Uradni list

Številka 102
Uradni list RS, št. 102/2007 z dne 9. 11. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 102/2007 z dne 9. 11. 2007

Kazalo

5065. Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU), stran 13702.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU)
Razglašam Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 25. oktobra 2007.
Št. 001-22-120/07
Ljubljana, dne 2. novembra 2007
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE (ZSKZDČEU)
I. DEL
TEMELJNE DOLOČBE
Vsebina zakona
1. člen
(1) Ta zakon ureja sodelovanje v kazenskih zadevah med pristojnimi organi Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije.
(2) Sodelovanje v kazenskih zadevah iz prejšnjega odstavka obsega:
1. medsebojno priznavanje in izvrševanje:
a) odločb pravosodnih organov zaradi prijetja in predaje oseb, zasega in odvzema predmetov, začasnega zavarovanja zahtevkov za odvzem premoženjske koristi in odvzema premoženjske koristi,
b) odločb sodišč, s katerimi so izrečene kazni zapora, varnostni ukrepi in drugi ukrepi, povezani z odvzemom prostosti,
c) odločb pristojnih organov, s katerimi so izrečene denarne sankcije;
2. odstop in prevzem kazenskega pregona;
3. pravno pomoč v kazenskih zadevah, vključno z ustanovitvijo skupnih preiskovalnih skupin in skupnim izvajanjem preiskovalnih ukrepov;
4. druge oblike sodelovanja v skladu s pravno ureditvijo v Evropski uniji in v njenih državah članicah.
Uporaba tega zakona in drugih predpisov
2. člen
(1) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za vprašanja sodelovanja v kazenskih zadevah, ki so drugače urejena s kakšnim pravnim aktom Evropske unije, ki se neposredno uporablja, ali z mednarodno pogodbo med državami članicami Evropske unije v skladu s 34. členom Pogodbe o Evropski uniji.
(2) Glede vprašanj sodelovanja v kazenskih zadevah, ki v tem zakonu niso posebej urejena, se v skladu z njihovo naravo po pravu Republike Slovenije smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika ter zakonov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, kazenski postopek, izvrševanje kazenskih sankcij in prekrške.
(3) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednji pravni akti Evropske unije:
1. Okvirni sklep Sveta z dne 13. 6. 2002 o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami;
2. Okvirni sklep Sveta z dne 13. 6. 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah;
3. Sklep Sveta z dne 28. 2. 2002 o vzpostavitvi Eurojust-a z namenom okrepitve boja proti hudim kaznivim dejanjem;
4. Skupni ukrep Sveta z dne 29. 6. 1998 na podlagi člena K. 3 Pogodbe o Evropski uniji o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže;
5. Okvirni sklep Sveta z dne 24. 2. 2005 o uporabi načela vzajemnega priznavanja denarnih kazni;
6. Okvirni sklep Sveta z dne 22. 7. 2003 o izvrševanju sklepov o zasegu premoženja ali dokazov v Evropski uniji;
7. Okvirni sklep Sveta z dne 24. 2. 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji;
8. Okvirni sklep Sveta z dne 6. 10. 2006 o uporabi načela vzajemnega priznavanja odredb o zaplembi;
9. Sklep Sveta z dne 21. 11. 2005 o izmenjavi podatkov iz kazenskih evidenc.
Načelo vzajemnega priznavanja
3. člen
V postopkih po II. delu ter po 10., 11. in 12. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.
Načelo specialnosti
4. člen
Zahtevano osebo, ki je predana drugi državi članici, se sme preganjati, zoper njo izvršiti kazen ali jo predati drugi državi članici samo zaradi tistega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo in zaradi katerega je bila predana, razen če ta zakon določa drugače.
Načelo učinkovite pomoči
5. člen
V postopkih po tem zakonu so pristojni organi v Republiki Sloveniji v okviru svojih pristojnosti in v skladu s temeljnimi načeli pravnega reda Republike Slovenije dolžni ravnati tako, da se v največji možni meri doseže namen sodelovanja v korist druge države članice.
Načelo hitrosti postopka
6. člen
Če je za zadeve enake vrste tako določeno v pravnem redu Republike Slovenije mora sodelovanje v kazenskih zadevah po tem zakonu potekati prednostno in hitro.
Pomen izrazov
7. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. »država članica« je država članica Evropske unije;
2. »tretja država« je država, ki ni članica Evropske unije;
3. »država izdaje« ali »država odreditve« je država članica, katere pristojni organ je izdal odločbo ali ukrep, ki se izvršuje v drugi državi članici;
4. »država izvršitve« je država članica, katere pristojni organ izvrši odločbo ali ukrep za drugo državo članico;
5. »država prosilka« je država članica, katere pristojni organ prosi za izvedbo dejanja pravne pomoči;
6. »zaprošena država« je država članica, katere pristojni organ izvrši zaprosilo za pravno pomoč;
7. »centralni organ« je organ države članice, ki je po zakonodaji te države pristojen za administrativno pošiljanje in prejemanje nalogov, zaprosil za mednarodno pravno pomoč, drugih listin zaradi sodelovanja v kazenskih zadevah in s tem povezanim uradnim poslovanjem;
8. »ministrstvo« je ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki je v Republiki Sloveniji centralni organ za zadeve, za katere ta zakon tako določa;
9. »odreditveni pravosodni organ« oziroma »pristojni organ države izdaje« je pravosodni organ države odreditve oziroma pristojni organ države izdaje, ki je po njenem pravu pristojen za izdajo odločbe ali ukrepa, ki se izvršuje po tem zakonu;
10. »izvršitveni pravosodni organ« je pravosodni organ države izvršitve, ki je po njenem pravu pristojen za odločanje o izvršitvi oziroma za izvršitev odločbe ali ukrepa, ki se izvršuje po tem zakonu;
11. »domače sodišče« je pristojno sodišče Republike Slovenije;
12. »evropski nalog za prijetje in predajo« (v nadaljnjem besedilu: nalog) je odločba, ki jo izda pravosodni organ države članice z namenom, da bi druga država članica prijela in ji predala osebo zaradi izvedbe kazenskega postopka ali izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti;
13. »predaja« je izvršitev naloga v državi članici s prepustitvijo zahtevane osebe pristojnemu organu druge države članice, ki je odredila nalog;
14. »prijetje« je odvzem prostosti osebi, zoper katero je odrejen nalog;
15. »zahtevana oseba« je posameznik ali posameznica, zoper katero je odrejen nalog in jo je treba predati državi članici, ki je odredila nalog ali opraviti njen prevoz čez ozemlje države članice;
16. »tujec ali tujka« (v nadaljnjem besedilu: tujec) je državljan tretje države;
17. »odločba o zavarovanju« je vsaka odločba oziroma ukrep, ki ga sprejme pristojni organ države izdaje v kazenskem postopku ali zaradi njega, s katerim se prepreči kakršnokoli uporabo, prikritje, uničenje, spremembo, prenos, obremenitev ali odtujitev premoženja z namenom začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ali da se zaradi zavarovanja dokazov tako ravnanje prepreči glede predmetov, ki utegnejo biti dokaz ali se morajo odvzeti v kazenskem postopku;
18. »premoženje« je vsaka materialna ali nematerialna, premična ali nepremična dobrina, dohodki ter pravna ali druga listina, ki daje pravni naslov ali pravni interes na premoženju, in ima denarno vrednost;
19. »Eurojust« je pravna oseba Evropske unije, ki je bila s sklepom Sveta Evropske unije z dne 28. 2. 2002 ustanovljena za pospešeno preprečevanje hudih kaznivih dejanj;
20. »Evropska pravosodna mreža v kazenskih zadevah« ali »EPN« je povezava nacionalnih kontaktnih točk držav članic, namenjena olajšanju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, ki je bila ustanovljena s skupnim ukrepom Sveta o vzpostavitvi Evropske pravosodne mreže z dne 29. 6. 1998.
II. DEL
POSTOPEK ZA PRIJETJE IN PREDAJO MED DRŽAVAMI ČLANICAMI
1. poglavje
Splošne določbe
Dopustnost izvršitve naloga v Republiki Sloveniji
8. člen
(1) Predaja osebe na podlagi naloga je dopustna, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je v državi odreditve predpisana kazen zapora najmanj enega leta ali zaradi izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti, najmanj štirih mesecev in če je dejanje, za katerega se zahteva predaja, kaznivo tudi po domačem kazenskem zakonu (dvojna kaznivost).
(2) Ne glede na dvojno kaznivost je predaja dopustna, če je nalog odrejen zaradi kaznivega dejanja, za katero je po pravu države odreditve kot najvišja mera kazni odvzema prostosti predpisan zapor najmanj treh let in gre po pravu te države za eno izmed naslednjih vrst kaznivih dejanj:
– pripadnost kriminalni združbi,
– terorizem,
– trgovina z ljudmi,
– spolno izkoriščanje otrok in otroška pornografija,
– nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami,
– nedovoljena trgovina z orožjem, strelivom in razstrelivi,
– korupcija,
– goljufije, vključno s tistimi, ki škodijo finančnim interesom Evropskih skupnosti v smislu Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti z dne 26. 7. 1995,
– pranje denarja,
– ponarejanje denarja,
– kazniva dejanja, storjena z uporabo računalnika,
– kazniva dejanja zoper okolje, prostor in naravne dobrine, vključno z nedovoljenim prometom z ogroženimi živalskimi ter rastlinskimi vrstami in podvrstami,
– omogočanje prepovedanega prehoda čez državno mejo in bivanja v državi,
– umor in huda telesna poškodba,
– nedovoljena trgovina s človeškimi organi in tkivi,
– ugrabitev, protipraven odvzem prostosti in jemanje talcev,
– rasizem in ksenofobija,
– rop v skupini ali oborožen rop,
– nedovoljen promet s kulturnimi dobrinami, vključno s starinami in umetniškimi deli,
– preslepitev,
– izsiljevanje in oderuštvo,
– ponarejanje industrijskih izdelkov in prodaja takih izdelkov,
– ponarejanje uradnih listin in promet z njimi,
– ponarejanje plačilnih sredstev,
– nedovoljena trgovina s hormonskimi snovmi in drugimi spodbujevalci rasti,
– nedovoljena trgovina z jedrskimi in radioaktivnimi snovmi,
– trgovina z ukradenimi vozili,
– posilstvo,
– požig,
– kazniva dejanja iz pristojnosti Mednarodnega kazenskega sodišča, ustanovljenega z Rimskim statutom,
– ugrabitev letala ali ladje,
– sabotaža.
(3) Pravna opredelitev kaznivega dejanja in predpisana kazen za vrste kaznivih dejanj, naštete v prejšnjem odstavku, je v izključni pristojnosti odreditvenega pravosodnega organa.
Razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
9. člen
Predaja zahtevane osebe se zavrne v naslednjih primerih:
1. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki bi bilo v Republiki Sloveniji obseženo z amnestijo, če bi bili organi Republike Slovenije pristojni za pregon in sojenje storilcu tega dejanja;
2. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila zahtevana oseba že pravnomočno oproščena ali obsojena v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici ali tretji državi, pod pogojem, da je v primeru izrečene kazni kazen že prestala ali jo prestaja ali se po zakonodaji države, ki je kazen izrekla, kazen ne more več izvršiti;
3. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil v Republiki Sloveniji zoper zahtevano osebo pravnomočno ustavljen kazenski postopek ali je bila obtožba pravnomočno zavrnjena ali kadar je pristojni državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, ker je osumljenec izpolnil sporazum v postopku poravnavanja ali, ker je osumljenec po navodilih državnega tožilca izpolnil naloge za zmanjšanje ali odpravo škodljivih posledic kaznivega dejanja v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek;
4. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ga je storila zahtevana oseba, ko še ni bila stara 14 let;
5. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, za katerega bi v Republiki Sloveniji kazenski pregon ali izvršitev kazni zastarala, če bi bilo domače sodišče pristojno za pregon ali za izvršitev kazni;
6. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ni kaznivo po domačem kazenskem zakonu, pa ni moč uporabiti izjeme iz drugega odstavka prejšnjega člena. Če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, povezanih z davki in dajatvami, carino in deviznim poslovanjem, se predaje ne sme zavrniti iz razloga, da domača zakonodaja ne odmerja enakih davkov, dajatev ter carinskih in deviznih predpisov, kot zakonodaja države odreditve;
7. če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, če gre za kaznivo dejanje, storjeno proti Republiki Sloveniji, če gre za kaznivo dejanje, storjeno proti državljanu Republike Slovenije pa, če ni dano zavarovanje za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca ali oškodovanke (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec);
8. če obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da je bil nalog odrejen z namenom kazenskega pregona in kaznovanja zahtevane osebe zaradi njenega spola, rase, vere, etničnega porekla, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali bi bil lahko iz teh razlogov njen položaj bistveno slabši;
9. če odreditveni pravosodni organ ni podal zagotovil, določenih v 11. členu tega zakona.
Fakultativni razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
10. člen
(1) Predaja zahtevane osebe se lahko zavrne v naslednjih primerih:
1. če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog, tudi če niso podani razlogi iz 6. točke prejšnjega člena, če bi se kazenski postopek očitno lažje izvedel v Republiki Sloveniji;
2. če je bila v Republiki Sloveniji s pravnomočnim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum, da je zahtevana oseba storila kaznivo dejanje, zaradi katerega je odrejen nalog in državni tožilec izjavi, da bo znova predlagal uvedbo kazenskega postopka;
3. če je odrejen nalog zaradi izvršitve kazni zapora in je zahtevana oseba državljan Republike Slovenije, ali državljan članice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije, ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, če zahtevana oseba izjavi, da želi prestajati kazen v Republiki Sloveniji, in če se domače sodišče zaveže, da bo izvršilo sodbo sodišča države odreditve v skladu z domačim zakonom (67. člen);
4. če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki se po domačem kazenskem zakonu obravnavajo, kakor da so bila v celoti ali delno storjena na ozemlju Republike Slovenije in državni tožilec izjavi, da bo predlagal uvedbo kazenskega postopka;
5. če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, ki so bila storjena zunaj ozemlja države odreditve, domač kazenski zakon pa ne dovoljuje pregona za ista dejanja, kadar so storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije.
Zagotovila
11. člen
(1) Domače sodišče pred odločitvijo o predaji od odreditvenega pravosodnega organa lahko zahteva naslednja zagotovila:
1. da bo imela zahtevana oseba, ki je bila obsojena v nenavzočnosti, pa ni bila osebno vabljena, niti kako drugače obveščena o kraju in datumu obravnave, pravico zahtevati obnovo postopka oziroma ponovno sojenje v državi odreditve in biti navzoča pri razglasitvi sodbe, če je bil odrejen nalog zaradi izvršitve kazni;
2. da zakonodaja države odreditve daje možnost pomilostitve obsojenca ali revizije izrečene kazni, bodisi na zahtevo obsojenca ali po uradni dolžnosti, najpozneje v dvajsetih letih od pravnomočnosti sodbe, če je bil odrejen nalog zaradi kaznivega dejanja, za katerega je v državi odreditve predpisana kazen dosmrtnega zapora;
3. da bo zahtevana oseba po končanem postopku vrnjena v Republiko Slovenijo, če je bil nalog odrejen zaradi izvedbe kazenskega postopka in je zahtevana oseba državljan Republike Slovenije, državljan države članice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije, ali tujec z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki Sloveniji in če se domače sodišče zaveže s pisno izjavo, da bo izvršilo sodbo sodišča države odreditve v skladu z domačim zakonom.
(2) Zagotovila morajo biti dana v roku, ki ga določi domače sodišče.
Stroški
12. člen
(1) Stroški, ki nastanejo na ozemlju Republike Slovenije zaradi postopanja po tem poglavju, so stroški kazenskega postopka.
(2) Druge stroške krije država odreditve.
2. poglavje
Postopek odločanja o izvršitvi naloga
Pristojnost
13. člen
(1) Za izvedbo postopka za predajo osebe drugi državi članici je pristojen preiskovalni sodnik, na katerega območju ima zahtevana oseba stalno ali začasno prebivališče ali na katerega območju se najde.
(2) Če preiskovalni sodnik, ki prejme nalog, ni krajevno pristojen, ga takoj pošlje pristojnemu sodniku in o tem obvesti odreditveni pravosodni organ.
Občevanje pristojnih organov
14. člen
(1) Odreditveni in izvršitveni pravosodni organi praviloma občujejo neposredno.
(2) Če je država odreditve ali izvršitve v nalogu določila centralni organ, poteka občevanje preko tega organa. Ministrstvo vodi seznam centralnih organov držav članic.
