se prenaša na osebe javnega prava, nevladne organizacije in druge pravne osebe, ki delujejo v javnem interesu ali
2. je predmet prenosa žival ali posebna tehnična oprema, ki se prenaša v last njenega imetnika, za katerega imajo posebno subjektivno vrednost in niso več primerni za izvrševanje nalog upravljavca ali
3. je njegova knjigovodska vrednost nič in je izločeno iz uporabe in bi bili stroški uničenja višji od pričakovane kupnine ali
4. gre za vojaško pomoč države v skladu s predpisi o obrambi ali
5. gre za pomoč ob naravni ali drugi nesreči ali za zagotavljanje potrebne pripravljenosti na naravne ali druge nesreče v skladu s predpisi.
6. poglavje
RAZMERJA MED DRŽAVO IN SAMOUPRAVNIMI LOKALNIMI SKUPNOSTMI TER RAZMERJA MED SAMOUPRAVNIMI LOKALNIMI SKUPNOSTMI
34. člen
(nasprotje postopkovnih pravil)
(1) Pri sklepanju pravnih poslov med državo in samoupravnimi lokalnimi skupnostmi ali med samoupravnima lokalnima skupnostma na podlagi tega zakona se uporabijo določbe tega zakona, ki urejajo postopek razpolaganja ali oddajanja stvarnega premoženja države in samoupravnih lokalnih skupnosti v najem.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za rok plačila uporablja določba predpisa, ki ureja izvajanja proračuna v delu, ki se nanaša na pridobivanje.
7. poglavje
EVIDENCA PREMOŽENJA DRŽAVE IN SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTI
35. člen
(evidenca)
(1) Upravljavci so dolžni voditi evidenco državnega nepremičnega premoženja, ki ga imajo v upravljanju.
(2) Ministrstvo, pristojno za upravo, vzpostavi centralno evidenco nepremičnega premoženja v lasti države in oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je država.
(3) Centralna evidenca iz prejšnjega odstavka je sestavljena iz evidence nepremičnega premoženja v lasti države in evidenc nepremičnega premoženja v lasti oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je država.
(4) Samoupravne lokalne skupnosti vzpostavijo evidenco nepremičnega premoženja v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti in oseb javnega prava, katerih ustanoviteljice so samoupravne lokalne skupnosti.
(5) Evidence iz tega člena se povežejo z zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb ter z drugimi evidencami.
(6) Vsebino in postopke vodenja evidenc iz tega člena, naloge posameznih organov v zvezi z vodenjem evidenc ter roke za vključitev posameznih upravljavcev in pravnih oseb v evidenco predpiše vlada.
(7) Evidence premičnega premoženja države, samoupravnih lokalnih skupnosti in oseb javnega prava, se vodijo v skladu s predpisi, ki urejajo materialno in finančno poslovanje upravljavcev premičnega premoženja.
8. poglavje
INTERNI TRG NEPREMIČNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE
36. člen
(interni trg nepremičnega premoženja države)
(1) Ministrstvo, pristojno za upravo, organizira interni trg nepremičnega premoženja države.
(2) Interni trg nepremičnega premoženja države je organiziran trg ponudbe in povpraševanja nepremičnin v lasti države.
(3) Udeleženci internega trga nepremičnega premoženja države so organi državne uprave in Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, kadar upravlja z zemljišči, ki so v prostorskih aktih namenjena gradnji objektov. Pod pogoji določenimi z uredbo so lahko udeleženci internega trga nepremičnega premoženja države tudi drugi državni organi in samoupravne lokalne skupnosti.
(4) V interni trg nepremičnega premoženja države imajo lahko vpogled tudi drugi državni organi in samoupravne lokalne skupnosti.
(5) Pravila delovanja internega trga nepremičnega premoženja države in način vključevanja udeležencev na interni trg predpiše vlada.
9. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
(zakon o javnih financah)
(1) Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehajo veljati določbe 25., 78., 79., prvega odstavka 80.e člena ter 80.i člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZDT-B).
(2) Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehajo veljati določbe 1., 13., 13.a, 67.a, 80.a, 80.b, 80.c, 80.č, 80.d, 80.f, 80.g, 80.h in 107. člena zakona iz prejšnjega odstavka v delu, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.
(3) Z dnem uveljavitve uredbe iz 39. člena tega zakona preneha veljati Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/03 in 77/03).
38. člen
(zakon o lokalni samoupravi)
Z dnem začetka uporabe tega zakona prenehata veljati drugi in tretji stavek tretjega odstavka 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 - uradno prečiščeno besedilo in 21/06 - odločba US).
39. člen
(podzakonski predpis)
Vlada v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona izda uredbo s katero uredi vprašanja iz 11., 12., 14., 17., 20., 21., 25., 27., 35. in 36. člena iz tega zakona.
40. člen
(prehodno obdobje)
(1) Postopki sprejemanja načrtov nabav iz 25. člena Zakona o javnih financah ter postopki sprejemanja letnih programov prodaje stvarnega premoženja iz 80.č člena Zakona o javnih financah, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki so veljali pred njegovo uveljavitvijo.
(2) Postopki ravnanja s stvarnim premoženjem začeti pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po predpisih, ki veljajo do začetka uporabe tega zakona.
41. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po uveljavitvi, razen 11. in 12. člena tega zakona, ki se začneta uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
Št. 411-01/06-87/1
Ljubljana, dne 2. februarja 2007
EPA 1131-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.