Uradni list

Številka 1
Uradni list RS, št. 1/2007 z dne 5. 1. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 1/2007 z dne 5. 1. 2007

Kazalo

5. Zakon o davčni službi (uradno prečiščeno besedilo) (ZDS-1-UPB2), stran 25.

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o davčni službi, ki obsega:
– Zakon o davčni službi – ZDS-1 (Uradni list RS, št. 57/04 z dne 27. 5. 2004),
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi – ZDS-1A (Uradni list RS, št. 139/04 z dne 28. 12. 2004) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi – ZDS-1B (Uradni list RS, št. 114/06 z dne 9. 11. 2006).
Št. 020-05/91-11/27
Ljubljana, dne 20. decembra 2006
EPA 1153-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.
Z A K O N
O DAVČNI SLUŽBI
uradno prečiščeno besedilo
(ZDS-1-UPB2)
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja naloge in organizacijo davčne službe, pooblastila davčne službe in davčni register.
2. člen
(Davčna uprava Republike Slovenije)
(1) Naloge davčne službe opravlja Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: davčna uprava) kot organ v sestavi ministrstva, pristojnega za finance.
(2) Davčna uprava organizira, vodi in upravlja davčni register.
2.a člen
(zastava in znak)
(1) Davčna uprava ima svojo zastavo in svoj znak.
(2) Obliko, barvo in uporabo zastave in znaka določi Vlada Republike Slovenije.
3. člen
(naloge davčne službe)
(1) Naloge davčne službe (v nadaljnjem besedilu: službe) so:
1. pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev;
2. opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju;
3. preprečevanje in odkrivanje davčnih prekrškov ter drugih kaznivih ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter vodenje postopka za prekrške prekrškovnega organa;
4. izvajanje predpisov Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnosti) in mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo z delovnega področja službe, sodelovanje in izmenjava podatkov z organi Skupnosti, pristojnimi organi držav članic EU in s pristojnimi organi drugih držav;
5. sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in strokovnimi združenji s področja davkov;
6. proučevanje in analiziranje delovanja davčnega sistema in ukrepov davčne politike ter dajanje pobud za reševanje zadev s tega področja;
7. opravljanje drugih nalog, določenih z zakonom ali s predpisom na podlagi zakona.
(2) Davčna uprava izvaja naloge iz prejšnjega odstavka v skladu z zakoni, ki urejajo obdavčenje in postopek v zvezi z obdavčenjem, zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, z drugimi predpisi ter mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, in v skladu s tem zakonom.
4. člen
(načela delovanja davčne uprave)
(1) Zaradi izpolnjevanja davčnih obveznosti kot državljanske vrednote in s tem učinkovitega pobiranja davkov davčna uprava:
1. pojasnjuje zavezancem za davke njihove pravice in obveznosti;
2. pravočasno in na primeren način obvešča javnost o spremembah v predpisih o obdavčenju in v drugih predpisih, ki se tičejo obdavčenja.
(2) Davčna uprava javno objavi letno poročilo o izvajanju nalog po tem zakonu.
5. člen
(davki in druge obvezne dajatve, ki jih pobira davčna uprava)
(1) Davčna uprava je zadolžena za pobiranje davkov, ki so prihodek državnega proračuna, proračuna Skupnosti in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2) Davčna uprava je zadolžena za pobiranje prispevkov za socialno varnost, ki so prihodek državnega proračuna.
(3) Davčna uprava je zadolžena tudi za pobiranje prispevkov za socialno varnost, ki so prihodek Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če je z zakonom, ki ureja področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter zakonom, ki ureja področje zdravstvenega zavarovanja, tako določeno.
6. člen
(pokrivanje stroškov pobiranja davkov in drugih
obveznih dajatev)
Davčni upravi Republike Slovenije se zagotovijo sredstva za pokrivanje stroškov opravljanja nalog iz prejšnjega člena v državnem proračunu.
7. člen
(črtan)
8. člen
(pooblastilo za izvajanje nalog davčne izvršbe
pri pogodbenih izvajalcih)
(1) Opravljanje nalog davčne izvršbe terjatev države in lokalnih samoupravnih skupnosti, ki niso davki, lahko davčna uprava poveri tudi osebam, ki so v skladu z zakonom, ki ureja področje izvršbe in zavarovanja, imenovane za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje za izterjevalca po tem zakonu in na način, ki ga določi ministrica oziroma minister (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(2) Stroški neuspešne izvršbe, ki jo davčna uprava poveri osebam iz prejšnjega odstavka, bremenijo prejemnika sredstev oziroma predlagatelja izvršbe.
II. ORGANIZACIJA SLUŽBE
9. člen
(organizacija davčne uprave)
(1) Davčno upravo sestavljajo Generalni davčni urad in davčni uradi.
(2) Davčni uradi so organizacijske enote davčne uprave, ki se ustanavljajo za opravljanje nalog davčne službe na določenem območju ali za določeno področje dela.
(3) Izpostave in referati so teritorialne organizacijske enote davčnih uradov.
(4) Sedež davčne uprave je v Ljubljani.
(5) Davčne urade, njihovo območje oziroma področje dela in sedež določi vlada.
10. člen
(vodenje davčne uprave)
(1) Davčno upravo vodi generalna direktorica oziroma generalni direktor (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor), ki vodi tudi Generalni davčni urad.
(2) Generalni direktor je za svoje delo in delo službe odgovoren ministru, pristojnemu za finance.
(3) Generalni direktor ima lahko dve namestnici oziroma namestnika (v nadaljnjem besedilu: namestnik), ki mu pomagata pri vodenju. Generalni direktor določi namestnika, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti z vsemi pooblastili.
11. člen
(notranja organizacija in sistemizacija)
Notranja organizacija davčne uprave je določena v aktu o organizaciji davčne uprave in o sistemizaciji delovnih mest v davčni upravi, ki jo določi minister, pristojen za finance, s soglasjem vlade. Predlog akta pripravi generalni direktor.