(3) Za ugotavljanje pristojnega odreditvenega ali izvršitvenega organa se lahko opravljajo poizvedbe s pomočjo Eurojusta ali kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže.
(4) Nalog in druga pisanja v zvezi z izvajanjem tega zakona se posredujejo v izvirniku, overjeni kopiji ali drugi pisni obliki po pošti, po telefaksu, v elektronski obliki ali z drugim varnim tehničnim sredstvom, ki med prenosom varuje tajnost podatkov ter izvršitvenemu pravosodnemu organu omogoča preveriti verodostojnost pošiljatelja in podatkov.
(5) Če obstajajo težave pri pošiljanju ali preverjanju verodostojnosti dokumentacije, ki se ne morejo odpraviti neposredno, se nalog in druga pisanja lahko pošiljajo tudi s posredovanjem ministrstva.
Jezik
15. člen
Če nalog ni sestavljen v slovenskem jeziku ali mu ni priložen prevod v slovenski ali angleški jezik, preiskovalni sodnik o tem obvesti odreditveni pravosodni organ ter mu določi primeren rok, ki ne sme biti daljši od desetih dni, da predloži prevod v slovenski ali angleški jezik. Če je zahtevani osebi vzeta prostost, lahko preiskovalni sodnik odredi prevod naloga v slovenski ali angleški jezik.
Pravice zahtevane osebe
16. člen
(1) Zahtevana oseba mora imeti zagovornika ves čas postopka za predajo od privedbe k preiskovalnemu sodniku oziroma od prvega naroka o odločanju o predaji do izvršitve predaje. Če si zahtevana oseba ne vzame zagovornika, ji ga predsednik sodišča postavi po uradni dolžnosti.
(2) Zahtevana oseba ima pravico do prevajanja v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek. Zahtevani osebi mora biti, če tako zahteva, nalog pisno preveden v njen jezik ali v drug jezik, ki ga razume.
Začetek postopka
17. člen
(1) Ko preiskovalni sodnik prejme nalog na predpisanem obrazcu in njegov prevod v slovenski ali angleški jezik, preveri, če obsega potrebne podatke za odločanje o njegovi izvršitvi in če izpolnjuje pogoje iz 8. člena tega zakona. Če je nalog v bistvenih delih nepopoln, preiskovalni sodnik organu države odreditve določi primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje dodatne podatke, potrebne za začetek postopka odločanja.
(2) Če so izpolnjeni vsi pogoji iz prejšnjega odstavka, preiskovalni sodnik izda odredbo za privedbo zahtevane osebe.
(3) Če je izdan nalog, smejo policisti ali policistke (v nadaljnjem besedilu: policisti) zahtevano osebo prijeti tudi brez predhodne odredbe za privedbo iz prejšnjega odstavka, če obstaja nevarnost, da bi pobegnila ali se skrila.
Pravni pouk zahtevani osebi in privedba
18. člen
(1) Ob prijetju mora policija zahtevano osebo poučiti, da ji je vzeta prostost na podlagi naloga ter o tem, katera država in zakaj zahteva njeno prijetje in predajo. Takoj mora biti poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti, da ima pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere, in o tem, da je pristojni organ na njeno željo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti njene najbližje. Če zahtevana oseba ni državljan Republike Slovenije, mora biti poučena tudi o tem, da je pristojni organ na njeno zahtevo dolžan o odvzemu prostosti obvestiti tudi konzulat njene države.
(2) Prijeto osebo morajo policisti takoj, oziroma v primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena najpozneje v oseminštiridesetih urah, privesti k pristojnemu preiskovalnemu sodniku. Ob privedbi policisti sporočijo preiskovalnemu sodniku, zakaj in kdaj je bila privedenemu odvzeta prostost. V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena policisti preiskovalnemu sodniku predložijo nalog ali kopijo naloga.
Zaslišanje zahtevane osebe
19. člen
(1) Preiskovalni sodnik preveri istovetnost privedene osebe, nato pa jo pouči o njenih pravicah iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Preiskovalni sodnik mora privedeno osebo brez odlašanja, najkasneje pa v oseminštiridesetih urah, odkar mu je bila pripeljana, zaslišati v zvezi s pogoji za dopustnost izvršitve naloga iz 8. člena in razlogi za zavrnitev predaje iz 9. in 10. člena tega zakona ter ji ob tem naznaniti vsebino naloga in jo poučiti o možnosti soglašanja s predajo. Na zaslišanju mora biti prisoten pristojni državni tožilec.
(3) Preiskovalni sodnik lahko v primerih, ko je to potrebno zaradi izvedbe zaslišanja iz prejšnjega odstavka in zaradi zagotovitve oziroma postavitve zagovornika privedeni osebi, s sklepom odredi pridržanje za potreben čas, vendar najdalj za oseminštirideset ur od ure, ko mu je bila oseba privedena. Za pritožbo zoper ta sklep se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek.
Narok za odločitev o predaji
20. člen
(1) Po zaslišanju iz prejšnjega člena se opravi narok za odločitev o predaji zahtevane osebe. Na predlog zahtevane osebe, njenega zagovornika, pristojnega državnega tožilca ali po odločitvi preiskovalnega sodnika se narok za odločitev o predaji lahko preloži zaradi priprave obrambe, pregleda spisa ali pridobitve prevodov in drugih potrebnih pisanj.
(2) Preiskovalni sodnik mora zahtevano osebo poučiti, da je soglasje k predaji prostovoljno, da ga ne more preklicati ter opozoriti, da bo v tem primeru o predaji odločeno po skrajšanem postopku v desetih dneh.
(3) Preiskovalni sodnik zahtevano osebo pouči o pomenu načela specialnosti (4. člen), da se uporabi tega načela lahko odpove, posledicah odpovedi ter o tem, da je odpoved prostovoljna in je ne more preklicati.
(4) Če zahtevana oseba izjavi, da soglaša s predajo, poda svoje soglasje in morebitno odpoved načelu specialnosti pred preiskovalnim sodnikom. Pouk iz prejšnjih odstavkov, soglasje in odpoved načelu specialnosti ter izjava osebe, da je bilo soglasje oziroma odpoved dana prostovoljno in v navzočnosti zagovornika, se zapišejo v zapisnik.
(5) Če preiskovalni sodnik osebi ni dal pouka iz prvega odstavka prejšnjega člena, drugega in tretjega odstavka tega člena, ali ta pouk ni zapisan, ali če je oseba podala izjavo brez navzočnosti zagovornika, domače sodišče ne sme opreti odločbe o predaji na izjavo zahtevane osebe.
Odločitev o predaji s soglasjem
21. člen
(1) Če zahtevana oseba soglaša s svojo predajo, mora preiskovalni sodnik brez odlašanja, najkasneje pa v oseminštiridesetih urah, odločiti o predaji.
(2) Predaja se dovoli s sklepom, ki obsega naslednje podatke:
a) ime, priimek, datum in kraj rojstva ter državljanstvo zahtevane osebe,
b) državo članico, kateri se zahtevana oseba predaja,
c) opis kaznivega dejanja, zaradi katerega se predaja,
č) navedbo, da je zahtevana oseba soglašala s predajo,
d) navedbo, da se je zahtevana oseba odpovedala načelu specialnosti,
e) navedbo, da se zahtevane osebe ne sme izročiti tretji državi zaradi kaznivega dejanja, storjenega pred njeno predajo,
f) navedbo, kdaj je bila zahtevani osebi odvzeta prostost na podlagi naloga in koliko časa je odvzem prostosti trajal.
(3) Če se zahtevana oseba ni odpovedala načelu specialnosti, mora sklep vsebovati tudi navedbo, da se zahtevane osebe ne sme preganjati ali zoper njo izvršiti kazen ali predati drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo.
(4) Sklep se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.
(5) Zoper sklep preiskovalnega sodnika se smeta zahtevana oseba in zagovornik pritožiti na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v štiriindvajsetih urah od ure, ko jima je bil sklep vročen. Senat mora o pritožbi odločiti v oseminštiridesetih urah.
Odločitev o predaji brez soglasja
22. člen
(1) Če zahtevana oseba ne soglaša s predajo, jo preiskovalni sodnik takoj zasliši o možnih razlogih za zavrnitev predaje. Pri zaslišanju morata biti navzoča zagovornik in pristojni državni tožilec, ki lahko podajata svoje predloge in stališča.
(2) Zaslišanje se opravi ob smiselni uporabi zakona, ki ureja kazenski postopek glede zaslišanja obdolženca.
(3) Preiskovalni sodnik lahko zahteva od odreditvenega pravosodnega organa dodatne podatke ali zagotovila, zlasti glede na določbe 9., 10., 11. in prvega odstavka 17. člena tega zakona ter določi primeren rok za njihov prejem, lahko pa opravi tudi druga poizvedovalna dejanja, da se ugotovi, ali so podani pogoji za predajo zahtevane osebe. Če teče zoper zahtevano osebo kazenski postopek v Republiki Sloveniji zaradi istega ali kakšnega drugega kaznivega dejanja, navede preiskovalni sodnik to v spisih.
(4) Sklep o dovolitvi ali zavrnitvi predaje izda izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika.
(5) Pisni sklep o dovolitvi predaje obsega naslednje podatke:
a) ime, priimek, datum in kraj rojstva, prebivališče ter državljanstvo zahtevane osebe,
b) državo članico, kateri se predaja,
c) opis kaznivega dejanja, zaradi katerega se predaja,
č) navedbo, da se zahtevane osebe ne sme preganjati, zoper njo izvršiti kazen, predati drugi državi članici ali izročiti tretji državi zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega pred njegovo predajo,
d) navedbo, kdaj je bila zahtevani osebi odvzeta prostost na podlagi naloga in koliko časa je odvzem prostosti trajal.
(6) Sklep se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.
(7) Zoper sklep senata se smejo zahtevana oseba, zagovornik in državni tožilec pritožiti v oseminštiridesetih urah od ure, ko jim je bil sklep vročen. Senat višjega sodišča mora o pritožbi odločiti v treh dneh.
(8) Vsaka zavrnitev predaje mora biti obrazložena in sporočena odreditvenemu pravosodnemu organu.
Pripor
23. člen
(1) Evropski nalog za prijetje in predajo ali razpis ukrepa v Schengenskem informacijskem sistemu, skladno z določbami 95. člena Konvencije o postopni odpravi preverjanj na skupnih mejah z dne 19. 6. 1985, se štejeta za prošnjo za odreditev pripora in izvedbo postopka predaje.
(2) Za uspešno izvedbo postopka predaje zahtevane osebe in če so podane okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo zahtevana oseba pobegnila, preiskovalni sodnik na podlagi odločbe odreditvenega pravosodnega organa ali na predlog pristojnega državnega tožilca odloči, ali bo zoper zahtevano osebo odredil pripor ali katerega od drugih ukrepov za zagotovitev navzočnosti ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja kazenski postopek.
(3) Sklep iz prejšnjega odstavka se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.
(4) Zoper sklep iz drugega odstavka tega člena se smejo zahtevana oseba, zagovornik ali državni tožilec pritožiti na izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v štiriindvajsetih urah od ure, ko je bil sklep vročen zahtevani osebi. Senat mora o pritožbi odločiti v oseminštiridesetih urah. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
(5) Preiskovalni sodnik o sprejetem ukrepu nemudoma obvesti odreditveni pravosodni organ.
(6) Po sklepu preiskovanega sodnika sme biti zahtevana oseba v priporu največ mesec dni od dneva, ko ji je bila vzeta prostost. Po tem času sme biti pridržana v priporu samo na podlagi sklepa o podaljšanju pripora.
(7) Pripor se sme po sklepu izvenobravnavnega senata okrožnega sodišča podaljšati, vendar skupaj ne sme trajati več kot devet mesecev. Sklep o podaljšanju pripora izda senat na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ali pristojnega državnega tožilca. S predlogom morata biti najmanj tri dni pred iztekom roka iz prejšnjega in tega odstavka seznanjena zahtevana oseba in njen zagovornik, ki se lahko pred odločitvijo izjavita o navedbah. Senat lahko pripor podaljša vsakič za dva meseca.
(8) Zoper sklep o podaljšanju pripora se smeta zahtevana oseba in zagovornik pritožiti v treh dneh od dneva, ko jima je bil sklep vročen. Višje sodišče mora o pritožbi odločiti v treh dneh.
Zaseg predmetov in začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
24. člen
(1) Če odreditveni pravosodni organ tako odredi v nalogu ali kadar je tako določeno v domačem kazenskem zakonu, preiskovalni sodnik zaseže in odreditvenemu pravosodnemu organu izroči predmete, ki utegnejo biti dokaz v kazenskem postopku.
(2) Če odreditveni pravosodni organ v nalogu odredi začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, preiskovalni sodnik odredi začasno zavarovanje na premoženju v Republiki Sloveniji.
(3) O zasegu iz prejšnjih odstavkov sodišče odloči v sklepu, s katerim odloči o predaji.
(4) Sodišče pri odločanju po prvem ali drugem odstavku tega člena ne ugotavlja dvojne kaznivosti, če je odreditveni pravosodni organ v nalogu navedel, da gre za eno izmed vrst kaznivih dejanj iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
(5) Predmeti, premoženjska korist oziroma premoženje iz prejšnjih odstavkov se zasežejo in izročijo tudi v primeru, ko se predaje ne more izvršiti zaradi smrti ali pobega zahtevane osebe.
(6) Če je domače sodišče predmete, premoženjsko korist oziroma premoženje iz prvega in drugega odstavka tega člena zaseglo v kazenskem postopku, ki je v teku, predmete zadrži ali jih začasno izroči državi odreditve pod pogojem, da jih ta vrne.
(7) Država odreditve vrne predmete iz prvega in drugega odstavka tega člena, če je do njih upravičena država izvršitve ali tretja oseba. Stroške prevzema, hrambe in vrnitve predmetov nosi država odreditve.
Roki za odločitev o predaji zahtevane osebe
25. člen
(1) Postopek za predajo mora biti hiter.
(2) Če zahtevana oseba soglaša s predajo, je treba pravnomočno odločiti o predaji v desetih dneh po danem soglasju.
(3) Če zahtevana oseba ne soglaša s predajo, je treba pravnomočno odločiti o predaji v šestdesetih dneh po prijetju ali prvem zaslišanju zahtevane osebe.
(4) Če se o predaji ne more odločiti v rokih iz drugega in tretjega odstavka tega člena, domače sodišče o tem takoj obvesti odreditveni pravosodni organ ter pojasni razloge za zamudo. V takem primeru se rok lahko podaljša za dodatnih trideset dni.
(5) Če se zaradi izjemnih okoliščin o predaji ne more odločiti v rokih iz tega člena, domače sodišče o tem takoj obvesti Eurojust ter pojasni razloge za zamudo. Če druga država članica večkrat zamuja roke pri izvrševanju naloga za prijetje, sodišče o tem obvesti Svet Evropske Unije. Obveščanje poteka s posredovanjem ministrstva.
(6) Dokler ni izvedena predaja, mora sodišče z uporabo ustreznih ukrepov za zagotovitev navzočnosti zahtevane osebe storiti vse potrebno, da se bo zahtevana oseba lahko predala.
Zaslišanje ali začasna premestitev zahtevane osebe med postopkom za predajo
26. člen
(1) Na predlog odreditvenega pravosodnega organa in pod pogojem, da je nalog odrejen zaradi izvedbe kazenskega postopka, preiskovalni sodnik v času do predaje:
a) zasliši zahtevano osebo o kaznivem dejanju, zaradi katerega je odrejen nalog ali
b) dovoli začasno premestitev zahtevane osebe v državo odreditve.
(2) Podrobnosti v zvezi z zaslišanjem ter pogoje in trajanje začasne premestitve zahtevane osebe določita preiskovalni sodnik in odreditveni pravosodni organ v medsebojnem pisnem sporazumu, ki mora biti obvezujoč za vse organe v državi odreditve.
(3) Preiskovalni sodnik zasliši zahtevano osebo v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek in v skladu s sporazumom iz prejšnjega odstavka. Pri zaslišanju morata biti navzoča zagovornik in državni tožilec, lahko pa je navzoča tudi druga oseba, ki je bila določena v skladu z zakonodajo države odreditve.
(4) Če preiskovalni sodnik oceni, da se bo zaslišanje zahtevane osebe očitno lažje in učinkoviteje izvedlo v državi odreditve, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi s pisno odredbo dovoli začasno premestitev zahtevane osebe. Na predlog zahtevane osebe mora država odreditve omogočiti njeno vrnitev v Republiko Slovenijo, da bi se lahko udeležila dejanj v postopku za predajo.
Imuniteta
27. člen
(1) Če zahtevana oseba uživa imuniteto, preiskovalni sodnik zahteva od pristojnih organov, da začnejo postopek odvzema imunitete.
(2) Če je zahtevana oseba, ki uživa imuniteto, državljan druge države ali pripadnik ali pripadnica mednarodne organizacije, mora postopek odvzema imunitete zahtevati odreditveni pravosodni organ.
(3) Roki iz 25. člena tega zakona začnejo teči z dnem, ko preiskovalni sodnik dobi pisno obvestilo o odvzemu imunitete.
(4) Če je zahtevani osebi odvzeta imuniteta, mora domače sodišče z uporabo ustreznih ukrepov za zagotovitev navzočnosti zahtevane osebe storiti vse potrebno, da se zahtevana oseba lahko preda.
Predaja izročene osebe
28. člen
(1) Če je zahtevana predaja osebe, ki jo je Republiki Sloveniji izročila tretja država pod pogojem, da se ne sme preganjati ali zoper njo ne sme izvršiti kazen ali izročiti drugi državi v pregon, mora domače sodišče, ne glede na določbe tega zakona, ta pogoj spoštovati. Preiskovalni sodnik mora pristojni organ tretje države, ki je izročila osebo, brez odlašanja zaprositi za soglasje za predajo te osebe državi odreditve, v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Roki iz 25. člena tega zakona začnejo teči z dnem, ko preiskovalni sodnik prejme soglasje iz prejšnjega odstavka.
(3) Dokler država, ki je zahtevano osebo izročila, ne sprejme odločitve, mora domače sodišče z uporabo ustreznih ukrepov za zagotovitev navzočnosti zahtevane osebe storiti vse potrebno, da se bo zahtevana oseba lahko predala.
3. poglavje
Odločitev v primeru več nalogov in v primeru sočasnega naloga ter zahteve za izročitev
Pristojnost za odločanje v primeru več nalogov
29. člen
Če so nalog zoper zahtevano osebo odredili pravosodni organi več držav članic, odloči o tem, kateri državi članici bo zahtevana oseba predana, izvenobravnavni senat okrožnega sodišča po postopku, določenem v tem zakonu.
Postopek odločanja
30. člen
(1) Če je preiskovalni sodnik, pred katerim teče postopek za predajo, obveščen, da je zoper zahtevano osebo odrejenih več nalogov in če še ni bil izdan sklep o dovolitvi predaje, prekine postopek za predajo, če pa je spis že v odločanju pri senatu, zahteva vrnitev spisa in po prejemu drugega naloga ali nalogov izvede enoten postopek za predajo ter ga predloži v odločitev senatu iz prejšnjega člena. Preden predloži zadevo v odločanje senatu, lahko preiskovalni sodnik pridobi mnenje Eurojusta.
(2) Pri odločitvi, kateri državi članici se bo zahtevana oseba predala, senat ustrezno upošteva vse okoliščine primera, še posebno težo kaznivega dejanja, kraj storitve kaznivega dejanja, datume posameznih nalogov in dejstvo, ali so odrejeni zaradi izvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni zapora.
(3) Sklep se vroči zahtevani osebi, zagovorniku in državnemu tožilcu.
(4) Zoper sklep se smejo pritožiti zahtevana oseba, zagovornik in državni tožilec v treh dneh, odkar jim je bil sklep vročen. O pritožbi odloča višje sodišče.
(5) Preiskovalni sodnik o končni odločitvi neposredno obvesti vse odreditvene pravosodne organe.
Pristojnost za odločanje v primeru sočasnega naloga ter zahteve za izročitev
31. člen
Če je zoper isto osebo pravnomočno odločeno, da se preda državi članici in izroči tretji državi, odloči o tem, ali se osebo preda državi članici ali izroči tretji državi, senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Postopek odločanja
32. člen
(1) Vrhovno sodišče Republike Slovenije pri odločanju ustrezno upošteva vse okoliščine primera, zlasti tiste iz drugega odstavka 30. člena tega zakona in tiste, ki so določene z ustreznimi mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Zoper sklep se smejo pritožiti oseba, ki se mora predati ali izročiti, zagovornik in državni tožilec v treh dneh od dneva, ko jim je bil sklep vročen. O pritožbi odloča senat petih sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
(3) Preiskovalni sodnik o odločitvi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije obvesti pravosodne organe, ki so odredili nalog ali zahtevali izročitev.
(4) Določbe 29., 30. in 31. člena tega zakona in določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne vplivajo na obveznosti, ki jih ima Republika Slovenija do Mednarodnega kazenskega sodišča, ustanovljenega z Rimskim statutom in drugih mednarodnih kazenskih sodišč, v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
4. poglavje
Izvršitev predaje zahtevane osebe
Obveščanje
33. člen
(1) Preiskovalni sodnik takoj obvesti odreditveni pravosodni organ o pravnomočni odločitvi o predaji zahtevane osebe.
(2) Ob predaji zahtevane osebe je potrebno predložiti odreditvenemu pravosodnemu organu vse podatke v zvezi s trajanjem in vrsto ukrepov za zagotovitev navzočnosti iz 23. člena tega zakona.
Predaja zahtevane osebe
34. člen
(1) Po pravnomočnosti sklepa o predaji preiskovalni sodnik brez odlašanja odredi predajo zahtevane osebe. Pisna odredba se nemudoma pošlje policiji v izvršitev. Policija se s pristojnimi organi države odreditve dogovori o načinu, času in kraju predaje zahtevane osebe, ki mora biti izvršena brez odlašanja, najkasneje pa v desetih dneh po pravnomočnosti sklepa o predaji.
(2) Če predajo zahtevane osebe v roku iz prejšnjega odstavka preprečijo okoliščine, na katere državi članici ne moreta vplivati, preiskovalni sodnik ali policija o tem takoj obvesti odreditveni pravosodni organ, s katerim se dogovori za nov način, čas ali kraj predaje, ki mora biti izvršena v naslednjih desetih dneh.
(3) Predaja zahtevane osebe se lahko izjemoma začasno preloži zaradi resnih humanitarnih razlogov, zlasti če obstaja verjetnost, da bi predaja očitno huje ogrozila življenje ali zdravje zahtevane osebe. Predaja se izvrši takoj, ko ti razlogi prenehajo. O tem preiskovalni sodnik obvesti odreditveni pravosodni organ, s katerim se dogovori o novem načinu, času ali kraju predaje, ki mora biti izvršena v naslednjih desetih dneh.
(4) Predajo zahtevane osebe izvršijo policisti tako, da zahtevano osebo odpeljejo do meje in predajo pristojnim organom države odreditve.
(5) Če je zahtevana oseba po preteku rokov iz drugega in tretjega odstavka tega člena še vedno v priporu, preiskovalni sodnik pripor odpravi in zahtevano osebo izpusti. Izpustitev zahtevane osebe ne preprečuje njene poznejše predaje.
Odložena ali začasna predaja zahtevane osebe
35. člen
(1) Predajo zahtevane osebe se lahko odloži, če teče zoper njo kazenski postopek pred domačim sodiščem ali zaradi prestajanja kazni, izrečene za drugo kaznivo dejanje, kot je tisto v nalogu. O odložitvi predaje odloči sodišče, ki odloča o predaji, v sklepu o predaji zahtevane osebe.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se zahtevano osebo lahko začasno preda državi odreditve pod pogoji, ki jih v medsebojnem pisnem sporazumu določita sodišče, pred katerim teče kazenski postopek, ali sodišče, pristojno za izvršitev kazni, in odreditveni pravosodni organ. V sporazumu določeni pogoji so zavezujoči za vse organe v državi odreditve.
Prevoz čez ozemlje Republike Slovenije
36. člen
(1) O prošnji za prevoz zahtevane osebe, ki jo država članica preda drugi državi članici, čez ozemlje Republike Slovenije, odloča ministrstvo.
(2) Prošnja za prevoz mora vsebovati naslednje podatke:
a) ime, priimek, datum in kraj rojstva, prebivališče ter državljanstvo zahtevane osebe,
b) kopijo naloga,
c) zakonsko označbo kaznivega dejanja,
č) opis kaznivega dejanja, vključno z datumom in krajem storitve.
(3) Če je zahtevana oseba državljan Republike Slovenije, državljan države članice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije, ali tujec z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki Sloveniji, in je bil nalog odrejen zaradi izvedbe kazenskega postopka, se prevoz dovoli pod pogojem, da se zahtevana oseba, če to zahteva, po koncu sojenja vrne v Republiko Slovenijo, da bi prestala kazen po sodbi sodišča države odreditve v skladu z domačim zakonom.
(4) Če je oseba državljan Republike Slovenije, državljan države članice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije ali tujec z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki Sloveniji, in je bil nalog izdan zaradi izvršitve kazni zapora, se prevoz zavrne. Prevoz se dovoli, če zahtevana oseba, ki ni državljan Republike Slovenije, izrecno izjavi, da želi prestajati kazen v državi odreditve.
(5) Prošnja za prevoz in podatki iz drugega odstavka tega člena se lahko pošljejo po vsakem sredstvu, ki omogoča pošiljanje pisnih dokumentov. Država članica, ki odloča o dovolitvi prevoza, pošlje uradno obvestilo o svoji odločitvi po enaki poti.
(6) Ministrstvo o svoji odločitvi obvesti organ, ki prosi za prevoz, in policijo, ki izvede spremstvo osebe čez ozemlje Republike Slovenije.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo v primeru zračnega prevoza brez načrtovanega vmesnega pristanka. V primeru nenačrtovanega pristanka ministrstvo od države odreditve zahteva, da mu posreduje podatke iz drugega odstavka tega člena.
Prevoz čez ozemlje druge države članice
37. člen
(1) Če je zaradi izvršitve evropskega naloga za prijetje in predajo, ki ga je izdalo domače sodišče, potreben prevoz preko ozemlja druge države članice, pošlje sodišče pristojnemu organu te države dokumentacijo iz drugega odstavka prejšnjega člena in prosi za dovoljenje za prevoz. Ministrstvo vodi seznam pristojnih organov držav članic.
(2) Če je zaradi izvršitve izročitve osebe iz tretje države potreben prevoz preko ozemlja druge države članice, pošlje sodišče ministrstvu dokumentacijo iz drugega odstavka prejšnjega člena, da lahko ministrstvo prosi za dovoljenje za prevoz.
5. poglavje
Soglasje za pregon ali izročitev za druga kazniva dejanja
Pristojnost za odločanje o soglasju
38. člen
O prošnji pravosodnega organa države članice za soglasje, da osebo, ki jo je predala Republika Slovenija, lahko preganja ali zoper njo izvrši kazen ali preda drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je storila pred predajo, odloča preiskovalni sodnik sodišča, ki je dovolilo predajo. Prošnja mora vsebovati podatke iz 36. člena tega zakona.
Postopek
39. člen
(1) Preiskovalni sodnik odloči o soglasju s pisno odredbo brez zaslišanja predane osebe. Soglasje se izda, če so izpolnjeni pogoji iz 8. člena tega zakona. Soglasja se ne izda le, če so podani razlogi po 9., 10. in 11. členu tega zakona. Odločitev mora biti sprejeta najpozneje v tridesetih dneh po prejemu prošnje. Soglasje se posreduje na način, določen v prvem odstavku 42. člena tega zakona.
(2) O prošnji pravosodnega organa države članice za soglasje, da se osebo, ki jo je predala Republika Slovenija, lahko izroči tretji državi, se odloči v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
6. poglavje
Postopek in pogoji za odreditev naloga
Dopustnost odreditve naloga v Republiki Sloveniji
40. člen
Nalog se sme odrediti na predlog državnega tožilca ali po uradni dolžnosti, če je v Republiki Sloveniji zoper obdolženca odrejen pripor zaradi kaznivega dejanja, za katerega se storilec ali storilka (v nadaljnjem besedilu: storilec) preganja po uradni dolžnosti in je zanj v domačem kazenskem zakonu predpisana kazen zapora najmanj enega leta ali zaradi izvršitve kazni zapora oziroma varnostnega ali drugega ukrepa, ki se izvršuje z odvzemom prostosti, najmanj štirih mesecev.
Vsebina in oblika naloga
41. člen
(1) Domače sodišče, pred katerim teče kazenski postopek, ali domače sodišče, ki je pristojno za izvršitev kazni, izda nalog na obrazcu, ki je določen v Prilogi 1 tega zakona in je njegov sestavni del.
(2) Izvirnik naloga mora biti preveden v uradni jezik ali enega od uradnih jezikov države izvršitve ali v jezik, ki ga je določila država članica.
Posredovanje naloga
42. člen
(1) Če je kraj stalnega ali začasnega prebivališča zahtevane osebe znan, oziroma če je znano, kje se ta oseba nahaja, pošlje domače sodišče nalog neposredno izvršitvenemu pravosodnemu organu, na katerega območju zahtevana oseba prebiva oziroma se nahaja.
(2) Če ni znano, kateri je pristojni izvršitveni pravosodni organ, opravi domače sodišče poizvedbe preko kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah, Eurojusta ali pri ministrstvu.
(3) Če ni znano, kje se zahtevana oseba nahaja, pošlje domače sodišče nalog policiji, ki postopa v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek glede izvršitve tiralice.
(4) Zoper zahtevano osebo se lahko razpiše ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, skladno z določbami 95. člena Konvencije o postopni odpravi preverjanj na skupnih mejah z dne 19. 6. 1985, oziroma zakona, ki ureja policijo. Ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu, opremljen s podatki iz obrazca, ki je določen v Prilogi 1 tega zakona, je enakovreden nalogu.
Zaslišanje ali začasna premestitev
43. člen
(1) Če je nalog odrejen zaradi izvedbe kazenskega postopka, lahko domače sodišče, ki je odredilo nalog, od izvršitvenega pravosodnega organa zahteva, da zasliši zahtevano osebo ali da jo zaradi zaslišanja oziroma navzočnosti na glavni obravnavi začasno premesti v Republiko Slovenijo.
(2) Zaslišanja zahtevane osebe v državi izvršitve se udeleži preiskovalni sodnik. Pri zaslišanju sta lahko navzoča državni tožilec in zagovornik, razen če njuna navzočnost ni dovoljena v skladu z zakonodajo države izvršitve. Preiskovalni sodnik mora na primeren način in pravočasno obvestiti državnega tožilca in zagovornika, kdaj in kje bo zaslišanje zahtevane osebe.
(3) Podrobnosti v zvezi z zaslišanjem ter pogoje in trajanje začasne premestitve določita domače sodišče in izvršitveni pravosodni organ v medsebojnem pisnem sporazumu, ki je obvezujoč za vse organe v Republiki Sloveniji.
Izjeme od načela specialnosti
44. člen
Načelo specialnosti iz 4. člena tega zakona se ne uporablja v naslednjih primerih:
1. če oseba, ki je imela možnost oditi z ozemlja Republike Slovenije, tega ne stori v petinštiridesetih dneh po svoji dokončni izpustitvi ali se v Republiko Slovenijo po odhodu znova vrne;
2. če je za drugo dejanje, ki ga je oseba storila pred predajo, predpisana le denarna kazen;
3. če se je oseba pred ali po predaji izrecno odpovedala načelu specialnosti;
4. če država članica, ki je osebo predala, soglaša s pregonom, izvršitvijo kazni ali predajo drugi državi članici, zaradi drugega kaznivega dejanja, ki ga je oseba storila pred predajo.
Odpoved načelu specialnosti
45. člen
(1) Oseba, ki je bila predana Republiki Sloveniji, se za kazniva dejanja, storjena pred predajo, lahko odpove načelu specialnosti pred domačim sodiščem, pred katerim teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, storjenega pred predajo, ali pred preiskovalnim sodnikom sodišča, pristojnega za izvršitev kazni ali za postopek predaje.
(2) Osebo iz prejšnjega odstavka se pouči o pomenu načela specialnosti, posledicah odpovedi načelu specialnosti ter o tem, da je odpoved prostovoljna in da je ne more preklicati. Predano osebo, ki nima zagovornika, se pouči, da ima pravico vzeti si zagovornika po lastni izbiri.
(3) Pouk iz prejšnjega odstavka, odpoved načelu specialnosti ter izjava, da je bila odpoved dana prostovoljno, se zapišejo v zapisnik. Če oseba ni bila poučena ali pouk ni zapisan, sodišče ne sme svoje odločbe opreti na izjavo predane osebe.