12. člen
(naloge Generalnega davčnega urada)
(1) Generalni davčni urad opravlja naslednje naloge:
1. organizira in usmerja delo službe, spremlja in proučuje njen razvoj ter ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje;
2. organizira delo davčnih uradov;
3. nadzira delo davčnih uradov v poslovnih prostorih davčnih uradov in pri zavezancih za davek;
4. zagotavlja enotno izvajanje predpisov s področja obdavčenja in drugih predpisov z delovnega področja službe;
5. organizira in skrbi za enotno izvajanje postopkov davčnega nadzora in davčne izvršbe;
6. opravlja davčne preiskave, davčni nadzor in razvija metode in tehnike preprečevanja in odkrivanja davčnih prekrškov in dejanj v zadevah iz pristojnosti službe;
7. odloča v upravnem postopku na prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov;
8. vzpostavi, organizira, vzdržuje in vodi davčni register;
9. zbira, obdeluje, hrani, daje na razpolago in razkriva podatke s področja dela službe;
10. vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidenc s področja dela službe;
11. določa vsebino informacijskega sistema, ga upravlja in skrbi za njegov razvoj, vključno z upravljanjem in razvijanjem sistema za elektronsko davčno poslovanje;
12. predlaga obliko in vsebino obrazcev s področja dela službe;
13. določa in izvaja programe za kadrovski, strokovni in tehnični razvoj službe;
14. pripravlja, organizira in izvaja programe za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje uslužbencev službe;
15. skrbi za izvajanje predpisov Skupnosti, sodeluje in izmenjuje podatke z organi Skupnosti in pristojnimi organi držav članic EU;
16. usklajuje sočasne davčne inšpekcijske nadzore med državami članicami EU;
17. skrbi za izvajanje mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo, in sodeluje z davčnimi organi drugih držav in mednarodnimi organizacijami ter strokovnimi organizacijami s področja davčnega sistema;
18. sodeluje z državnimi organi in drugimi strokovnimi organizacijami;
19. skrbi za obveščanje javnosti o delu službe;
20. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi.
(2) Davčna preiskava pomeni izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek, v primeru, ko so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju. Dejanja in ukrepi davčne preiskave se izvajajo z namenom preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja kršitev predpisov o obdavčenju. Davčna preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek, za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav.
(3) Za zagotovitev enotne uporabe predpisov in enotnega opravljanja nalog službe izdaja generalni direktor davčnim uradom navodila za delo in izdaja pojasnila v zvezi z uporabo predpisov z delovnega področja službe.
13. člen
(naloge davčnega urada)
Davčni urad opravlja naslednje naloge:
1. opravlja odmero davkov in davčno izvršbo odmerjenih davkov;
2. opravlja davčni nadzor in izvaja postopke davčne izvršbe;
3. vodi davčne evidence;
4. izvaja naloge davčnih preiskav;
5. odloča v davčnem postopku na prvi stopnji, če ni z zakonom pristojnost odločanja prenešena na Generalni davčni urad ali na ministrstvo, pristojno za finance;
6. izvaja postopke davčne izvršbe denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in zakonom, ki ureja prekrške;
7. izvaja vračila preveč plačanih davkov in pripadajočih obresti;
8. odloča v postopku o davčnih prekrških in o prekrških po tem zakonu na prvi stopnji;
9. opravlja določene naloge s področja delovnih razmerij, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja delavcev službe;
10. sodeluje z drugimi inšpekcijskimi organi ter organi policije;
11. daje strankam potrebne informacije o izvajanju predpisov o obdavčenju in davčnem postopku;
12. opravlja naloge v zvezi z vzdrževanjem davčnega registra;
13. opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi.
14. člen
(vodenje postopkov v zvezi z davčnimi prekrški)
(1) Postopek pred prekrškovnim organom službe vodi in v njem odloča uradna oseba krajevno pristojnega davčnega urada, pooblaščena z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest.
(2) V postopku pred prekrškovnim organom službe pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka odloča tudi, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po zakonih, ki urejajo obdavčenje ter postopek v zvezi z obdavčenjem, in po tem zakonu.
15. člen
(vodenje davčnega urada)
(1) Davčni urad vodi direktorica oziroma direktor (v nadaljnjem besedilu: direktor).
(2) Direktor izdaja pravne akte v posameznih zadevah iz pristojnosti davčnega urada in opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali drug predpis.
(3) Direktor odloča v davčnem postopku na prvi stopnji.
(4) Direktor je za svoje delo in delo davčnega urada odgovoren generalnemu direktorju.
(5) Direktor ima namestnika. Namestnik nadomešča direktorja, kadar je ta odsoten ali zadržan.
III. DAVČNA POOBLASTILA
16. člen
(davčna pooblastila)
(1) Za opravljanje nalog davčne službe imajo pooblaščene uradne osebe v okviru nalog delovnega mesta, za katerega so sklenile pogodbo o zaposlitvi, pooblastila, določena s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčni postopek, zakonom, ki ureja prekrške, in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: davčna pooblastila).
(2) Pooblaščene uradne osebe lahko opravljajo svoje naloge na celotnem območju Slovenije.
17. člen
(pooblaščene uradne osebe)
(1) Pooblaščeni uradni osebi iz prejšnjega člena sta:
1. davčna inšpektorica oziroma davčni inšpektor (v nadaljnjem besedilu: inšpektor);
2. davčna izterjevalka oziroma davčni izterjevalec (v nadaljnjem besedilu: izterjevalec).
(2) Inšpektor je za svoje delo odgovoren generalnemu direktorju oziroma direktorju davčnega urada. Če inšpektor opravlja davčni inšpekcijski nadzor zunaj svojega davčnega urada po nalogu direktorja tega davčnega urada, pa je v zvezi z opravljanjem tega davčnega nadzora odgovoren direktorju davčnega urada, na območju katerega opravlja pregled.
(3) Izterjevalec je za svoje delo odgovoren direktorju davčnega urada. Če izterjevalec opravlja davčno izterjavo zunaj območja svojega davčnega urada po nalogu direktorja tega davčnega urada, pa je v zvezi z opravljanjem te davčne izterjave odgovoren direktorju davčnega urada, na območju katerega opravlja davčno izvršbo.
(4) Pooblaščena uradna oseba iz prvega odstavka tega člena se izkaže s službeno izkaznico in značko. Službeno izkaznico in značko izda minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za upravo.
(5) Obliko in vsebino službene izkaznice in značke ter postopek za njuno izdajo predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
18. člen
(pooblastila inšpektorja)
(1) Inšpektor opravlja davčni inšpekcijski nadzor, preprečuje in odkriva davčne prekrške ter druga kazniva ravnanja in odloča v davčnem postopku.
(2) Inšpektor opravlja davčne preiskave.
(3) Inšpektor opravlja nadzor nad delom organizacijskih enot davčne uprave pri zavezancih za davek.