(4) Če se oseba, ki je bila predana Republiki Sloveniji, ne odpove načelu specialnosti, mora sodišče iz prvega odstavka tega člena zaprositi za soglasje, da se predano osebo lahko preganja, zoper njo izvrši kazen ali preda drugi državi članici zaradi drugega kaznivega dejanja, storjenega pred njeno predajo.
Izročitev predane osebe tretji državi
46. člen
(1) Osebo, ki je bila predana Republiki Sloveniji, se ne sme izročiti tretji državi brez soglasja države članice, ki je osebo predala. Prošnjo za izdajo soglasja poda domače sodišče v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja v razmerju do držav članic, za katere se na podlagi obvestila generalnemu sekretarju Sveta Evropske unije šteje, da je njihovo soglasje za nadaljnjo izročitev tretji državi izdano.
III. DEL
PRAVNA POMOČ
7. poglavje
Splošne določbe
Obseg pravne pomoči
47. člen
(1) Pravna pomoč po tem zakonu je sodelovanje pristojnih organov Republike Slovenije s pristojnimi organi držav članic, ki se izvaja:
1. v kazenskih postopkih, ki tečejo za kazniva dejanja, za katera je kaznovanje v trenutku zaprosila za pravno pomoč v pristojnosti pravosodnih organov države prosilke;
2. v postopkih prekrškov in drugih kaznivih ravnanj, če je zoper odločbo pristojnega organa dovoljeno sodno varstvo pred sodiščem, ki je pristojno tudi za kazenske zadeve;
3. v postopkih iz 1. in 2. točke, ki se vodijo zoper pravne osebe;
4. v postopkih za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost.
(2) Pravna pomoč se izvaja zlasti z vročanjem pisanj in izvedbo preiskovalnih dejanj ter drugih ukrepov za uspešno izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka.
Pristojni organi
48. člen
(1) Za pristojne organe iz prvega odstavka prejšnjega člena se štejejo sodišča, državna tožilstva ali upravni organi, zoper katerih odločbe je dovoljeno sodno varstvo pred sodiščem, ki je pristojno tudi za kazenske zadeve, ter organi, pristojni za izvrševanje kazenskih sankcij.
(2) Če je po pravu Republike Slovenije za odreditev oziroma izvedbo dejanja oziroma ukrepa v zvezi s postopki iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena pristojno domače sodišče, je za pravno pomoč stvarno pristojno okrožno sodišče, na območju katerega se mora opraviti dejanje oziroma ukrep. Če je pristojnih več sodišč, je krajevno pristojno sodišče, ki je pristojno za opravo prvega dejanja oziroma ukrepa, navedenega v prošnji. Če ni mogoče ugotoviti, katero sodišče je krajevno pristojno, je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
(3) Če je po pravu Republike Slovenije za odreditev dejanja oziroma ukrepa iz prejšnjega odstavka pristojen državni tožilec, se za določitev stvarne in krajevne pristojnosti smiselno uporablja prejšnji odstavek.
(4) Če se prošnja za pravno pomoč nanaša na dejanja iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki so po pravu države prosilke prekrški ali druga kazniva ravnanja, je za pravno pomoč pristojno okrajno sodišče, na območju katerega se mora opraviti dejanje oziroma ukrep, tudi če gre za prošnjo upravnega organa države prosilke.
(5) Če se prošnja za pravno pomoč nanaša na odreditev ukrepov oziroma izvedbo dejanj, za katera so po pravu Republike Slovenije pristojni različni organi, se pošlje krajevno pristojnemu državnemu tožilstvu, ki odredi ukrep oziroma izvede dejanja, za katera je pristojno po pravu Republike Slovenije, ter predlaga odreditev ukrepa oziroma izvedbo dejanja pristojnemu sodišču.
Pošiljanje prošenj za pravno pomoč
49. člen
(1) Pošiljanje prošenj za pravno pomoč in odgovorov nanje poteka neposredno med pristojnimi organi držav članic v pisni ali drugačni obliki, ki omogoča pisni zapis, na podlagi katerega lahko zaprošena država ugotovi verodostojnost prošnje.
(2) V primerih, za katere mednarodna pogodba tako določa, se prošnje lahko pošiljajo tudi preko osrednjih organov držav članic ali preko pristojne enote policije.
(3) Ministrstvo je pristojno za pomoč sodiščem in pravosodnim organom držav članic v zvezi s pošiljanjem in prejemanjem prošenj za mednarodno pravno pomoč in odgovorov nanje v primerih, ko pristojni organ ni znan.
Pošiljanje in vročanje pisanj
50. člen
(1) Pisanja pristojnih organov se osebam na ozemlju držav članic pošiljajo neposredno po pošti s priloženim potrdilom o opravljeni osebni vročitvi, če mednarodna pogodba ne določa drugače.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se pisanja lahko pošljejo preko pristojnih organov držav članic v naslednjih primerih:
1. če je naslov osebe neznan ali nezanesljiv;
2. če predpisi o vročanju države prosilke zahtevajo drugačno potrdilo o vročitvi pisanj od potrdila, ki se ga prejme pri vročanju po pošti;
3. če vročitev neposredno po pošti ni bila mogoča;
4. če država prosilka iz utemeljenih razlogov meni, da bo pošiljanje po pošti neučinkovito ali neprimerno.
(3) Če se domneva, da naslovnik ne razume jezika pisanj, jih je treba v celoti ali vsaj v pomembnih delih prevesti v jezik ali enega od jezikov držav članice, na ozemlju katere je naslovnik. Če je organu, ki je izdal pisanja, znano, da naslovnik razume samo nek drug jezik, je treba pisanja ali vsaj njihove pomembne dele prevesti v ta drugi jezik.
(4) Če pisanje, ki ga je treba vročiti, nima pravnega pouka, mora biti v pisanju ali v priloženem obvestilu navedeno, da pri organu, ki je pisanje izdal in katerega naslov mora biti naveden, naslovnik lahko zahteva pojasnilo o pravicah in dolžnostih v zvezi z vročenim pisanjem.
Navzočnost predstavnikov pristojnih organov in tistih, ki so udeleženi pri postopku
51. člen
(1) Pristojni organi drugih držav članic na ozemlju Republike Slovenije ne smejo samostojno izvajati dejanj in ukrepov v okviru pravne pomoči.
(2) Če mednarodna pogodba določa, da uradne osebe držav članic lahko opravljajo posamična dejanja oziroma ukrepe na ozemlju druge države članice, se ta dejanja oziroma ukrepi na ozemlju Republike Slovenije na prošnjo druge države članice opravijo pod vodstvom uradnih oseb pristojnih organov Republike Slovenije.
(3) Pristojni organ v Republiki Sloveniji ne sme zavrniti obrazložene prošnje pristojnega organa druge države članice, da so pri izvedbi pravne pomoči navzoči predstavniki pristojnih organov držav članic in drugi udeleženci v postopku ter njihovi pravni zastopniki, če je verjetno, da sta njihova navzočnost oziroma sodelovanje koristna za ustrezno izvedbo pravne pomoči. Pristojni organ v Republiki Sloveniji na prošnjo pristojnega organa države prosilke le-tega obvesti o času in kraju izvedbe prošnje.
(4) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če je potrebna navzočnost predstavnikov pristojnih organov Republike Slovenije in drugih oseb iz prejšnjega odstavka pri izvedbi pravne pomoči v drugi državi članici.
Izmenjava podatkov brez prošnje
52. člen
(1) Domači pravosodni organ lahko brez predhodne prošnje pristojnim organom druge države članice pošlje ali od njih prejme podatke v zvezi s kaznivimi dejanji, ki jih je pridobil pri izvrševanju svojih pristojnosti, če oceni, da bi bili ti podatki lahko koristni za izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka ali ki bi lahko bili podlaga za prošnjo za pravno pomoč.
(2) Izmenjava podatkov iz prejšnjega odstavka ne vpliva na uvedbo ali vodenje kazenskih postopkov oziroma ne vpliva na izvrševanje drugih pristojnosti organa, ki posreduje podatke.
(3) Če je organ pri pošiljanju podatkov postavil za njihovo uporabo kakšne pogoje, ti pogoji zavezujejo organ, ki je podatke prejel.
8. poglavje
Posebne oblike pravne pomoči
Odstop pregona
53. člen
(1) Če je na ozemlju Republike Slovenije storil kaznivo dejanje državljan druge države članice, ki ima stalno prebivališče v drugi državi članici, se smejo tej državi odstopiti vsi kazenski spisi za kazenski pregon in sojenje, če druga država članica temu ne nasprotuje.
(2) Preden je izdan sklep o preiskavi, odloča o odstopu pristojni državni tožilec. Med preiskavo odloča o tem na predlog državnega tožilca preiskovalni sodnik, do začetka glavne obravnave pa izvenobravnavni senat okrožnega sodišča, tudi če gre za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča.
(3) Pri odločanju o odstopu kazenskih spisov organi iz prejšnjega odstavka upoštevajo tudi do tedaj nastale in bodoče stroške predkazenskega oziroma kazenskega postopka.
(4) Odstop kazenskih spisov se sme dovoliti za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do desetih let ter za kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa.
(5) Ni dovoljen odstop kazenskih spisov, če je oškodovanec državljan Republike Slovenije, ki temu nasprotuje, razen če je dano zavarovanje za uveljavitev njegovega premoženjskopravnega zahtevka.
(6) Ni dovoljen odstop kazenskih spisov, če je bil odrejen zaseg ali začasno zavarovanje zahtevka za odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora iz 252. člena Kazenskega zakonika ali protipravno dane ali sprejete podkupnine iz 162., 168., 247., 248., 267., 268. in 269. člena Kazenskega zakonika, razen v primerih, ko je sodišče navedene odredbe izdalo na pobudo pristojnih organov druge države članice. V teh primerih in v primerih, ko je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v zvezi z drugimi kaznivimi dejanji, smejo organi iz drugega odstavka tega člena odstopiti kazenski spis drugi državi članici samo, če so pred tem ugotovili, da ima ta država ustrezno urejeno zakonodajo v zvezi z odvzemom premoženjske koristi in v zvezi z odstopom kazenskih spisov drugi državi, ter upoštevali vrednost začasno zavarovanega premoženja.
(7) Če je obdolženec v priporu, se od tuje države po najkrajši poti zahteva, naj v petnajstih dneh sporoči, ali prevzema pregon.
Prevzem pregona
54. člen
(1) Zahteva druge države članice, naj se v Republiki Sloveniji prevzame pregon državljana Republike Slovenije ali osebe, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, zaradi kaznivega dejanja, storjenega v drugi državi članici, se pošlje s spisi pristojnemu državnemu tožilcu, na katerega območju ima ta oseba stalno ali začasno prebivališče.
(2) Če je pri pristojnem organu druge države članice podan premoženjskopravni zahtevek, se ravna, kot da bi bil ta zahtevek podan pri pristojnem domačem sodišču.
(3) O zavrnitvi prevzema kazenskega pregona in o pravnomočni odločbi, izdani v kazenskem postopku, se obvesti državo članico, ki je poslala zahtevo.
Ustanovitev skupne preiskovalne skupine
55. člen
(1) V zadevi, ki je predmet predkazenskega postopka, preiskave ali sodnega postopka v eni ali več državah članicah, lahko policija pri izvajanju nalog in ukrepov v predkazenskem postopku in postopku preiskave, za katerih izvedbo je pristojna v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, sodeluje s policijskimi delavci druge države članice na ozemlju ali izven ozemlja Republike Slovenije.
(2) Pri izvajanju nalog in ukrepov iz prejšnjega odstavka usmerja policijo državni tožilec v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, in lahko pri tem ter pri izvrševanju drugih pooblastil v skladu z določbami tega zakona sodeluje z državnimi tožilci druge države članice na ozemlju ali izven ozemlja Republike Slovenije (skupna preiskovalna skupina).
(3) Naloge, ukrepi, usmerjanje in druga pooblastila iz prejšnjih odstavkov tega člena morajo biti izvedeni v skladu s sporazumom o ustanovitvi in delovanju skupne preiskovalne skupine na ozemlju Republike Slovenije ali druge države članice, ki ga na podlagi Okvirnega sklepa Sveta z dne 13. 6. 2002 o skupnih preiskovalnih skupinah po pridobitvi mnenja generalnega direktorja policije za vsak primer posebej sklene generalni državni tožilec ali po njegovem pooblastilu njegov namestnik z državnim tožilstvom, sodiščem, policijo ali drugim pristojnim organom druge države. Sporazum se sklene na pobudo generalnega državnega tožilca, vodje okrožnega državnega tožilstva ali vodje skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala ali na pobudo pristojnega organa druge države članice.
(4) V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi, kateri organi sklepajo sporazum, v kateri zadevi bo delovala skupna preiskovalna skupina, namen delovanja skupine, državni tožilec iz Republike Slovenije, ki je njen vodja na ozemlju Republike Slovenije, ostali člani skupine ter trajanje delovanja skupine. O sklenjenem sporazumu mora generalni državni tožilec pisno obvestiti ministrstvo.
Način dela skupne preiskovalne skupine
56. člen
(1) Policijski delavci, državni tožilci ali drugi pristojni organi druge države članice izvršujejo naloge, ukrepe, usmerjanje oziroma druga pooblastila iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena na ozemlju Republike Slovenije samo v okviru skupne preiskovalne skupine v skladu z določbami sporazuma o ustanovitvi in delovanju skupne preiskovalne skupine iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) Če tako določa sporazum o ustanovitvi in delovanju skupne preiskovalne skupine iz tretjega odstavka prejšnjega člena, v skupni preiskovalni skupini lahko sodelujejo tudi predstavniki pristojnih organov Evropske unije, kot na primer EUROPOL, Eurojust in OLAF. Predstavniki pristojnih organov Evropske unije izvršujejo svoja pooblastila na ozemlju Republike Slovenije samo v okviru skupne preiskovalne skupine v skladu z določbami sporazuma iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(3) Organizacijske enote policije in državna tožilstva v Republiki Sloveniji so dolžni nuditi skupni preiskovalni skupini vso potrebno pomoč.
(4) Ob zaključku dela skupne preiskovalne skupine njen vodja pisno poroča vsem njenim članom in generalnemu državnemu tožilcu.
Nadzorovana pošiljka
57. člen
(1) Nadzorovana pošiljka je dogovorjeno tajno opazovanje prevoza ali prenosa oseb oziroma predmetov ali blaga, katerih promet je omejen ali prepovedan, iz, na ali preko ozemlja Republike Slovenije, pri čemer pristojni organi zaradi razkritja obsežne kriminalne dejavnosti začasno odložijo odvzem prostosti in izvedbo drugih ukrepov iz zakona, ki ureja kazenski postopek.
(2) Za odločitev o nadzorovani pošiljki je pristojen okrožni državni tožilec, na območju katerega bo nadzorovana pošiljka predvidoma prestopila državno mejo ali območju, iz katerega bo odposlana, oziroma skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala.
(3) Nadzorovana pošiljka se dovoli na prošnjo pristojnega organa države članice ali v soglasju z drugo državo članico, če gre za kazniva dejanja, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo evropskega naloga za prijetje in predajo.
(4) Izvajanje nadzorovane pošiljke na ozemlju Republike Slovenije prevzamejo pristojni slovenski organi tako, da je zagotovljen stalen nadzor in ustrezno ukrepanje.
(5) Nadzorovana pošiljka se ne dovoli oziroma se njeno nadaljnje izvajanje ustavi, če:
1. oziroma dokler je podana nevarnost za življenje in zdravje oseb; ali
2. je verjetno, da nadaljnji nadzor ali ukrepanje v drugi državi članici nista zagotovljena oziroma ne bosta učinkovita.
(6) Po izvedbi nadzorovane pošiljke mora pristojni državni tožilec ugotoviti, ali obstajajo pogoji za odstop kazenskega pregona državi članici, v kateri je bila osumljencem vzeta prostost.
Tajno delovanje
58. člen
(1) Delovanje tajnega delavca države članice v Republiki Sloveniji s pisno odredbo dovoli državni tožilec ali preiskovalni sodnik, pristojen za območje, na katerem naj bi se tajno delovanje predvidoma začelo izvajati, oziroma državni tožilec skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala pod pogoji in v trajanju, kot je določeno z zakonom, ki ureja kazenski postopek. Pisna odredba se izda na podlagi prošnje pristojnega pravosodnega organa države članice, ki je tajno delovanje odobril v predkazenskem ali kazenskem postopku v tej državi.
(2) Če je zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka v Republiki Sloveniji potrebno delovanje tajnega delavca iz Republike Slovenije v drugi državi članici, za tajno delovanje pristojni organ te države članice zaprosi organ, ki je pristojen za odreditev ukrepa v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek. Prošnji se priloži pisna odredba.
Izvajanje tajnega delovanja
59. člen
(1) Tajni delavec države članice deluje na ozemlju Republike Slovenije pod vodstvom in nadzorom policije, ki se ji odredba o dovolitvi delovanja tajnega delavca pošlje z označbo stopnje tajnosti »zaupno« v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke.
(2) Tajni delavec je dolžan spoštovati pravni red Republike Slovenije in upoštevati vse odredbe pristojnih domačih organov. Za delovanje tajnega delavca veljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, pogoji in način njegovega delovanja pa se natančneje določijo v dogovoru z organom države prosilke in se vključijo v odredbo iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(3) Na pobudo tajnega delavca lahko policija predlaga državnemu tožilcu, da s pisno odredbo dovoli ukrep navideznega odkupa, navideznega sprejemanja oziroma dajanja daril ali navideznega jemanja oziroma dajanja podkupnin v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek.
Eurojust
60. člen
(1) Če se odkrivanje ali preiskovanje kaznivega dejanja ali ukrepi kazenskega pregona nanašajo vsaj na dve državi članici ali na državo članico in tretjo državo, lahko pristojni državni tožilec zahteva, da Eurojust izvede ustrezne ukrepe za omogočanje hitrega in učinkovitega sodelovanja.
(2) Eurojust lahko za izvršitev namenov iz prejšnjega odstavka:
1. deluje za pospešitev in uskladitev sodelovanja med pristojnimi organi držav članic;
2. svetuje oziroma predlaga izboljšanje sodelovanja med pristojnimi organi držav članic na področju pravne pomoči, izročitve in izvajanja evropskega naloga za prijetje in predajo;
3. z nasveti in drugo podobno pomočjo poveča učinkovitost odkrivanja ali preiskovanja kaznivega dejanja in ukrepov kazenskega pregona.
Član Eurojusta iz Republike Slovenije
61. člen
(1) Članica oziroma član Eurojusta, ki predstavlja Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: član Eurojusta iz Republike Slovenije), obdrži pristojnosti, ki izhajajo iz njegove funkcije po pravu Republike Slovenije.
(2) Član Eurojusta iz Republike Slovenije je pooblaščen, da z neposrednimi stiki s pristojnimi organi Republike Slovenije, predvsem z državnimi tožilstvi in sodišči ter s policijo, pridobi tiste osebne in druge podatke, ki jih ti organi obdelujejo in so potrebni za opravljanje oziroma izpolnjevanje nalog Eurojusta.
(3) Član Eurojusta iz Republike Slovenije lahko pridobljene podatke posreduje organom Evropske unije, mednarodnim organizacijam in organom kazenskega pregona drugih držav članic v skladu z njihovimi pravnimi ureditvami oziroma pravnimi redi.
(4) Član Eurojusta iz Republike Slovenije mora zagotoviti takšen način poslovanja, da lahko pristojni organi Republike Slovenije naknadno dobijo informacijo o tem, komu, kdaj in na kateri pravni podlagi so bili posredovani podatki iz prvega odstavka.
Zaprosilo Eurojustu
62. člen
Pristojni pravosodni organ Republike Slovenije lahko v okviru domačega kazenskega postopka vzpostavi neposredni stik s članom Eurojusta iz Republike Slovenije in vloži zaprosilo za pomoč v skladu z določenimi pristojnostmi Eurojusta. Policija mora vložiti zaprosila prek pristojnega pravosodnega organa.
Nadaljnje posredovanje podatkov
63. člen
Član Eurojusta iz Republike Slovenije sme Eurojustu in drugim članom Eurojusta iz držav članic posredovati podatke v tistem obsegu, v katerem je dopustno dajanje pravne pomoči v kazenskih zadevah po predpisih Republike Slovenije in obvezujočih mednarodnih pogodbah.
Zaprosilo Eurojusta
64. člen
(1) Če državno tožilstvo Republike Slovenije ne namerava ugoditi obrazloženemu zaprosilu kolegija Eurojusta za prevzem ali odstop kazenskega pregona, za izvajanje koordinacije med pristojnimi organi držav članic, za ustanovitev skupne preiskovalne skupine ali za posredovanje zahtevanih podatkov, posreduje svojo odločitev v obravnavo kolegiju Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije. Kolegij sprejme mnenje o ugoditvi ali zavrnitvi obrazloženega zaprosila Eurojusta, o ugoditvi ali zavrnitvi pa odloči generalni državni tožilec Republike Slovenije, ki sprejeto odločitev nemudoma posreduje tudi ministrstvu.
(2) Kadar je za zadeve iz prejšnjega odstavka pristojno sodišče Republike Slovenije, mora o zavrnitvi odločiti s sklepom, ki se vroči pristojnemu državnemu tožilstvu. Pristojno državno tožilstvo lahko v petnajstih dneh po prejemu sklepa vloži pritožbo pri pristojnem višjem sodišču, ki mora o pritožbi odločiti čimprej, najpozneje pa v petnajstih dneh. Pravnomočno odločitev o zavrnitvi mora sodišče nemudoma posredovati ministrstvu.
(3) Odločitev o zavrnitvi zaprosila Eurojustu mora biti obrazložena in se posreduje Eurojustu.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se obrazložitve odločitve o zavrnitvi zaprosila ne posreduje Eurojustu, če bi to lahko škodovalo interesom varnosti Republike Slovenije, zlasti varovanja njene ustavne ureditve ali ozemeljske celovitosti ali pa bi ogrozilo tekoča odkrivanja ali preiskovanja kaznivega dejanja ali varnost fizičnih oseb, zlasti varnost zaščitenih prič.
Evropska pravosodna mreža in kontaktne točke
65. člen
(1) Republika Slovenija omogoča učinkovito sodelovanje z Evropsko pravosodno mrežo zaradi izboljšanja pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah.
(2) Republika Slovenija ustanovi kontaktne točke Evropske pravosodne mreže na okrožnih sodiščih, na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, ministrstvu ter Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja za potrebe poenostavitve neposrednih stikov in sodelovanja med pravosodnimi organi držav članic. Predsedniki sodišč imenujejo sodnike, ki so pooblaščeni za opravljanje nalog kontaktnih točk. Predsedniki sodišč ministrstvu vsako koledarsko leto do konca meseca januarja sporočijo osebno ime sodnikov, njihov naziv ter potrebne kontaktne podatke za namene opravljanja nalog kontaktne točke Evropske pravosodne mreže ter mu nemudoma sporočijo tudi možne spremembe podatkov o kontaktnih točkah. Generalni državni tožilec RS imenuje državnega tožilca, ki je pooblaščen za opravljanje nalog kontaktnih točk, ter njegovega namestnika in njune kontaktne podatke ter vsako njihovo spremembo sporoči ministrstvu. Direktor Urada RS za preprečevanja pranja denarja imenuje kontaktno osebo, ki je pooblaščena za opravljanje nalog kontaktnih točk in njene kontaktne podatke ter vsako njihovo spremembo sporoči ministrstvu.
(3) Naloga kontaktnih točk Evropske pravosodne mreže v Republiki Sloveniji je spodbujanje in pomoč pri izvajanju pravosodnega sodelovanja med pristojnimi domačimi in tujimi organi z aktivnim posredovanjem in vzpostavljanjem neposrednih stikov s pristojnimi kontaktnimi točkami ali službami drugih držav članic.
(4) Ministrica oziroma minister za pravosodje (v nadaljevanju: minister) imenuje kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži. Ministrstvo mreži posreduje osebna imena imenovanih uradnikov ali funkcionarjev, njihove nazive ali funkcije ter potrebne kontaktne podatke in je zadolženo za njihovo ažuriranje.
(5) Sodišča in državna tožilstva morajo kontaktnim točkam pomagati pri njihovem delu, in morajo zaradi poenostavitve pravosodnega sodelovanja, zlasti zaradi pridobivanja osnovnih oziroma kratkih informacij o tujem pravnem redu ter podatkov o poteku tujih kazenskih postopkov in postopkov pravne pomoči, uporabljati pomoč kontaktnih točk, če se teh informacij ali podatkov ni moglo pridobiti z neposrednimi stiki z organom države članice, ki se s tem ukvarja.
IV. DEL
PRIZNANJE IN IZVRŠEVANJE PRAVOSODNIH ODLOČB
9. poglavje
Izvrševanje kazni zapora in varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti
Pogoji za izvrševanje
66. člen
Domače sodišče sme ugoditi prošnji pristojnega organa druge države članice, s katero se zahteva izvršitev kazni zapora, varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti po pravnomočni kazenski sodbi sodišča druge države članice, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. iz odločbe ne izhaja kršitev 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin;
2. odločba je bila izdana zaradi dejanja, za katerega je po pravu Republike Slovenije predpisana sankcija, ki jo izreče sodišče;
3. odločba ni bila izdana zaradi političnega ali vojaškega kaznivega dejanja;
4. po pravu Republike Slovenije ni zastarala izvršitev kazni;
5. oseba ni bila zaradi istega dejanja pred domačim sodiščem že pravnomočno obsojena ali pravnomočno oproščena ali je bil kazenski postopek zoper njo pravnomočno ustavljen ali je bila obtožba zoper njo pravnomočno zavrnjena;
6. oseba je državljan Republike Slovenije in je v Republiki Sloveniji imel oziroma ima stalno ali začasno prebivališče;
7. v primeru izvrševanja varnostnega ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti, pravo Republike Slovenije določa enak ukrep.
Soglasje k izvrševanju
67. člen
(1) Izvršitev pravnomočne kazenske sodbe iz prejšnjega člena je dopustna le, če je oseba soglašala z izvrševanjem v Republiki Sloveniji.
(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če:
1. se je oseba s prihodom oziroma pobegom v Republiko Slovenijo izognila izvrševanju ali nadaljnjemu izvrševanju kazenske sodbe iz prejšnjega člena, ali
2. je bil osebi v državi izdaje sodbe izrečen izgon, prisilna odstranitev ali drug ukrep, ki ima za posledico, da oseba po odpustu s prestajanja kazni ali ukrepa, povezanega z odvzemom prostosti, ne sme več ostati na ozemlju te države.
Začasni odvzem prostosti zaradi zavarovanja izvrševanja
68. člen
(1) Na predlog državnega tožilca lahko preiskovalni sodnik zoper osebo iz prejšnjega člena odredi začasni odvzem prostosti zaradi zavarovanja izvršitve, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. država izdaje sodbe je poslala prošnjo za izvršitev kazenske sodbe ali naloga zaradi izvršitve kazenske sodbe;
2. obstajajo okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi se oseba z begom izognila postopku izvršitve oziroma prestajanju kazni ali ukrepa;
3. soglasje osebe k izvrševanju ni potrebno ali je podano; in
4. prošnja za izvršitev ni očitno nedopustna.
(2) Začasni odvzem prostosti iz prejšnjega odstavka se odredi, izvrši oziroma podaljša v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, o odreditvi, izvrševanju oziroma podaljšanju pripora.
Izrek sankcije po pravu Republike Slovenije
69. člen
(1) Domače sodišče izvrši kazensko sodbo glede sankcije, ki jo je izreklo sodišče druge države članice tako, da izreče kazensko sankcijo po kazenski zakonodaji Republike Slovenije. Pri tem mora na podlagi dejstev, ki jih je v sodbi ugotovilo sodišče druge države članice, upoštevati kazen, ki je bila izrečena v tej državi.
(2) Če gre za dejanje, ki ni kaznivo dejanje po pravu Republike Slovenije (72. člen), se kazenska sankcija izreče s smiselno uporabo določb Kazenskega zakonika o odmeri kazni.
(3) Oseba, za katero je bila izdana odločba, zaradi prevzema izvrševanja ne sme biti v slabšem položaju kot bi bila z izvrševanjem v državi izdaje sodbe.
Postopek s prošnjo
70. člen
(1) Prošnje za izvrševanje kazenskih sodb drugih držav članic mora ministrstvo poslati neposredno pristojnemu domačemu sodišču, ki o tem takoj seznani pristojnega državnega tožilca.
(2) Ministrstvo lahko kadarkoli med postopkom na lastno pobudo ali na predlog sodišča zahteva od države, ki je zaprosila za prevzem izvrševanja, da dopolni predloženo dokumentacijo.
Pristojnost in odločanje
71. člen
(1) Za odločitev o izvršitvi kazenske sodbe druge države članice je pristojno okrožno sodišče na območju zadnjega stalnega prebivališča osebe v Republiki Sloveniji. Če oseba ni imela stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, se pristojnost določi po kraju zadnjega začasnega prebivališča.
(2) Izvenobravnavni senat okrožnega sodišča s sodbo odloči o izvršitvi kazenske sodbe druge države članice ali s sklepom zavrne prošnjo. Odločba se vroči državnemu tožilcu in osebi, ki se lahko zoper njo pritožita v osmih dneh od vročitve.
(3) Ministrstvo mora državi izdaje sodbe poslati odločbo glede prevzema izvrševanja, prevzem izvršitve pa izvede policija. Če je bilo izvrševanje prevzeto na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo, mora domače sodišče neposredno obvestiti pravosodni organ, ki je izdal nalog, o prevzemu in zaključku izvrševanja.
(4) Za izvrševanje, pogojni odpust ter pravico do pomilostitve oziroma amnestije, se uporablja pravo Republike Slovenije.
(5) Če v državi izdaje niso več podani pogoji za nadaljevanje prestajanja kazni, je treba izvrševanje v Republiki Sloveniji ustaviti.
Izvrševanje na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo
72. člen
(1) Če domače sodišče prejme nalog zoper državljana Republike Slovenije ali državljana druge članice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije, ali tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji zaradi izvršitve kazni zapora, varnostnega ali drugega ukrepa, povezanega z odvzemom prostosti, in so izpolnjeni vsi drugi pogoji za predajo te osebe po II. poglavju tega zakona in je oseba soglašala s prestajanjem kazni v Republiki Sloveniji ter se domače sodišče zaveže izvršiti sodbo (3. točka 10. člena), se nalog obravnava kot prošnja za izvršitev kazni zapora, varnostnega ali drugega ukrepa, povezanega z odvzemom prostosti. V takem primeru se kazensko sodbo, izrečeno v državi, ki je izdala nalog, izvrši v Republiki Sloveniji tudi, če dejanje iz naloga ni kaznivo po pravu Republike Slovenije.
(2) Če je bila na podlagi naloga dovoljena predaja državljana Republike Slovenije, ali državljana članice, ki prebiva na ozemlju Republike Slovenije, ali tujca z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, pod pogojem, da bo predana oseba po končanem postopku vrnjena v Republiko Slovenijo (3. točka 11. člena), se kazensko sodbo, ki jo je izreklo sodišče države odreditve, izvrši v Republiki Sloveniji tudi, če niso izpolnjeni pogoji po 2. in 3. točki 66. člena tega zakona.
Izvrševanje domače kazenske sodbe v drugi državi članici
73. člen
(1) V skladu s pogoji, ki jih določa mednarodna pogodba, ali če velja vzajemnost, lahko domače sodišče na predlog obsojenca zaprosi za izvršitev kazenske sodbe domačega sodišča zoper državljana druge države članice v njegovi državi članici.
(2) Prošnja in ustrezna dokumentacija se pošlje pristojnemu tujemu organu preko ministrstva.
(3) Če na podlagi mednarodnih sporazumov ni potrebno soglasje obsojene osebe za izvrševanje v državi članici, se prošnjo za prevzem izvrševanja kazni vloži pod pogojem upoštevanja načela specialnosti.
10. poglavje
Izvrševanje denarnih sankcij
Pogoji za izvrševanje
74. člen
(1) Domače sodišče po določbah tega poglavja izvrši pravnomočno odločbo pristojnega organa države izdaje, s katero je bila fizični ali pravni osebi (v nadaljnjem besedilu: oseba) za kršitve predpisov izrečena denarna sankcija v kazenskem ali prekrškovnem postopku.
(2) Po prejšnjem odstavku se prizna in izvrši:
1. odločba sodišča, s katero je bila izrečena denarna sankcija za kaznivo dejanje po pravu države izdaje;
2. odločba drugega organa, s katero je bila izrečena denarna sankcija za kaznivo dejanje po pravu države izdaje, če je po pravu te države oseba imela možnost zoper odločbo vložiti pravno sredstvo na sodišče, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve;
3. odločba drugega organa, s katero je bila izrečena denarna sankcija za dejanje, ki je po pravu države izdaje prekršek ali druga kršitev predpisa, če je po pravu te države oseba imela možnost zoper odločbo vložiti pravno sredstvo na sodišče, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve;
4. odločba sodišča, ki je pristojno zlasti za kazenske zadeve, v zvezi s pravnim sredstvom zoper odločbo iz prejšnje točke.