(4) Pri opravljanju nalog iz prejšnjih odstavkov ima inšpektor pravico:
1. ogledati si in pregledati vsa zemljišča, poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov; za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost;
2. vstopiti in pregledati poslovne in druge prostore (razen stanovanj), ki ne pripadajo zavezancu, ker obstaja utemeljen sum, da zavezanec v njih opravlja dejavnost, ali da so tam stvari zavezanca, na katere se nanaša izvajanje nalog iz prvega do tretjega odstavka tega člena;
3. pregledati prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, stvari, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost;
4. pregledati poslovne knjige in evidence, pogodbe, poslovne listine in poslovno dokumentacijo drugih oseb, ki se nahajajo pri osebi, pri kateri se izvajajo naloge iz prvega do tretjega odstavka tega člena;
5. pregledati evidence o zaposlenih, njihovem številu, pogodbah in dohodkih ter jih primerjati s prijavljenimi podatki in podatki iz uradnih evidenc;
6. pregledati poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo ter zahtevati izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju;
7. zaslišati stranke in priče v upravnem postopku;
8. pregledati listine, ki dokazujejo pravni status zavezanca za davek, ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb;
9. brezplačno pridobiti in uporabljati osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca za davek in ki so potrebni za izvedbo nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena;
10. brezplačno vzeti vzorce blaga, materialov in opreme za potrebe preiskav;
11. fotografirati ali posneti na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, postroje, napeljave in druge predmete iz 2. in 3. točke tega odstavka;
12. reproducirati listine, avdiovizuelne zapise in druge dokumente;
13. preveriti listine, ki spremljajo blago na poti oziroma pri transportu; če se mora pri preverjanju blaga na poti ali pri transportu posebej urediti prometni režim, mora inšpektor zahtevati pomoč policije;
14. zbirati in pridobivati potrebna obvestila in podatke od oseb, ki bi utegnili biti koristni za preprečevanje in odkrivanje kršitev predpisov o obdavčenju;
15. preveriti izvajanje nalog iz prvega in drugega odstavka tega člena pri zavezancih za davek;
16. opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom izvajanja nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Inšpektor zahteva podatke in dokumente v skladu s 4., 5. in 6. točko in 13. točko prejšnjega odstavka praviloma ustno med izvajanjem nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. V zahtevi mora navesti kraj in rok predložitve podatkov in dokumentacije ter opozoriti zavezanca za davek oziroma odgovorno osebo zavezanca za davek, da bo ob nepredložitvi zahtevanih podatkov oziroma dokumentov storil prekršek v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(6) Inšpektor ugotavlja identiteto v skladu z 8. točko četrtega odstavka tega člena tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(7) Inšpektor mora pred začetkom uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje oziroma vizualno snemanje v skladu z 11. točko četrtega odstavka tega člena, s katerimi fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, napeljave in druge predmete iz 3. in 4. točke četrtega odstavka tega člena, s tem seznaniti zavezanca za davek oziroma njegovega pooblaščenca.
(8) Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepi iz prejšnjega odstavka izvajajo brez seznanitve zavezanca za davek, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe, o čemer se naredi uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o datumu in kraju fotografiranja oziroma snemanja. Fotografije in posnetki, pridobljeni na tak način, se lahko uporabijo kot dokaz v davčnem postopku.
(9) Kadar inšpektor pri opravljanju nalog iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena razmnoži listino, avdiovizualni zapis oziroma drug dokument v skladu z 12. točko četrtega odstavka tega člena, mora vsako kopijo vidno označiti, tako da bo nedvoumno dokazano, da je kopija, ter napisati datum njene izdelave.
(10) O zbiranju podatkov in obvestil v skladu s 14. točko četrtega odstavka tega člena ni treba obvestiti osebe, o kateri se zbirajo podatki, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe. O zbranih in pridobljenih obvestilih se sestavi uradni zaznamek, iz katerega morata biti razvidna kraj in čas zbiranja obvestil. Pridobljeni podatki oziroma zbrana obvestila se lahko uporabijo v postopku davčnega nadzora. Podatek pomeni dejstvo, predstavljeno v berljivi obliki, kot so številke, črke, slike ali druge oblike zapisa v papirni oziroma elektronski obliki.
(11) Pooblastilo v skladu s 15. točko četrtega odstavka tega člena se izvaja tako, kot je določeno s tem členom. Kadar se nadzor nad delom organizacijskih enot davčne uprave opravlja pri zavezancu za davek, je treba zavezanca za davek pred začetkom opravljanja teh dejanj seznaniti s tem, da je to nadzor nad delom organizacijskih enot davčne uprave pri zavezancih za davek.
19. člen
(pooblastila za zaseg in prepoved opravljanja dejavnosti)
(1) Inšpektor ima pravico za največ 30 dni zaseči listine, predmete, vzorce, evidence in druge dokumente, ki jih potrebuje za izvajanje davčnega nadzora ali če je to potrebno zaradi zavarovanja dokazov in so podani utemeljeni razlogi za sum kršitve zakonov in drugih predpisov. Izjemoma lahko inšpektor pri obsežnem in dolgotrajnem davčnem inšpekcijskem nadzoru podaljša rok za zaseg listin, predmetov, vzorcev, evidenc in drugih dokumentov iz prejšnjega stavka, vendar največ do skupno 90 dni. O zasegu izda inšpektor potrdilo s seznamom o zaseženi dokumentaciji, predmetih in vzorcih.
(2) Inšpektor vrne zaseženo v roku iz prejšnjega odstavka, razen v primerih, ko je bilo na podlagi določb zakona, ki ureja kazenski postopek, zaseženo predano policiji.
(3) Zavezanec za davek lahko zahteva vračilo zaseženih listin, predmetov, vzorcev, evidenc in drugih dokumentov pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena, če izkaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju.
(4) Vračilo zaseženih listin, predmetov, vzorcev, evidenc in drugih dokumentov potrdi davčni zavezanec s podpisom.
(5) Inšpektor ima pravico zavezancu za davek za največ tri dni prepovedati opravljati dejavnost.
20. člen
(pogoji za inšpektorja)
(1) Za inšpektorja je lahko imenovana oseba, ki ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo in najmanj pet let delovnih izkušenj ter strokovni izpit za inšpektorja.
(2) Zahtevane delovne izkušnje za posamezno delovno mesto inšpektorja iz prejšnjega odstavka se določijo v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest davčne uprave.
(3) Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja, upoštevaje pooblastila inšpektorja iz 18. člena tega zakona.
21. člen
(omejitve)
Inšpektor ne sme opravljati davčnega inšpekcijskega nadzora:
1. pri osebi, pri kateri je podan izločitveni razlog po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek;
2. ko je uveden disciplinski postopek zoper inšpektorja;
3. kjer je inšpektor delničar ali družbenik in ima vpliv na poslovanje družbe ali z njo povezane osebe po zakonih o obdavčenju.
22. člen
(pooblastila izterjevalca)
(1) Izterjevalec izvaja postopke davčne izvršbe.
(2) Pri opravljanju davčne izvršbe ima izterjevalec pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, in pravico pregledati naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo davčno izvršbo.
(3) Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je davčni zavezanec določil kot svoj sedež oziroma poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
(4) V primeru, da izterjevalec v poslovnih prostorih oziroma prostorih, kjer se opravlja dejavnost in služijo za njeno izvajanje, ne najde predmetov, iz katerih bi se s prodajo ali drugačnim unovčenjem lahko poplačali davki, sme vstopiti na zemljišče zavezanca za davek in v stanovanjske in druge prostore zavezanca za davek, kjer se pričakuje, da se nahajajo premičnine, iz katerih bi se davki lahko poplačali.
(5) Za vstop v stanovanje in druge neposlovne prostore ter na zemljišče z namenom, da se zarubijo predmeti, iz katerih naj se poravna davek, je potrebno predhodno pridobiti odločbo pristojnega sodišča v skladu z določbami zakona o prekrških, ki urejajo hišno preiskavo.
(6) Pri opravljanju davčne izvršbe ima izterjevalec pravico pregledati listine, ki dokazujejo pravni status dolžnika in zavezanca za davek, ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb.
(7) Izterjevalec ugotavlja identiteto iz šestega odstavka tega člena tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(8) Izterjevalec sme zaradi identifikacije, rubeža in prodaje posneti stanje vrednostnih papirjev, premičnega premoženja in nepremičnin, tako da jih fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih podatkov.
(9) Izterjevalec mora pred začetkom uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje oziroma vizualno snemanje iz osmega odstavka tega člena s tem seznaniti zavezanca za davek oziroma njegovega pooblaščenca.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepi iz osmega odstavka tega člena lahko izvajajo brez seznanitve zavezanca za davek, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe, o čemer se naredi uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o datumu in kraju fotografiranja oziroma snemanja. Fotografije in posnetki, pridobljeni na tak način, se lahko uporabijo kot dokaz v davčnem postopku.
23. člen
(pogoji za izterjevalca)
(1) Za izterjevalca je lahko imenovana oseba, ki ima višjo izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj ali visoko izobrazbo in najmanj eno leto delovnih izkušenj ter opravljen poseben strokovni izpit. Za izterjevalca je lahko imenovana tudi oseba s srednješolsko izobrazbo in najmanj tremi leti delovnih izkušenj ter opravljenim posebnim strokovnim izpitom.
(2) Zahtevane delovne izkušnje za posamezno delovno mesto izterjevalca iz prejšnjega odstavka se določi v aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest davčne uprave.
(3) Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
IV. ZBIRANJE PODATKOV (DAVČNE EVIDENCE)
24. člen
(splošno)
(1) Davčna uprava zbira osebne in druge podatke zaradi z zakonom določenih nalog neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, in iz obstoječih zbirk podatkov.
(2) O zbiranju podatkov iz prejšnjega odstavka, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, in iz obstoječih zbirk podatkov, pooblaščene uradne osebe niso dolžne obvestiti osebe, na katero se zbiranje podatkov nanaša, če bi to onemogočilo ali otežilo izvrševanje nalog službe.
(3) Davčna uprava upravlja in obdeluje zbirke osebnih in drugih podatkov (v nadaljnjem besedilu: davčne evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog davčne službe zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in shranjujejo uslužbenci davčne uprave, in osebnih in drugih podatkov, ki jih osebe, ki so zavezanci za davek, dajejo davčnemu organu v skladu z zakoni o obdavčenju, zakonom, ki ureja davčni postopek, in drugimi zakoni.
25. člen
(pooblastilo za obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost,
pri pogodbenih izvajalcih)
(1) Davčna uprava lahko posamezna opravila v zvezi z obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost, s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje te dejavnosti.
(2) Pogodbeni obdelovalec ali organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca, opravlja posamezna opravila v zvezi z obdelavo podatkov, ki so davčna tajnost, v okviru pooblastil davčne uprave in jih ne sme obdelovati za noben drug namen. Medsebojne pravice in obveznosti se uredijo s pogodbo, ki mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati tudi pogoje in ukrepe za zagotovitev varstva in zavarovanja podatkov, ki so davčna tajnost.
(3) Pogodbeni obdelovalec mora podatke, ki so davčna tajnost in ki jih bo pogodbeno obdeloval, nemudoma vrniti davčni upravi:
1. v primeru spora med davčno upravo in pogodbenim obdelovalcem;
2. v primeru prenehanja pogodbenega obdelovalca;
3. na podlagi zahteve davčne uprave;
4. po opravljeni obdelavi.
(4) V vseh primerih iz prejšnjega odstavka mora pogodbeni obdelovalec vrniti ali komisijsko, v prisotnosti pooblaščene osebe davčne uprave, uničiti tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Na podlagi pisne zahteve pogodbenega obdelovalca, ki izkaže pravni interes za uvedbo sodnega ali drugega postopka, se morebitne kopije teh podatkov ne uničijo, temveč jih pooblaščena oseba davčne uprave osebno prevzame, napiše o tem uradni zaznamek in jih shrani v prostorih davčne uprave za uporabo v morebitnih sodnih ali drugih postopkih.
(5) Organ, ki je pristojen za odločanje o prenehanju pogodbenega obdelovalca, brez odlašanja po uradni dolžnosti preda pooblaščeni osebi davčne uprave tudi vse morebitne kopije teh podatkov. Podatke nato komisijsko uniči davčna uprava.
26. člen
(vrste davčnih evidenc)
(1) Davčna uprava vodi in vzdržuje:
1. evidenco o davkih;
2. knjigovodske evidence;
3. evidenco o vodenju postopkov davčnega nadzora;
4. evidenco o davčnih preiskavah;
5. evidenco o kršitvah davčnih predpisov in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna davčna služba.
(2) Evidence iz prejšnjega odstavka vsebujejo osebne in druge podatke fizičnih in pravnih oseb, ki jih vsebuje davčni register iz 41. člena tega zakona.
(3) Evidence iz prvega odstavka tega člena, vodene po posameznem zavezancu za davek, sestavljajo glavno davčno evidenco.