(3) Denarna sankcija iz prejšnjih odstavkov tega člena je obveznost plačila:
1. denarne kazni ali denarne globe;
2. premoženjskopravnega zahtevka oškodovanca, ki je z učinkom pravnomočno razsojene stvari v celoti ali deloma prisojen v odločbi iz prejšnjega odstavka;
3. stroškov postopka, v katerem je bila izdana odločba iz prejšnjega odstavka;
4. denarnega prispevka, ki je z odločbo iz prejšnjega odstavka naložen v korist javne ustanove, v dobrodelne namene ali za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj.
(4) Kot denarna sankcija po prejšnjem odstavku se ne more izvršiti:
1. odločba o odvzemu premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem;
2. odločba o odvzemu predmetov, namenjenih za kazniva dejanja ali pridobljenih s kaznivim dejanjem;
3. odločba o prisojenih civilnopravnih odškodninskih zahtevkih in vzpostavitvi prejšnjega stanja, ki je izvršljiva v skladu z veljavno Uredbo Sveta o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Nedopustnost izvrševanja
75. člen
Domače sodišče ne izvrši odločbe pristojnega organa države izdaje, s katero je bila izrečena denarna sankcija, če:
1. denarna sankcija ne dosega zneska 70 eurov ali njegove protivrednosti po menjalnem tečaju na dan izdaje odločbe;
2. je bilo dejanje, na katerem temelji odločba, storjeno v celoti ali delno na ozemlju Republike Slovenije ali zunaj ozemlja države izdaje, če za taka dejanja, storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije, po pravu Republike Slovenije pregon ni dopusten;
3. je bila zoper isto osebo zaradi istega dejanja izdana pravnomočna odločba v Republiki Sloveniji ali če je bila taka pravnomočna odločba izdana in izvršena v drugi državi članici;
4. dejanje, za katero je bila izrečena denarna sankcija, ne glede kateri so njegovi znaki in kako je v odločbi opisano, po pravu Republike Slovenije ni kaznivo dejanje niti prekršek, razen če gre za eno od kršitev iz 76. člena tega zakona;
5. je dejanje, za katero je bila izrečena denarna sankcija, storila oseba, ko še ni bila stara štirinajst let;
6. je zastarala izvršitev denarne sankcije za dejanje, ki je kaznivo oziroma je prekršek po pravu Republike Slovenije;
7. je bila oseba za isto dejanje v Republiki Sloveniji ali v državi izdaje deležna amnestije ali pomilostitve;
8. bi bila izvršitev v nasprotju s predpisi o imuniteti Republike Slovenije;
9. iz potrdila (2. točka prvega odstavka 78. člena) izhaja, da je bila odločba izdana v pisnem postopku in oseba ni bila osebno ali prek zastopnika, pooblaščenega po pravu države izdaje, obveščena o pravici in rokih za vložitev pravnega sredstva;
10. je bila odločba izdana v nenavzočnosti, razen če iz potrdila (2. točka prvega odstavka 78. člena) izhaja, da je bila oseba osebno ali prek zastopnika po pravu države izdaje obveščena o postopku ali je izjavila, da odločbe ne bo izpodbijala;
11. obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da je bila odločba izdana z namenom kaznovanja osebe zaradi njenega spola, rase, vere, narodnosti, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali da bi oseba lahko bila iz teh razlogov v slabšem položaju;
12. bi bila izvršitev odločbe v nasprotju z določbami Ustave Republike Slovenije o zagotavljanju pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, o pravici do združevanja ali svobodi izražanja;
13. pristojni organ države izdaje ne pošlje ali ustrezno ne dopolni potrdila ali ne posreduje dodatnih podatkov, potrebnih za odločitev (četrti odstavek 78. člena).
Nedopustnost zavrnitve
76. člen
(1) Ne glede na dvojno kaznivost, se pod pogoji iz tega zakona priznajo in izvršijo denarne sankcije, izrečene za kršitve, ki so po zakonu države izdaje opredeljene kot:
1. kazniva dejanja iz drugega odstavka 8. člena tega zakona;
2. ravnanja, ki so v nasprotju s predpisi o varnosti v cestnem prometu, vključno s kršitvami pravil o številu ur vožnje in času počitka, ter predpisov o nevarnem blagu;
3. tihotapljenje blaga;
4. kršitve pravic intelektualne lastnine;
5. grožnje in nasilna dejanja nad osebami, vključno z nasiljem na športnih prireditvah;
6. kaznivo povzročanje škode;
7. tatvina;
8. kršitve, ki jih država izdaje določi pri izvrševanju obveznosti, ki izhajajo iz pravnih aktov, sprejetih na podlagi Pogodbe o Evropskih skupnostih ali naslova VI Pogodbe o Evropski uniji.
(2) Določba prejšnjega odstavka velja tudi za druga dejanja, ki jih na seznam izjem od dvojne kaznivosti s soglasnim odločanjem uvrsti Evropski svet po posvetovanju z evropskim parlamentom, pod pogoji iz člena 39 (1) Pogodbe o Evropski uniji.
Pristojnost
77. člen
(1) Za odločanje o priznanju odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija iz 1. in 2. točke drugega odstavka 74. člena tega zakona je pristojen preiskovalni sodnik, iz 3. in 4. točke drugega odstavka 74. člena tega zakona pa sodnik okrajnega sodišča.
(2) Krajevna pristojnost domačega sodišča se določi po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, zoper katero je bila izrečena denarna sankcija, za pravno osebo pa se določi po sedežu, ki je vpisan v register oziroma drugo predpisano evidenco, če ima v Republiki Sloveniji podružnico, pa po kraju, kjer ima podružnico.
(3) Če se krajevne pristojnosti ne da določiti po prejšnjem odstavku, se določi po kraju, v katerem ima oseba premoženje ali dohodke, ki so predmet izvrševanja. Če je v predlogu glede premoženja navedenih več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev tisto sodišče, ki je pristojno po prvem navedenem sredstvu izvršbe.
(4) Če se pristojnega sodišča ne da določiti po določbah prejšnjih odstavkov, je v skladu s prvim odstavkom tega člena pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani ali Okrajno sodišče v Ljubljani.
(5) Če domače sodišče, ki je prejelo odločbo v priznanje in izvršitev, ni pristojno, nemudoma odstopi zadevo pristojnemu sodišču.
(6) Za neposredno izvršitev odločbe je pristojno domače sodišče ali drug organ, ki je po predpisih Republike Slovenije pristojen za opravo posameznih izvršilnih dejanj za izvršitev denarne sankcije enake vrste, izrečene v Republiki Sloveniji.
(7) Domača sodišča in drugi organi lahko za pomoč pri pridobivanju pojasnil o tujem pravu, potrebnih v postopku izvrševanja denarnih sankcij, zaprosijo ministrstvo.
Postopek odločanja
78. člen
(1) Domače sodišče o priznanju odloča na podlagi naslednjih listin:
1. odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti;
2. potrdila, katerega je podpisal in potrdil pristojni organ države izdaje in je določeno v Prilogi 2, ki je sestavni del tega zakona;
3. prevoda potrdila v slovenski ali angleški jezik.
(2) Vsa uradna obvestila se izmenjujejo neposredno med pristojnimi organi. Za občevanje med pristojnimi organi se smiselno uporabljajo določbe 14. člena tega zakona. Sodišče lahko zahteva, da mu pristojni organ države izdaje pošlje izvirnik odločbe ali overjeni prepis izvirnika odločbe in izvirnik potrdila.
(3) Sodišče lahko osebo, zoper katero se izvršuje denarna sankcija, povabi, da se na naroku izjavi o dopustnosti izvrševanja, o višini zneska, katerega je treba izvršiti, in o nadomestni sankciji, če ta ni bila določena že v odločbi, ki jo je treba izvršiti.
(4) Sodišče mora organu države izdaje, ki je izdal odločbo, določiti primeren rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo izvrševanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo, če:
1. potrdilo ni bilo poslano, je v bistvenih delih nepopolno ali pa je očitno v nasprotju z odločbo;
2. obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da je podana nedopustnost izvrševanja po 6., 9., 10. in 11. točki 75. člena tega zakona;
3. oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici.
(5) V primerih iz prejšnjega odstavka se sodišče lahko na primeren način posvetuje s pristojnim organom države izdaje.
(6) Če je za odločitev o izvrševanju potreben prevod odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, se pridobi na stroške sodišča.
(7) Če podatki iz potrdila ne zadoščajo za uspešno izvršitev, sodišče uradoma pridobi dodatne podatke, potrebne za določitev izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe.
(8) Z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev.
(9) Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za postopek izvrševanja denarnih in nadomestnih sankcij smiselno uporabljajo predpisi, po katerih se v Republiki Sloveniji izvršujejo sankcije enake vrste.
Odložitev odločanja
79. člen
(1) Domače sodišče odloži odločanje o izvrševanju odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, do pridobitve dodatnih podatkov (četrti odstavek 77. člena) oziroma do pridobitve prevoda odločbe (peti odstavek 77. člena).
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora sodišče po uradni dolžnosti zavarovati izterjavo denarne sankcije do prenehanja razlogov za odložitev.
Sklep o izvrševanju
80. člen
(1) Domače sodišče s sklepom odloči, da se odločba prizna in izvrši ali izvrševanje zavrne.
(2) Sklep iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o fizični ali pravni osebi, zoper katero se izvrši denarna sankcija, naziv organa, katerega odločba se izvrši, opravilno številko odločbe, kratek opis dejanskega stanja, vključno s krajem in časom dejanja, naziv dejanja in predpise države izdaje, ki so bili uporabljeni ter znesek denarne sankcije, ki se izvrši, sredstvo in predmet izvršbe in druge podatke, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Če se izvrševanje zavrne, morajo v sklepu biti navedeni razlogi za zavrnitev. Sklepu se priloži prepis odločbe in prevoda.
(3) Podatki iz prejšnjega odstavka za fizično osebo so: osebno ime, državljanstvo, enotna matična oziroma druga identifikacijska številka, datum in kraj rojstva, zadnji znani naslov in naslov prebivališča v Republiki Sloveniji, če je znan; za pravno osebo pa: ime oziroma firma, organizacijska oblika pravne osebe, številka registra oziroma druga identifikacijska številka pod katero je vpisana v uradne evidence, registrirani sedež in naslov.
(4) Znesek, v katerega se poseže z izvršbo, določi sodišče v višini, izrečeni v odločbi, ki jo je treba izvršiti. Če znesek ni naveden v eurih, se mora preračunati po menjalnem tečaju na dan izdaje odločbe. Od tega zneska se odštejejo že opravljena plačila oziroma zneski, izterjani v katerikoli državi članici.
(5) Če je bilo dejanje storjeno zunaj ozemlja države izdaje in bi se zanj lahko uporabilo pravo Republike Slovenije, se ne glede na določbe prejšnjega odstavka znesek, v katerega je treba poseči z izvršbo, zniža na najvišjo mero, ki je za istovrstna dejanja dopustna po predpisih Republike Slovenije.
(6) Za primer, če denarne sankcije v celoti ali delno ne bi bilo možno izvršiti, in je v potrdilu navedeno, da se denarna sankcija v državi izvršitve lahko nadomesti z drugo sankcijo, sodišče v sklepu določi nadomestno kazen zapora ali drugo tej ustrezno sankcijo po pravu Republike Slovenije. Trajanje oziroma višina nadomestne sankcije se določi tako, da ustreza številu denarnih enot denarne sankcije po predpisih Republike Slovenije, ki veljajo za enako ali ustrezno vrsto dejanj, vendar ne smejo preseči najvišje možne kazni, kot jo je država izdaje navedla v potrdilu.
(7) Sklep se vroči osebi, zoper katero se izvršuje denarna sankcija, in državnemu tožilcu, pristojnemu za sodišče, ki odloča o priznanju odločbe.
(8) Zoper sklep se smeta državni tožilec in oseba, zoper katero se izvršuje denarna sankcija, pritožiti v osmih dneh od vročitve sklepa. Pravočasno vložena in dopustna pritožba zadrži izvršitev sklepa do pravnomočnosti odločitve o pritožbi. Izredna pravna sredstva zoper pravnomočni sklep niso dovoljena.
(9) O pravnomočni zavrnitvi izvrševanja na podlagi 11. in 12. točke 75. člena tega zakona, mora pristojno državno tožilstvo s priloženim izvodom sklepa obvestiti ministrstvo in generalnega državnega tožilca Republike Slovenije.
(10) Obnova postopka, v katerem je bila izdana odločba, s katero je bila izrečena denarna sankcija, v Republiki Sloveniji ni dovoljena.
Prihodek izvrševanja
81. člen
Sredstva, pridobljena z izvrševanjem odločb, pripadajo Republiki Sloveniji, če z državo izdaje ni bilo drugače dogovorjeno.
Ustavitev izvrševanja
82. člen
Če pristojni organ države izdaje sporoči, da je bila odločba, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ali njena izvršljivost razveljavljena ali da izvrševanja zaradi drugih razlogov ne zahteva več, se postopek izvrševanja takoj ustavi.
Obvestilo državi izdaje
83. člen
Domače sodišče mora pristojni organ države izdaje nemudoma obvestiti, če:
1. zadevo odstopi drugemu pristojnemu sodišču (peti odstavek 77. člena);
2. zniža znesek denarne sankcije, ki naj se izvrši (četrti in peti odstavek 80. člena);
3. je določena nadomestna sankcija in je odrejena njena izvršitev (šesti odstavek 80. člena);
4. je bila odločba izvršena;
5. je bilo izvrševanje v celoti ali delno zavrnjeno ali je bila izvršitev ustavljena, pri čemer mora navesti razloge;
6. odločba ne more biti izvršena zaradi izdanih aktov amnestije oziroma pomilostitve v Republiki Sloveniji.
Stroški
84. člen
Stroški izvrševanja odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, bremenijo proračun Republike Slovenije ne glede na uspeh izterjave.
Izvrševanje denarne sankcije v drugi državi članici
85. člen
(1) Denarna sankcija iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona, ki jo je fizični ali pravni osebi izrekel pristojni organ v Republiki Sloveniji, se lahko izvrši v drugi državi članici, v kateri ima ta oseba prebivališče oziroma sedež ali premoženje oziroma kjer prejema dohodke.
(2) Predlog za priznanje in izvršitev odločbe, s katero je izrečena denarna sankcija, posreduje pristojnemu izvršitvenemu organu druge države članice sodišče, ki je izreklo sankcijo na prvi stopnji. Če je denarno sankcijo na prvi stopnji izrekel prekrškovni organ, lahko pristojno okrajno sodišče vloži predlog na obrazloženo pobudo prekrškovnega organa.
(3) Sodišče pri odločitvi o vložitvi predloga upošteva možnost uspešne izterjave, smotrnost izterjave glede na višino izrečene sankcije in stopnjo kršitve oziroma ogrožanja zavarovane dobrine.
(4) Sodišče pred odločitvijo pridobi mnenje pristojnega državnega tožilca in izjavo osebe, zoper katero je bila izrečena denarna sankcija, če je ta dosegljiva.
Postopek izvrševanja
86. člen
(1) Domače sodišče mora pristojnemu organu države izvršitve poslati:
1. odločbo, ki jo je treba izvršiti;
2. izpolnjeno in podpisano potrdilo, ki je določeno v Prilogi 2 tega zakona;
3. prevod potrdila v uradni jezik države izvršitve ali v drug jezik, ki ga ta sprejme.
(2) Ministrstvo seznani sodišča, katere uradne jezike sprejemajo posamezne države članice.
(3) Za občevanje se smiselno uporablja 2. odstavek 78. člena tega zakona. Če odločba in potrdilo nista bila poslana po pošti, je treba pristojnemu organu države izvršitve na njegovo prošnjo po pošti naknadno poslati izvod ali overjen prepis odločbe in izvirnik potrdila.
(4) Predlog za izvrševanje se lahko hkrati posreduje samo eni državi članici.
Obvestilo o umiku predloga
87. člen
Domače sodišče mora pristojni organ države izvršitve nemudoma obvestiti, če:
1. je oseba na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, to že plačala;
2. je bila odločba, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ali njena izvršljivost naknadno razveljavljena, spremenjena ali pa je bil znesek denarne sankcije zmanjšan;
3. se izvrševanje zaradi drugih razlogov ne zahteva več.