(4) Obliko in način vodenja evidenc iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
27. člen
(evidenca o davkih)
Evidenca o davkih vsebuje:
1. podatke iz davčnih napovedi in iz obračunov davka v vsebini, določeni z zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek;
2. podatke iz odločb o odmeri davkov, zapisnikov, sklepov in drugih dejanj davčne službe, vključno s podatki o odpisih davkov, odlogih plačila davkov in o obročnem plačevanju davkov;
3. podatke iz sklepov o davčni izvršbi in podatke o zavarovanju plačila davka v postopku davčne izvršbe;
4. podatke iz začasnih sklepov za zavarovanja in o predloženih instrumentih zavarovanja;
5. podatke o razkritju podatkov iz prejšnjih točk državnim organom in drugim osebam, organom Skupnosti, pristojnim organom držav članic EU in pristojnim organom drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, tem zakonom in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
28. člen
(knjigovodske evidence)
Davčna uprava vodi analitične evidence terjatev in obveznosti, s katerimi se zagotavljajo podatki o stanju in gibanju terjatev in obveznosti do davčnih zavezancev. Za vodenje analitičnih evidenc terjatev in obveznosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja računovodstvo.
29. člen
(evidenca o vodenju postopkov davčnega nadzora)
Evidenca o vodenju postopkov davčnega nadzora vsebuje:
1. podatke, pridobljene v postopkih vodenja davčnega nadzora;
2. podatke iz odločb, zapisnikov, sklepov in drugih dejanj davčnega organa v postopku davčnega nadzora;
3. podatke o razkritju podatkov iz prejšnjih točk državnim organom in drugim osebam, organom Skupnosti, pristojnim organom držav članic EU in pristojnim organom drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, tem zakonom in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
30. člen
(evidenca o davčnih preiskavah)
Evidenca o davčnih preiskavah vsebuje:
1. podatke o kraju, času in drugih okoliščinah opravljanja davčne preiskave, o osebah in predmetu davčne preiskave in o poteku in ugotovitvah davčne preiskave;
2. podatke o razkritju podatkov iz prejšnje točke državnim organom in drugim osebam, organom Skupnosti, pristojnim organom držav članic EU in pristojnim organom drugih držav v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, tem zakonom in mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.
31. člen
(evidenca o kršitvah davčnih predpisov)
(1) Evidenca o kršitvah davčnih predpisov in drugih predpisov, za izvajanje katerih je pristojna davčna služba vsebuje:
1. podatke o ugotovljenih kršitvah davčnih in drugih predpisov in o kršiteljih;
2. podatke o rednih sodnih postopkih za prekrške, in sicer podatke o vloženih obdolžilnih predlogih in podatke o odločanju sodišča v zvezi s temi predlogi;
3. podatke o odločanju sodišča v zvezi z vloženimi zahtevami za sodno varstvo;
4. podatke o vloženih ovadbah, podatke o vloženih obtožnicah in podatke iz izrečenih sodb.
(2) Posredovanje podatkov davčnemu organu na podlagi njegovih zakonitih pristojnosti je brezplačno.
32. člen
(hramba podatkov)
(1) Podatki, vsebovani v davčnih evidencah iz 27. do 30. člena tega zakona, se hranijo deset let, če ni z zakonom o obdavčenju ali zakonom, ki ureja davčni postopek, drugače določeno.
(2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka se podatki iz prejšnjega odstavka hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive.
(3) Podatki v davčnih evidencah iz prejšnjega člena se hranijo do izbrisa obsodbe ali kazni, če te ni, pa do zastaranja pregona. Pristojni državni organi posredujejo davčni upravi po uradni dolžnosti podatke o izbrisu sodbe ali kazni oziroma o zastaranju pregona najkasneje v treh mesecih od izbrisa sodbe ali kazni oziroma zastaranja pregona.
(4) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka podatke iz prejšnjega odstavka stalno hrani davčna uprava ločeno od ostalih evidenc. Način ravnanja s temi podatki predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
33. člen
(varovanje podatkov)
(1) Za postopke zbiranja, obdelave, shranjevanja, dajanja, uporabe in hrambe podatkov, vsebovanih v davčni evidencah, ki so davčna tajnost, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakona, ki ureja davčni postopek.
(2) Arhivsko gradivo, ki ga davčna uprava preda pristojnim arhivom na podlagi predpisov, ki urejajo arhivsko gradivo in arhive, ki vsebuje podatke, označene z davčno tajnostjo, je dostopno v državnih arhivih po 75 letih od nastanka, če ni z zakonom drugače določeno.
34. člen
(vpogled v davčne evidence in obvestilo o stanju)
(1) Zavezanec za davek ima pravico do brezplačnega vpogleda v podatke v davčnih evidencah iz 27., 28., 29. in 31. člena tega zakona.
(2) Zavezanec za davek ima pravico do brezplačnega vpogleda v podatke v davčni evidenci iz 30. člena tega zakona po preteku desetih let od njihovega nastanka.
(3) Zavezanec za davek ima pravico do vpogleda v davčne evidence iz prejšnjih odstavkov na način in po postopku, ki ga določi minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(4) Davčna uprava obvesti davčne zavezance rezidente o stanju njihovih terjatev in obveznosti do davkov na dan 31. avgusta. O stanju terjatev in obveznosti na dan 31. avgusta jih mora obvestiti najpozneje do 31. oktobra istega leta.
V. POLOŽAJ, PRAVICE IN DOLŽNOSTI JAVNIH USLUŽBENCEV V DAVČNI SLUŽBI
35. člen
(uslužbenci davčne službe)
Javni uslužbenci v davčni upravi (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci davčne uprave) so pooblaščene uradne osebe in druge osebe, zaposlene v davčni upravi.
36. člen
(omejitve pravic uslužbencev davčne uprave)
(1) Uslužbenec davčne uprave ne sme opravljati dejavnosti, ki je nezdružljiva z nalogami davčne službe.
(2) Podrobnejše določbe o tem, katerih dejavnosti iz 100. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02 – ZDT-B in 2/04 – ZDSS-1) uslužbenci davčne uprave ne smejo opravljati, določi minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
37. člen
(omejitev uporabe informacij)
(1) Uslužbenec davčne uprave ne sme uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj, do katerih ima dostop pri opravljanju službenih nalog, v neslužbene namene, razen v raziskovalne ali izobraževalne namene.
(2) Uslužbenec davčne uprave ne sme uporabljati in dajati informacij, podatkov in spoznanj za doseganje kakršne koli premoženjske ali druge koristi za sebe ali drugo osebo.
(3) Uslužbenec davčne uprave, ki mu preneha delovno razmerje v davčni službi, mora davčno, poslovno in drugo tajnost v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja v davčni službi.
38. člen
(kršenje obveznosti iz delovnega razmerja)
Kršitev 36. člena in prvega in drugega odstavka 37. člena tega zakona se šteje za tako kršenje obveznosti iz delovnega razmerja, za katero se lahko redno oziroma izredno odpove pogodba o zaposlitvi in ugotavlja odškodninska odgovornost uslužbenca davčne uprave.
39. člen
(izobraževanje)
(1) Uslužbenci davčne uprave, ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb, morajo stalno izpopolnjevati svoja strokovna znanja, se usposabljati in udeleževati preverjanj strokovne usposobljenosti, ki jih organizira služba.
(2) Uslužbencem davčne uprave, ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb, ki se po svoji krivdi ne usposabljajo in udeležujejo preverjanj strokovne usposobljenosti, ki jih organizira služba, se odpove pogodba o zaposlitvi.
(3) Področje in izvajanje ter pogoje za izobraževanje in usposabljanje uslužbencev davčne uprave, ki opravljajo naloge pooblaščenih uradnih oseb, predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
39.a člen
(izpit iz davčnega postopka)
Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita iz davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka ter sestavo in oblikovanje izpitnih komisij, način prijave k izpitu, trajanje in način opravljanja izpita ter izdajanje potrdil predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja. Izpit se opravlja na Generalnem davčnem uradu.
39.b člen
(zbirka dokumentov o kandidatu)
Za vsakega kandidata se vodi zbirka dokumentov, ki vsebuje prijavo k izpitu, potrdilo o izobrazbi kandidata, obvestilo o dnevu opravljanja izpita in zapisnik o poteku izpita.
39.c člen
(evidenca o opravljenih izpitih)
(1) Evidenco o opravljenih izpitih iz davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka vodi davčna uprava zaradi spremljanja stanja na področju opravljanja izpitov in opravljanja drugih nalog iz tega zakona.
(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne podatke kandidatov, ki opravljajo izpit iz davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka:
– osebno ime;
– datum in kraj rojstva;
– stalno oziroma začasno bivališče;
– stopnjo izobrazbe, za katero je izpit opravljen;
– številko zbirke dokumentov o kandidatu;
– datum izpita;
– vrsta izpita (za davčnega inšpektorja ali izterjevalca);
– podatek o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja;
– uspeh dosežen na izpitu.
(3) Evidenca iz prejšnjega odstavka se hrani trajno, zbirka dokumentov o kandidatu pa eno leto od dneva opravljanja izpita.
(4) Podatke za evidenco iz drugega odstavka tega člena davčna uprava pridobiva neposredno od kandidata oziroma nastajajo v postopku opravljanja izpita.
VI. DAVČNI REGISTER
40. člen
(davčni register)
(1) Davčni register je register zavezancev za davek (v nadaljnjem besedilu: davčni register).
(2) Davčni register se vzpostavi na podlagi davčne številke zavezanca za davek in podatkov o zavezancu za davek, določenih v 41. do 48. členu tega zakona.
(3) Davčni register je enotna, z drugimi evidencami povezana informatizirana baza podatkov.
(4) V davčnem registru se osebni podatki o osebah, ki se vpisujejo v davčni register zbirajo, hranijo in nadalje obdelujejo za namen pobiranja davkov, določen z zakonom, ki ureja davčni postopek ter za namene opravljanja drugih nalog, določenih s tem zakonom.
41. člen
(vsebina davčnega registra)
(1) Davčni register vsebuje za fizične osebe naslednje podatke:
1. davčno številko;
2. podatek, ali je oseba, ki je vpisana v register, identificirana za DDV;
3. osebne podatke: osebno ime, spol, rojstne podatke in datum smrti, enotno matično številko občana oziroma enotno matično številko tujca;
4. podatke o državljanstvu;
5. podatek o rezidentskem statusu zavezanca;
6. naslov stalnega in začasnega prebivališča, naslov za vročanje (naselje, ulica, hišna številka in pošta);
7. številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa;
8. druge podatke o fizični osebi (zaposlena/nezaposlena; delodajalec; podatek o tem, ali je prijavljena na zavodu za zaposlovanje; upokojenec; kmet; študent; dijak);
9. podatke o družini (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ter davčna številka zakonca oziroma osebe, s katero živi oseba v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonska in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo oziroma osebe, s katero živi oseba v registrirani istospolni partnerski skupnosti; osebno ime in naslov stalnega in začasnega prebivališča vzdrževanih družinskih članov ter njihove davčne številke);
10. podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje fizične osebe (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, tip zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem potrdilu);
11. podatke o elektronskem potrdilu, če fizična oseba z njim razpolaga;
12. podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firmo, sedež, organizacijsko obliko podjetja, višino in datum naložbe;
13. razlog za vpis (stalno prebivališče, začasno prebivališče, doseganje obdavčljivih dohodkov, obdavčljivo premično premoženje, obdavčljivo nepremično premoženje, opravljanje dejavnosti, drugo).
(2) Davčni register vsebuje za pravne osebe, združenja oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, in druge osebe, ki opravljajo dejavnost, naslednje podatke:
1. davčno številko;
2. podatek, ali je oseba, ki je vpisana v register, identificirana za DDV;
3. firmo oziroma ime, sedež in naslov (občina, naselje, ulica, hišna številka, dodatek k hišni številki, poštna številka, vse potrebne številke službenih in domačih telefonov in telefaksov, naslov službene elektronske pošte);
4. podatke o ustanovitvi (datum začetka oziroma prenehanja, organ registracije, registrska številka);
5. pravnoorganizacijsko obliko oziroma vrsto dejavnosti, dodatno organizacijsko obliko;
6. višino osnovnega kapitala;
7. davčno obdobje;
8. podatek o rezidentskem statusu zavezanca;
9. podatke o številu in lokaciji poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje dohodkov;
10. podatke o poslovnih enotah doma in v tujini;
11. podatke o ustanoviteljih, družbenikih oziroma članih (davčna številka, ime in priimek oziroma firma, naslov prebivališča oziroma sedeža, država prebivališča oziroma sedeža, vrsta in obseg odgovornosti, datum vstopa in datum izstopa, višina vložka);
12. podatke o kapitalskih naložbah doma in v tujini, in sicer: firma, sedež, organizacijska oblika podjetja v tujini, višina in datum naložbe;
13. podatke o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje pravne osebe in druge osebe, ki opravlja dejavnost (davčna številka, osebno ime, naslov prebivališča, tip zastopnika, meje pooblastil za zastopanje, datum podelitve pooblastila, datum prenehanja pooblastila, podatki o elektronskem potrdilu);
14. identifikacijsko številko, ki jo določi upravljavec poslovnega registra;
15. šifre dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti (šifra razreda in podrazreda);
16. številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega pometa in številke deviznih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje;
17. davčne številke in številke transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa in številke deviznih računov v Republiki Sloveniji in zunaj nje tudi za povezane osebe, določene z zakonom o obdavčenju;
18. davčno številko, firmo oziroma osebno ime, sedež in naslov osebe, ki vodi poslovne knjige, če se poslovne knjige ne vodijo pri zavezancu za davek;
19. podatke o postopku prisilne poravnave, likvidacije oziroma stečaja ter druge vrste prenehanja (datum pravnomočnega sklepa o začetku postopka, datum pravnomočnega sklepa o dokončanju postopka in način dokončanja postopka);
20. podatke o statusnih spremembah.