Izvrševanje denarnih sankcij v Republiki Sloveniji
88. člen
(1) Če je bil vložen predlog za izvrševanje denarne sankcije v drugi državi članici, izvrševanje v Republiki Sloveniji ni dopustno.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se izvrševanje v Republiki Sloveniji lahko nadaljuje:
1. potem ko je bil pristojni organ države izvršitve obveščen, da se izvrševanje ne zahteva več;
2. če je v državi izvršitve izvrševanje ustavljeno zaradi pomilostitve ali amnestije;
3. če izvrševanje v državi izvršitve zaradi neizterljivosti ni mogoče;
4. če država izvršitve zavrne izvrševanje, razen iz razloga po 3. točki 75. člena tega zakona.
11. poglavje
Izvrševanje odločb držav članic o zasegu predmetov in začasnem zavarovanju odvzema premoženjske koristi
Pogoji za izvrševanje
89. člen
(1) Domače sodišče izvrši odločbo o zasegu predmetov ali o začasnem zavarovanju odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki jo je izdal pravosodni organ druge države članice v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, ki je kaznivo tako po pravu države izdaje kot po pravu Republike Slovenije.
(2) Ne glede na dvojno kaznivost domače sodišče izvrši odločbo iz prejšnjega odstavka, če gre za kaznivo dejanje iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.
Nedopustnost izvrševanja
90. člen
(1) Domače sodišče ne izvrši odločbe pristojnega organa druge države članice o zasegu predmetov ali o začasnem zavarovanju odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, če:
1. niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena;
2. bi bila izvršitev v nasprotju s predpisi o imuniteti ali privilegijih;
3. je iz potrdila iz 2. točke prvega odstavka 92. člena tega zakona očitno razvidno, da bi bila z izvršitvijo kršena prepoved ponovnega sojenja o isti stvari.
(2) V kazenskih zadevah v zvezi z dajatvami, davki, carinami in devizami se izvrševanja odločbe ne sme zavrniti zgolj zato, ker po pravu Republike Slovenije niso predpisane iste vrste dajatev ali davkov ali ker niso predpisane iste vrste določb o dajatvah, davkih, carinah ali devizah kot po pravu države odreditve.
Pristojnost
91. člen
(1) Za odločanje o priznanju in izvrševanje odločbe o zasegu ali začasnem zavarovanju druge države članice je pristojen preiskovalni sodnik.
(2) Krajevna pristojnost domačega sodišča se določi po kraju, kjer je predmet ali premoženje, ki ga je treba zaseči oziroma začasno zavarovati. Če je v predlogu glede premoženja navedenih več predmetov ali vrst premoženja, je krajevno pristojno za odločitev tisto sodišče, ki je pristojno po prvem navedenem predmetu ali premoženju.
(3) Če se pristojnega sodišča ne da določiti po določbah prejšnjih odstavkov, je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
(4) Če sodišče, ki prejme odločbo, ni krajevno pristojno, jo takoj pošlje pristojnemu sodišču in o tem obvesti odreditveni organ.
Postopek in sklep
92. člen
(1) Domače sodišče o priznanju in izvrševanju odloča s sklepom na podlagi naslednjih listin:
1. odločbe, s katero je bil odrejen zaseg ali začasno zavarovanje in jo je treba izvršiti;
2. potrdila, ki ga je podpisal in potrdil pristojni pravosodni organ države odreditve in je določeno v Prilogi 3 tega zakona;
3. prevoda potrdila v slovenski ali angleški jezik.
(2) Če potrdilo ni bilo poslano, je nepopolno ali pa je očitno v nasprotju z odločbo, lahko pristojno sodišče:
1. določi organu države odreditve, ki je izdal odločbo, primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni oziroma popravi potrdilo;
2. sprejme drugo ustrezno listino, ki mu jo je posredoval organ države odreditve;
3. ugodi zahtevi, če predloženi podatki zadostujejo za odločitev.
(3) Za občevanje med pristojnimi organi se smiselno uporabljajo določbe 14. člena tega zakona.
(4) Če pristojni organ države odreditve zaradi zagotovitve veljavnosti dokaza prosi za izvršitev odločbe po pravilih in postopku, ki so določeni v pravu države odreditve, sodišče taki prošnji ugodi, če to ni v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
(5) Za dodatne prisilne ukrepe, ki so nujni za izvršitev odločbe, se uporablja pravo Republike Slovenije.
(6) Sodišče mora odločiti čim prej, če je to mogoče v štiriindvajsetih urah od prejema odločbe.
(7) Sklep se pošlje pristojnemu organu oziroma osebi, ki ga izvrši.
(8) Sklep se vroči osebam, v katerih premoženjske pravice in zakonite interese posega, in državnemu tožilcu.
(9) Zoper sklep smejo osebe iz prejšnjega odstavka vložiti pritožbo v osmih dneh od prejema sklepa. S pritožbo zoper sklep ni dopustno izpodbijati vsebinske podlage, ki izhaja iz odločbe o zasegu oziroma zavarovanju. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa. Senat višjega sodišča mora o pritožbi odločiti v treh dneh. Obnova postopka in zahteva za varstvo zakonitosti nista dopustni.
(10) Če je hkrati z zasegom ali zavarovanjem v isti zadevi predlagan tudi odvzem predmeta ali premoženjske koristi, sodišče odloči tudi o tem predlogu in ga izvrši po določbah 12. poglavja tega zakona.
Odlog izvrševanja
93. člen
(1) Domače sodišče odloži izvrševanje, če:
1. bi lahko škodovalo interesom preiskovanja kaznivega dejanja, ki že poteka, in dokler je taka nevarnost podana;
2. je bil predmet zasežen ali odvzem premoženjske koristi že zavarovan v drugem kazenskem postopku, dokler tak zaseg oziroma zavarovanje nista odpravljena;
3. je premoženje, na katerem država odreditve predlaga zavarovanje zaradi odvzema premoženjske koristi, že bilo predmet zavarovanja v drugem postopku v Republiki Sloveniji in ima tako zavarovanje prednost pred zavarovanjem odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, v Republiki Sloveniji, dokler tako zavarovanje ni odpravljeno.
(2) Po prenehanju razlogov za odložitev iz prejšnjega odstavka sodišče nemudoma odloči o izvrševanju odločbe o zasegu ali začasnem zavarovanju.
Trajanje zasega ali zavarovanja
94. člen
(1) Zaseg predmeta oziroma začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi traja do odločitve o odvzemu predmetov ali premoženjske koristi. Podaljševanje začasnega zavarovanja po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek, ni potrebno.
(2) Če pristojni organ države odreditve ni napovedal predvidenega datuma posredovanja dokončne odločitve o odvzemu ali če odvzema ni predlagal hkrati z zasegom oziroma začasnim zavarovanjem, domače sodišče po posvetovanju s pristojnim organom države odreditve določi najdaljše možno trajanje zavarovanja odvzema premoženjske koristi glede na dopustno skupno trajanje začasnega zavarovanja za posamezno fazo postopka po pravu Republike Slovenije, če so pogoji za začasno zavarovanje po tem zakonu še vedno izpolnjeni.
(3) Domače sodišče ravna enako, če je datum predvidene dokončne odločitve o odvzemu daljši od rokov dopustnega skupnega trajanja začasnega zavarovanja za posamezno fazo postopka po pravu Republike Slovenije.
Obvestilo državi odreditve
95. člen
Domače sodišče mora pristojni organ države odreditve nemudoma obvestiti, če:
1. zadevo odstopi drugemu pristojnemu sodišču;
2. je bilo izvrševanje v celoti ali delno zavrnjeno;
3. je bil izdan sklep o izvrševanju;
4. je bila odločba izvršena, s poročilom o izvršitvi;
5. je bilo izvrševanje odloženo, pri čemer mora navesti razloge in predvideno trajanje odloga;
6. so prenehali razlogi za odložitev izvrševanja, pri čemer mora navesti izvedene ukrepe za izvrševanje;
7. je bila vložena pritožba in o izidu pritožbenega postopka.
Izvrševanje zasega in začasnega zavarovanja v drugi državi članici
96. člen
(1) Zaseg predmetov ali začasno zavarovanje odvzema premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem, ki ga je odredilo pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, se lahko izvrši v drugi državi članici, v kateri so predmeti oziroma premoženje.
(2) Predlog posreduje pristojnemu tujemu organu sodišče, ki je izdalo odločbo na prvi stopnji.
Postopek izvrševanja
97. člen
(1) Domače sodišče mora pristojnemu organu države izvršitve posredovati:
1. odločbo, ki jo je treba izvršiti;
2. izpolnjeno in podpisano potrdilo, ki je določeno v Prilogi 3 tega zakona in je njegov sestavni del;
3. prevod potrdila v uradni jezik države izvršitve ali v drug jezik, ki ga ta sprejme.
(2) Ministrstvo seznani sodišča, katere uradne jezike sprejmejo posamezne države članice.
(3) Za občevanje med pristojnimi organi se smiselno uporablja 14. člen tega zakona. Če odločba in potrdilo nista bila poslana po pošti, je treba pristojnemu organu države izvršitve na njeno prošnjo po pošti naknadno poslati izvod ali overjen prepis odločbe in izvirnik potrdila.
12. poglavje
Odvzem predmetov in premoženjske koristi
Pogoji za izvršitev
98. člen
(1) Domače sodišče po določbah tega poglavja izvrši pravnomočno odločbo o odvzemu predmetov oziroma premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ali premoženja oziroma denarnega zneska, ki ustreza premoženjski koristi, ki jo je izdalo sodišče druge države članice v postopku zaradi kaznivega dejanja.
(2) Če pristojni organ države odreditve v skladu s svojim pravom predlaga, da se odločba o odvzemu določenega premoženja izvrši s plačilom denarnega zneska, ki ustreza vrednosti tega premoženja, domače sodišče izvrši odločbo s smiselno uporabo določb prava Republike Slovenije o načinih odvzema premoženjske koristi.
Nedopustnost izvrševanja
99. člen
(1) Domače sodišče ne izvrši odločbe pristojnega sodišča druge države članice o odvzemu predmetov oziroma premoženjske koristi, če:
1. so predmeti, ki jih zajema odločba, kulturna dediščina Republike Slovenije;
2. je bilo kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila izdana odločba, ali če je bilo predhodno kaznivo dejanje, ki je bilo obravnavano skupaj s kaznivim dejanjem pranja denarja:
a) storjeno na ozemlju Republike Slovenije,
b) je bilo storjeno zunaj ozemlja druge države članice, ki je izdala odločbo iz prejšnjega člena, če za taka dejanja, storjena zunaj ozemlja Republike Slovenije, po pravu Republike Slovenije pregon ni dopusten;
3. je bila zoper isto osebo zaradi istega dejanja izdana pravnomočna odločba o odvzemu v Republiki Sloveniji, ali če je bila taka pravnomočna odločba izdana in že izvršena v drugi državi članici;
4. dejanje, zaradi katerega je predlagan odvzem, ni kaznivo dejanje po pravu Republike Slovenije, razen če gre za kaznivo dejanje iz drugega odstavka 8. člena tega zakona;
5. bi izvršitev odvzema v Republiki Sloveniji zastarala, če bi bili za kaznivo dejanje po pravu Republike Slovenije pristojni njeni organi;
6. je bila isti osebi glede odvzema v državi odreditve ali v Republiki Sloveniji izdana amnestija ali pomilostitev;
7. bi bilo izvrševanje po pravu Republike Slovenije v nasprotju s predpisi o imuniteti ali privilegijih;
8. je izvrševanje v nasprotju s pravicami dobrovernih tretjih oseb;
9. je bila odločba izdana brez navzočnosti osebe in le-te ni zastopal zagovornik, razen če je bila oseba osebno ali prek zastopnika po pravu države odreditve obveščena o postopku ali je izjavila, da odločbe ne bo izpodbijala;
10. obstajajo objektivni razlogi za prepričanje, da je bila odločba izdana z namenom kaznovanja osebe zaradi njenega spola, rase, vere, narodnosti, državljanstva, jezika, političnega prepričanja ali spolne usmerjenosti ali da bi oseba lahko bila iz teh razlogov v slabšem položaju;
11. je z odločbo odrejen odvzem, ki se po pravu Republike Slovenije v kazenskem postopku ne bi mogel izreči.
(2) V kazenskih zadevah v zvezi z dajatvami, davki, carinami in devizami se izvrševanja odločbe ne sme zavrniti zgolj zato, ker po pravu Republike Slovenije niso predpisane iste vrste dajatev ali davkov ali ker niso predpisane iste vrste določb o dajatvah, davkih, carinah ali devizah kot po pravu države odreditve.
Pristojnost
100. člen
(1) Za odločanje o priznanju odločbe o odvzemu je pristojen preiskovalni sodnik.
(2) Krajevna pristojnost sodišča se določi po kraju, v katerem je premoženje, ki je predmet izvrševanja. Če je v predlogu glede premoženja navedenih več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev tisto sodišče, ki je pristojno po prvem navedenem sredstvu izvršbe.
(3) Če se krajevne pristojnosti ne da določiti po prejšnjem odstavku, se določi po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, zoper katero je odrejen odvzem, za pravno osebo pa se določi po sedežu, če ima podružnico, pa po kraju, kjer ima podružnico.
(4) Če se pristojnega sodišča ne da določiti po določbah prejšnjih odstavkov, je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
(5) Če sodišče, ki je bilo prejelo odločbo v izvrševanje, ni pristojno, nemudoma odstopi zadevo pristojnemu sodišču in o tem obvesti pristojni organ v državi odreditve.
(6) Za izvrševanje odločbe je pristojno sodišče ali drug organ, ki je po predpisih Republike Slovenije pristojen za izvršitev odvzema predmeta oziroma premoženja, izrečenega v Republiki Sloveniji.
Postopek
101. člen
(1) Domače sodišče o priznanju odloča s sklepom na podlagi naslednjih listin:
1. odločbe, ki jo je treba izvršiti;
2. potrdila, ki ga podpiše in potrdi sodišče države odreditve in je določeno v Prilogi 4 tega zakona;
3. prevoda potrdila v slovenski ali angleški jezik.
(2) Za občevanje med pristojnimi organi se smiselno uporablja 14. člen tega zakona.
(3) Sodišče lahko osebo, zoper katere premoženje je odrejen odvzem, povabi, da se na naroku izjavi o dopustnosti izvrševanja, o višini zneska, katerega je treba izvršiti, in o že opravljenem odvzemu.
(4) Pristojno sodišče mora organu države odreditve, ki je izdal odločbo, določiti primeren rok, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo izvrševanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo, če:
1. potrdilo ni bilo poslano, je v bistvenih delih nepopolno ali pa je očitno v nasprotju z odločbo;
2. obstajajo utemeljeni razlogi za sklepanje, da gre za enega od razlogov za nedopustnost izvrševanja, ki so navedeni v 2., 3., 8., 9., 10. in 11. točki prvega odstavka 99. člena tega zakona;
3. oseba predloži dokaz, da je bil odvzem delno ali v celoti že izvršen v katerikoli državi ali da je bila vrednost premoženjske koristi že odvzeta ali plačana.
(5) Če je za odločitev o izvrševanju potreben prevod odločbe, s katero je bil izrečen odvzem, se pridobi na stroške sodišča.
(6) Če podatki iz potrdila ne zadoščajo za uspešno izvršitev, sodišče uradoma pridobi dodatne podatke, potrebne za izvršitev odvzema.
Sklep o priznanju
102. člen
(1) Domače sodišče s sklepom odloči, da se odločba izvrši ali izvrševanje zavrne.
(2) Sklep iz prejšnjega odstavka mora vsebovati: naziv organa, katerega odločba se izvrši, opravilno številko odločbe, kratek opis dejanskega stanja, vključno s krajem in časom dejanja, naziv dejanja, predpise države odreditve, ki so bili uporabljeni, ter navedbo odrejenih ukrepov; če se izvrševanje zavrne, pa tudi razloge za zavrnitev. Sklepu se priloži prepis odločbe.
(3) Če se odvzem premoženjske koristi glasi na denarni znesek, mora sodišče znesek, ki se odvzame, določiti v višini, navedeni v odločbi, ki jo je treba izvršiti. Če znesek ni naveden v eurih, se mora preračunati po menjalnem tečaju, ki je veljal na dan izdaje odločbe, ki jo je treba izvršiti. Od tega zneska se odštejejo že opravljena plačila oziroma zneski, izterjani v katerikoli državi članici.
(4) Sklep se vroči osebi, zoper katero se izvršuje odvzem, osebam, v katerih pravice se posega in pristojnemu državnemu tožilcu.