(3) Če je oseba iz prvega in drugega odstavka tudi delodajalec, se v davčni register vpiše tudi število zaposlenih, davčne številke zaposlenih in datum izplačila dohodkov iz zaposlitve.
42. člen
(obveznost vpisa v davčni register)
V davčni register se vpiše:
1. subjekt vpisa v sodni register;
2. fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji;
3. fizična oseba z začasnim prebivališčem v Sloveniji;
4. samostojni podjetnik posameznik;
5. pravna in fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v drug register oziroma drugo predpisano evidenco na območju Slovenije in ni oseba iz 1. ali 4. točke tega člena;
6. pravna in fizična oseba, ki nima sedeža ali druge registrirane oblike v Sloveniji in opravlja aktivnost na območju Slovenije;
7. oseba, ki ni zajeta v prejšnjih točkah;
8. združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti;
9. neposredni uporabnik državnega ali občinskega proračuna.
43. člen
(vpis fizične osebe v davčni register)
(1) Fizična oseba s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov iz centralnega registra prebivalstva.
(2) Če centralni register prebivalstva ne vsebuje vseh podatkov, potrebnih za vpis v davčni register, davčni organ opozori fizično osebo, naj predloži manjkajoče podatke za vpis v davčni register.
(3) Fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, pa dosega na njenem območju obdavčljive dohodke ali je lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, mora davčnemu uradu predložiti prijavo za vpis v davčni register.
(4) Fizična oseba, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, pravico do ugodnosti za vzdrževane družinske člane, mora davčnemu uradu predložiti prijavo za vpis vzdrževanih družinskih članov v davčni register.
44. člen
(vpis fizične osebe, ki opravlja dejavnost)
(1) Samostojni podjetnik posameznik, ki je subjekt vpisa v Poslovni register Slovenije ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in je vpisana v Poslovni register Slovenije, se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije.
(2) Druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost in ni vpisana v Poslovni register Slovenije, predloži davčnemu uradu prijavo za vpis podatkov o opravljanju dejavnosti v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti.
(3) Ne glede na prvi odstavek mora samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnosti in je vpisana v Poslovni register Slovenije, v osmih dneh po vpisu v Poslovni register Slovenije, sporočiti davčnemu uradu, upoštevaje svojo organiziranost, podatke o:
1. številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
2. poslovnih enotah v tujini,
3. kapitalskih naložbah doma in v tujini,
4. številkah računov v tujini,
5. povezanih osebah,
6. osebi, ki vodi poslovne knjige.
(4) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, za katero ne obstaja registrski organ oziroma druga predpisana evidenca, predloži davčnemu uradu prijavo za vpis v davčni register v osmih dneh po začetku opravljanja dejavnosti.
45. člen
(vpis pravnih oseb, združenj oseb po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti, in drugih oseb v davčni register)
(1) Pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register, Poslovni register Slovenije ali kakšen drug register oziroma evidenco, se vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti. Vpis izvede davčni urad na podlagi podatkov iz sodnega registra, Poslovnega registra Slovenije ali drugega registra oziroma evidence.
(2) Oseba, ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Republiki Sloveniji, predloži davčnemu uradu prijavo za vpis v davčni register pred začetkom opravljanja dejavnosti na območju Republike Slovenije.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register, Poslovni register Slovenije ali kakšen drug register oziroma evidenco, v osmih dneh po vpisu v sodni register, Poslovni register Slovenije ali drug register oziroma evidenco, sporočiti davčnemu uradu, upoštevaje svojo organiziranost, podatke o:
1. številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov,
2. poslovnih enotah v tujini,
3. kapitalskih naložbah doma in v tujini,
4. številkah računov v tujini,
5. povezanih osebah,
6. osebi, ki vodi poslovne knjige.
45.a člen
(določitev krajevne pristojnosti davčnih uradov)
Ne glede na to, kateri davčni urad je izvedel vpis v davčni register po uradni dolžnosti oziroma kje je posamezna oseba oddala prijavo za vpis v davčni register, se za določanje krajevne pristojnosti davčnih uradov šteje:
1. da je fizična oseba s stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče;
2. da je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, a dosega na njenem območju obdavčljive dohodke, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima sedež prvi izplačevalec dohodkov oziroma kadar izplačevalec dohodkov nima sedeža v Republiki Sloveniji, pri davčnem uradu, na območju katerega je dosegla prvi obdavčljivi dohodek;
3. da je fizična oseba, ki v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, je pa lastnik obdavčljivega premičnega oziroma nepremičnega premoženja, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega je pretežno to premično premoženje, oziroma na območju katerega nepremičnina leži;
4. da je vzdrževani družinski član vpisan v davčni register pri davčnem uradu, pri katerem je vpisana fizična oseba, ki mora predložiti prijavo za vpis vzdrževanega družinskega člana v davčni register;
5. da je samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima sedež;
6. da je fizična oseba, ki opravlja dejavnost, za katero ne obstaja registrski organ oziroma druga predpisana evidenca, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima stalno oziroma začasno prebivališče;
7. da je pravna oseba, združenje oseb po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti, in druga oseba, ki je subjekt vpisa v sodni register ali kakšen drug register oziroma evidenco, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega ima sedež;
8. da je oseba, ki nima sedeža ali druge oblike registracije v Republiki Sloveniji, vpisana v davčni register pri davčnem uradu, na območju katerega bo opravljala dejavnost.
46. člen
(vpis v davčni register po uradni dolžnosti)
(1) Oseba, za katero je s tem zakonom določeno, da predloži davčni upravi prijavo za vpis v davčni register, pa tega ni storila, se vpiše v davčni register po uradni dolžnosti in se jo o tem obvesti.
(2) Davčni urad izda subjektu vpisa v davčni register v osmih dneh po vpisu v davčni register potrdilo o vpisu ter mu dodeli davčno številko, ki se jo navede na potrdilu.
47. člen
(vpis sprememb v davčni register)
(1) Oseba, ki je vpisana v davčni register, mora v 15 dneh po nastanku spremembe obvestiti pristojni davčni urad o vseh spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register in jih davčni organ ne pridobi po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz drugih registrov in evidenc.
(2) Za osebo iz prejšnjega odstavka, ki tega ne stori, vpiše davčni urad spremembe podatkov v davčni register po uradni dolžnosti na podlagi pridobljenih podatkov.
48. člen
(izbris iz davčnega registra)
(1) Davčni urad izbriše subjekt vpisa iz davčnega registra, ko oseba umre oziroma preneha obstajati in če je prenehala njena davčna obveznost.
(2) O izbrisu iz davčnega registra davčni urad pisno obvesti morebitne pravne naslednike.
49. člen
(prevzem podatkov)
(1) Davčna uprava prevzema od upravljalcev uradnih registrov, upravljalcev evidenc in od upravljalcev zbirk podatkov (razvidov, imenikov, seznamov, ipd.) podatke, potrebne za opravljanje nalog s svojega delovnega področja.
(2) Upravljalci iz prejšnjega odstavka morajo sproti oziroma najpozneje do zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec davčni upravi poslati podatke o spremembah v podatkih, ki jih vodijo.
(3) Prevzemanje podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena se davčni upravi ne zaračuna.
50. člen
(pooblastilo za podzakonski akt)
Natančnejše predpise o vodenju in vzdrževanju davčnega registra, o vsebini in obliki prijave za vpis v davčni register ter listinah, na katerih temeljijo podatki, ki se vpisujejo v davčni register, o prijavi sprememb, o načinu dajanja podatkov in o prevzemu podatkov predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
51. člen
(davčni prekrški posameznikov)
Z globo od 210 do 1200 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu uradu prijave za vpis v davčni register (drugi, tretji in četrti odstavek 43. člena);
2. ne obvesti davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register, v roku, določenem s tem zakonom (47. člen).
52. člen
(davčni prekrški v zvezi z opravljanjem dejavnosti)
(1) Z globo od 1.600 do 25.100 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik in druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
1. ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu organu prijave za vpis v davčni register (drugi in četrti odstavek 44. člena in drugi odstavek 45. člena);
2. ne predloži ali ne predloži v roku, določenem s tem zakonom, davčnemu organu podatkov iz tretjega odstavka 44. člena in tretjega odstavka 45. člena;
3. ne obvesti davčnega urada o spremembah podatkov, ki jih vsebuje prijava za vpis v davčni register, v roku, določenem s tem zakonom (47. člen).
(2) Z globo od 420 do 4.100 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.
Zakon o davčni službi – ZDS-1 (Uradni list RS, št. 57/04) vsebuje naslednjo prehodno in končne določbe:
VIII. PREHODNA DOLOČBA
53. člen
(prijava vzdrževanih družinskih članov)
Ne glede na četrti odstavek 43. člena tega zakona, predložijo fizične osebe prijavo za vpis v davčni register za vzdrževane družinske člane iz 7. točke prvega odstavka 41. člena tega zakona hkrati s predložitvijo napovedi za odmero dohodnine za leto 2004. Na podlagi prijave se vzdrževani družinski člani iz 7. točke prvega odstavka 41. člena tega zakona vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti.
53.a člen – upoštevan ZDS-1B
(prehodna ureditev glede pogojev za inšpektorje)
(1) Ne glede na pogoje iz 20. člena tega zakona lahko delo inšpektorja opravlja tudi delavec, ki nima zahtevane strokovne izobrazbe, pa opravlja dela in naloge inšpektorja, vendar le, če do 31. decembra 2006 predloži dokazilo o začetku izobraževanja za pridobitev univerzitetne ali visoke strokovne izobrazbe in do 31. decembra 2013 dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja.
(2) Inšpektor, ki ne predloži dokazila o začetku izobraževanja oziroma dokazila o uspešnem zaključku izobraževanja v rokih, določenih v prejšnjem odstavku, se razreši naziva inšpektor in opravljanja nalog, ki so vezana na delovno mesto inšpektorja, ter se razporedi na delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in delovnim izkušnjam, zahtevanim za zasedbo delovnega mesta.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko delo inšpektorja opravlja tudi delavec, ki na dan 1. januarja 2005 ni imel zahtevane strokovne izobrazbe, pa na dan uveljavitve tega zakona opravlja dela in naloge inšpektorja več kot deset let.
IX. KONČNE DOLOČBE
54. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o davčni službi (Uradni list RS, št. 18/96, 36/96, 87/97, 48/98, 26/99, 54/99 – ZPPod, 85/00, 79/01 in 52/02 – ZDU-1), uporablja pa se do 31. decembra 2004.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 62. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04).
55. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2005.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi – ZDS-1A (Uradni list RS, št. 139/04) vsebuje naslednjo končno določbo:
6. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2005.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčni službi – ZDS-1B (Uradni list RS, št. 114/06) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
30. člen
V Zakonu o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99, 35/01 – ZOU, 52/02 – ZDU-1 in 76/03) se v 56., 61. in 73. členu besedilo »Devizni inšpektorat Republike Slovenije« nadomesti z besedilom »Davčna uprava Republike Slovenije«.
V podpoglavju 8.4 se naslov spremeni tako, da se glasi: »8.4. Nadzor davčnih organov«.
V prvem odstavku 62. člena se beseda »deviznemu« nadomesti z besedo »davčnemu«.
31. člen
Vsi neposredni uporabniki državnega in občinskih proračunov, ki do 1. januarja 2007 še ne bodo vpisani v davčni register, se na ta dan vpišejo v davčni register po uradni dolžnosti.
32. člen
Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati Pravilnik o načinu izvajanja pooblastil davčnih inšpektorjev (Uradni list RS, št. 38/06).
33. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 5. člena, prvega odstavka 27. člena in 28. člena tega zakona, ki začnejo veljati 1. januarja 2007.