(5) Zoper sklep se smejo osebe iz prejšnjega odstavka pritožiti v osmih dneh od vročitve sklepa. V pritožbi ni dopustno izpodbijati vsebinske podlage odločbe pristojnega organa države odreditve o odvzemu. Pravočasno vložena in dopustna pritožba zadrži izvršitev sklepa do pravnomočnosti odločitve o pritožbi. Obnova postopka in zahteva za varstvo zakonitosti nista dopustni.
(6) Če se izvrševanje pravnomočno zavrne na podlagi prvega odstavka 99. člena tega zakona, mora pristojno državno tožilstvo s priloženim izvodom sklepa obvestiti ministrstvo in seznaniti generalnega državnega tožilca Republike Slovenije.
(7) Za izvršitev odvzema se smiselno uporabljajo predpisi, po katerih se v Republiki Sloveniji izvršuje odvzem predmetov oziroma premoženjske koristi v kazenskem postopku.
Odlog izvrševanja
103. člen
(1) Domače sodišče odloži izvrševanje odvzema:
1. do pravnomočnosti odločitve o dopustni pritožbi zoper sklep iz prejšnjega člena;
2. če je država odreditve predlagala odvzem tudi drugim državam članicam in bi skupno odvzeti znesek lahko presegel znesek, določen v odločbi;
3. če je predmet ali denarni znesek, ki naj se odvzame, že v postopku zasega, začasnega zavarovanja oziroma odvzema v Republiki Sloveniji.
(2) Sodišče lahko odloži izvrševanje odvzema, če:
1. bi lahko škodovalo interesom preiskovanja kaznivega dejanja, ki že poteka, dokler je taka nevarnost podana;
2. je potreben prevod odločbe, do pridobitve prevoda;
3. so potrebni dodatni podatki, do pridobitve dodatnih podatkov od pristojnega organa države odreditve.
(3) Domače sodišče mora po uradni dolžnosti zavarovati odvzem do prenehanja razlogov za odložitev z vsemi dopustnimi ukrepi po pravu Republike Slovenije.
Odločbe več držav članic
104. člen
(1) Če dve ali več držav članic pošlje odločbe o odvzemu istega predmeta ali premoženja, odloči domače sodišče ob ustreznem upoštevanju vseh okoliščin, zlasti ali je bil predmet ali premoženje zaseženo že po prejšnjem poglavju tega zakona, teže kaznivih dejanj, ki so podlaga za odvzem, kraja kaznivih dejanj, datuma izdaje odločb in časa njihove predložitve, katero oziroma katere odločbe je treba izvršiti.
(2) Sodišče ravna po prejšnjem odstavku tudi, če prejme dve ali več odločb o odvzemu denarnih zneskov premoženjske koristi oziroma premoženjske koristi v denarni vrednosti, ki so bile izdane zoper isto fizično ali pravno osebo in ta v Republiki Sloveniji nima dovolj sredstev za izvrševanje vseh odločb.
Prihodek odvzema
105. člen
(1) Denarni znesek, pridobljen z izvrševanjem odvzema, ki ne presega 10 000 eurov oziroma protivrednosti tega zneska v drugi valuti, je v celoti prihodek proračuna Republike Slovenije. Denarni znesek, ki preseže 10 000 eurov, pa se razdeli tako, da polovica pripade proračunu Republike Slovenije, polovica pa državi odreditve.
(2) S predmeti in premoženjem, ki ni denar, sodišče ravna po lastni presoji na enega od naslednjih načinov:
1. proda v skladu s pravom Republike Slovenije in s prihodkom ravna po prejšnjem odstavku;
2. izroči pristojnemu organu države odreditve, pri čemer je za izročitev predmetov ali premoženja v primeru, da je bil predlagan odvzem denarnega zneska, potrebno soglasje države odreditve;
3. razpolaga z njim na drug način v skladu s pravom Republike Slovenije, če ni mogoče ravnati po prejšnjih točkah.
(3) Prejšnja odstavka se uporabljata le, če z državo odreditve ni dogovorjeno drugače.
Ustavitev izvrševanja
106. člen
Če pristojni organ države odreditve sporoči, da odločba o odvzemu ni več izvršljiva ali da zaradi kateregakoli drugega razloga ne zahteva več izvrševanja, sodišče ustavi izvrševanje.
Obveščanje države odreditve
107. člen
Domače sodišče mora pristojni organ države odreditve nemudoma obvestiti, če:
1. zadevo odstopi pristojnemu sodišču;
2. je bilo izvrševanje v celoti ali delno zavrnjeno, z navedbo razlogov;
3. odločbe ni mogoče izvršiti, ker je denarni znesek ali predmet, ki ga je treba odvzeti, izginil, bil uničen, ni izterljiv ali ga v kraju, ki je naveden v potrdilu, ni mogoče najti, ker kraj, kjer je denarni znesek ali predmet, ni bil dovolj natančno naveden ali ker je bila za denarni znesek ali predmet izvršena že druga odločba, vsakokrat ob navedbi razlogov;
4. odločbe o odvzemu ni mogoče v celoti izvršiti, ker so bili vloženi predlogi za odvzem pristojnih organov dveh ali več držav članic;
5. je bilo izvrševanje odloženo, z navedbo razlogov in po možnosti predvidenim trajanjem odloga;
6. je bila odločba izvršena.
Stroški
108. člen
(1) Stroški izvrševanja odvzema bremenijo proračun Republike Slovenije ne glede na uspeh izterjave.
(2) Če so zaradi izvrševanja nastali precejšnji ali izredni stroški, sodišče pristojnemu organu države odreditve predlaga razdelitev stroškov in priloži njihov podrobni seznam.
Izvrševanje odvzema v drugi državi članici
109. člen
(1) Odločba o odvzemu, ki jo je izdalo pristojno sodišče v Republiki Sloveniji, se lahko posreduje v izvršitev drugi državi članici, v kateri ima oseba premoženje ali dohodek oziroma v kateri so predmeti, na katere se nanaša odločba o odvzemu.
(2) Če se ne ve, v kateri državi ima oseba premoženje ali dohodek oziroma v kateri državi so predmeti, se odločba o odvzemu lahko posreduje v izvršitev državi članici, v kateri ima fizična ali pravna oseba, zoper katero je bila odločba izdana, prebivališče oziroma sedež.
(3) Sodišče pred odločitvijo pridobi mnenje pristojnega državnega tožilca in izjavo osebe, zoper katero je bila izdana odločba o odvzemu, če je ta dosegljiva.
Postopek izvrševanja
110. člen
(1) Domače sodišče mora pristojnemu organu države izvršitve poslati:
1. odločbo, ki jo je treba izvršiti;
2. izpolnjeno in podpisano potrdilo, ki je določeno v Prilogi 4 tega zakona in je njegov sestavni del;
3. prevod potrdila v uradni jezik države izvršitve ali v drug jezik, ki ga ta sprejme.
(2) Ministrstvo seznani sodišča, katere uradne jezike sprejmejo posamezne države članice.
(3) Za občevanje med pristojnimi organi se smiselno uporablja 14. člen tega zakona. Če odločba in potrdilo nista bila poslana po pošti, je treba pristojnemu organu države izvršitve na njeno prošnjo po pošti naknadno poslati izvod ali overjen prepis odločbe in izvirnik potrdila.
Posredovanje odločbe več državam članicam
111. člen
(1) Predlog za izvrševanje se lahko hkrati posreduje samo eni državi članici.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se odločba o odvzemu določenih predmetov ali premoženja lahko hkrati pošlje več državam članicam, če:
1. se lahko upravičeno domneva, da so v teh državah članicah predmeti ali premoženje, na katero se nanaša odločba;
2. izvrševanje odločbe o odvzemu premoženja zahteva ukrepanje v več državah članicah;
3. se lahko upravičeno domneva, da je predmet ali določeno premoženje, na katero se nanaša odločba, v eni od dveh ali več znanih državah članicah.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se odločba, ki se glasi na denarni znesek, lahko hkrati pošlje več državam članicam, če je to potrebno, da se odločba izvrši, zlasti če denarni znesek ni bil zavarovan po določbah prejšnjega poglavja ali pa izvrševanje v eni državi članici predvidoma ne bo zadoščalo za poplačilo celotnega zneska, določenega v odločbi o odvzemu.
Izvrševanje v domači državi
112. člen
Izvrševanje odločbe o odvzemu se lahko nadaljuje v Republiki Sloveniji tudi, če je odločba poslana eni ali več državam članicam. Skupni znesek, pridobljen z izvrševanjem odločbe o odvzemu, ki se glasi na denarni znesek, ne sme presegati zneska, izrečenega v odločbi.
Obvestilo državi izvršitve
113. člen
Domače sodišče, ki je izdalo odločbo o odvzemu na prvi stopnji, mora pristojni organ države izvršitve nemudoma obvestiti, če:
1. obstaja nevarnost, da bi izvrševanje preseglo skupni znesek, določen v odločbi, ki se glasi na denarni znesek, in da je taka nevarnost prenehala;
2. je bila odločba v domači državi ali v drugi državi v celoti ali delno izvršena in navede morebitni znesek, glede katerega odvzem še ni bil izvršen;
3. je oseba na podlagi odločbe že plačala denarni znesek;
4. je bila odločba ali njena izvršljivost naknadno razveljavljena ali spremenjena ali se izvrševanje zaradi drugih razlogov ne zahteva več.
V. DEL
IZMENJAVA PODATKOV IZ KAZENSKIH EVIDENC MED DRŽAVAMI ČLANICAMI
Namen izmenjave podatkov iz kazenskih evidenc med državami članicami
114. člen
Pristojni organi Republike Slovenije in drugih držav članic si zaradi učinkovitega posredovanja podatkov o pravnomočnih kazenskih obsodbah in posledicah teh obsodb na področju začasne ali trajne izgube določenih pravic neposredno izmenjujejo podatke iz evidenc podatkov o pravnomočnih kazenskih obsodbah in posledicah teh obsodb (v nadaljnjem besedilu: kazenska evidenca).
Centralni organ Republike Slovenije
115. člen
Centralni organ Republike Slovenije za izmenjavo podatkov iz kazenske evidence Republike Slovenije s pristojnimi organi drugih držav članic, ki upravljajo njihove kazenske evidence, je pristojni oddelek ministrstva.
Posredovanje podatkov drugim državam članicam brez zaprosila
116. člen
(1) Centralni organ Republike Slovenije nemudoma posreduje centralnemu organu druge države članice podatke iz kazenske evidence v zvezi z državljanom te države članice, potem, ko jih v skladu z določbami Kazenskega zakonika vpiše v kazensko evidenco.
(2) Kadar je posameznik, ki je bil pravnomočno obsojen, državljan dveh ali več držav članic, centralni organ Republike Slovenije podatke posreduje vsaki od teh držav članic, razen če je posameznik tudi državljan Republike Slovenije.
Posredovanje podatkov drugim državam članicam na zaprosilo
117. člen
(1) Centralni organ Republike Slovenije posreduje na zaprosilo centralnega organa druge države članice, ki je sestavljeno v obliki obrazca, ki je določen v Prilogi 5 tega zakona in je njegov sestavni del, podatke iz kazenske evidence v zvezi s posameznikom, ki je vpisan vanjo, pod pogoji, določenimi v Kazenskem zakoniku.
(2) Odgovor na zaprosilo iz prejšnjega odstavka pošlje centralni organ Republike Slovenije centralnemu organu druge države članice nemudoma, najkasneje pa v desetih delovnih dneh po prejemu zaprosila, na obrazcu iz Priloge 5 tega zakona. Če gre za zaprosilo na podlagi prošnje posameznika, pošlje centralni organ Republike Slovenije centralnemu organu druge države članice odgovor najkasneje v dvajsetih delovnih dneh po prejemu zaprosila.
(3) Če centralni organ Republike Slovenije potrebuje več podatkov za identifikacijo osebe, na katero se zaprosilo nanaša, se nemudoma posvetuje z državo, ki je poslala zaprosilo, da lahko pošlje podatke iz kazenske evidence v roku desetih delovnih dni po prejemu dodatnih podatkov.
Zaprosilo za posredovanje podatkov iz kazenske evidence druge države članice
118. člen
(1) Na prošnjo organov ali subjektov iz tretjega in četrtega odstavka 105. člena Kazenskega zakonika za pridobitev podatkov iz kazenske evidence druge države članice posreduje centralni organ Republike Slovenije zaprosilo za podatke in povezane informacije iz kazenske evidence centralnemu organu te države članice. Zaprosilo se pošlje v obliki obrazca iz Priloge 5 tega zakona.
(2) Če centralni organ druge države članice potrebuje dodatne podatke za ugotovitev istovetnosti posameznika, na katerega se zaprosilo nanaša, mu jih centralni organ Republike Slovenije čim prej pošlje.
Občevanje centralnih organov
119. člen
(1) Centralni organ Republike Slovenije občuje neposredno s centralnimi organi drugih držav članic.
(2) Zaprosila, odgovori in dodatni ter drugi primerni podatki se lahko posredujejo na način, ki omogoča pisni zapis, pod pogoji, ki centralnemu organu Republike Slovenije omogočajo, da je prepričan o verodostojnosti poslanih podatkov ter pošiljatelja. Pri prenosu zaprosil, odgovorov in dodatnih ter drugih primernih podatkov preko elektronskega komunikacijskega omrežja se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.
Uporaba posredovanih osebnih podatkov
120. člen
(1) Osebne podatke, katere je centralni organ druge države članice posredoval centralnemu organu Republike Slovenije v skladu z določbami tega dela zakona za namene kazenskih postopkov, lahko Republika Slovenija uporabi le za kazenske postopke, za katere so bili podatki zahtevani, in kot je navedeno v obrazcu iz Priloge 5 tega zakona.
(2) Osebne podatke, katere je centralni organ druge države članice posredoval centralnemu organu Republike Slovenije v skladu z določbami tega dela zakona za druge namene, kot so kazenski postopki, lahko Republika Slovenija uporabi v skladu z njenimi zakoni le za namen, za katerega so bili zahtevani in v okviru omejitev, ki jih je določila država članica, ki je podatke posredovala, v skladu s podatki iz obrazca iz Priloge 5 tega zakona.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka se smiselno uporabljajo tudi v primeru, kadar zahteva podatke iz kazenske evidence Republike Slovenije za odločanje o pravicah ali obveznostih ali za odkrivanje ali pregon storilcev kaznivih dejanj ali odločanje o uvedbi ali v kazenskem postopku centralni organ druge države članice od centralnega organa Republike Slovenije.
Uporaba jezika
121. člen
Zaprosila za posredovanje podatkov iz kazenske evidence se pošljejo v uradnem jeziku ali enem izmed uradnih jezikov zaprošene države. Odgovori se pošiljajo v uradnem jeziku ali jezikih zaprošene države.
VI. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
122. člen
Ministrstvo obvesti pristojne organe Evropske unije o tem, kateri organi so po tem zakonu pristojni za posamezne oblike sodelovanja in posreduje druge podatke, potrebne za njegovo izvajanje, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
123. člen
(1) Minister, pristojen za pravosodje, uskladi določbe Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95, 35/98, 91/98, 22/00, 113/00, 62/01, 102/01, 15/03, 75/04, 138/04, 74/05 in 5/07) o vodenju vpisnikov s tem zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, z navodilom določi način statističnega spremljanja in poročanja sodišč o pripadu in reševanju zadev na podlagi tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
124. člen
(1) Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, preneha veljati Zakon o evropskem nalogu za prijetje in predajo (Uradni list RS, št. 37/04) in Pravilnik o obrazcu evropskega naloga za prijetje in predajo (Uradni list RS, št. 51/04).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se postopek izvršitve naloga, ki ga je pristojni organ Republike Slovenije prejel pred dnem začetka uporabe tega zakona, izvede in dokonča z uporabo določb zakona in podzakonskega akta iz prejšnjega odstavka.
125. člen
(1) Z dnem, ko se začne uporabljati ta zakon, se za področja mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah z državami članicami, ki jih ureja ta zakon, prenehajo uporabljati določbe šestega odstavka 154. člena, 160.b člena ter XXX. in XXXI. poglavja Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se postopki v zvezi z zaprosili za mednarodno pravno pomoč, ki jih pristojni organi Republike Slovenije prejmejo pred dnem začetka uporabe tega zakona, izvedejo in dokončajo po dosedanjih določbah zakona iz prejšnjega odstavka.
126. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne tri mesece po uveljavitvi.
Št. 713-01/07-15/1
Ljubljana, dne 25. oktobra 2007
EPA 1533-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.