Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2006 z dne 10. 8. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2006 z dne 10. 8. 2006

Kazalo

3707. Uredba o Krajinskem parku Kolpa, stran 9209.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 49. člena, v zvezi z drugim odstavkom 163. člena in drugim odstavkom 166. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo in 61/06 – ZDru-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o Krajinskem parku Kolpa
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen in varstveni cilji)
(1) Z namenom, da se zavarujejo naravne vrednote ter ohrani biotska raznovrstnost in krajinska pestrost, se območje ob reki Kolpi od Starega trga do Fučkovcev določi za Krajinski park Kolpa (v nadaljnjem besedilu: park).
(2) Namen ustanovitve parka je tudi povezovanje gospodarskega in socialnega razvoja na območju parka ter čezmejno sodelovanje.
(3) Varstveni cilji v parku so: ohranitev naravnih vrednot, ohranitev velike biotske raznovrstnosti, ohranitev populacij ogroženih in mednarodno varovanih prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste), ohranitev najmanj obstoječega obsega habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju in ohranitev krajine z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur.
(4) Na območju parka se omogočajo in spodbujajo razvojne možnosti prebivalstva in trajnostni razvoj, ki je prilagojen značilnostim in potrebam varovanja parka, ter omogoča duhovno sprostitev in bogatitev človeka.
2. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa območje parka, varstvena območja in območja ožjih zavarovanih območij v parku, pravila ravnanja in varstvene režime, način upravljanja parka, nadzora v parku in druga ravnanja, povezana z namenom ustanovitve parka iz te uredbe.
(2) S to uredbo se določijo tudi razvojne usmeritve v parku, ki upoštevajo načelo trajnostnega razvoja.
3. člen
(znak parka)
(1) Park ima svoj znak (logo), ki je določen v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe. Znak je sestavljen iz zunanjega okvira znaka, ki je romb s pobranimi robovi (v nadaljnjem besedilu: romb). Znotraj ležečega romba je stilizirana praprot, ki je značilnost belokranjskih steljnikov.
(2) Uporaba znaka se podrobneje določi s statutom upravljavca parka.
II. OBMOČJE PARKA, VARSTVENIH OBMOČIJ IN OŽJIH ZAVAROVANIH OBMOČIJ
4. člen
(varstvena območja in ožja zavarovana območja)
(1) Park je razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje. Prvo varstveno območje obsega aluvialne ravnice ob reki Kolpi, reko Kolpo, strma in položnejša obrežna pobočja ter območja pomembnejših naravnih vrednot. Drugo varstveno območje obsega pretežno kmetijske in gozdne površine, kjer se je zaradi tradicionalne rabe ohranilo naravno ravnovesje in se je izoblikovala značilna krajina z mozaično razporejenostjo krajinskih struktur, z manjšimi zaselki, posamičnimi domačijami in sakralnimi objekti, ter območja namenjena rekreaciji in območja naravnih vrednot. Tretje varstveno območje obsega zaključena naselja s senožetnimi sadovnjaki in z območji naravnih vrednot, večje zaselke in določena vinogradniška območja.
(2) V parku se določijo naslednja ožja zavarovana območja:
– naravna vrednota Dolenjski zdenec, ev. št. 8135, izvirna kraška jama ob Kolpi se določi za Naravni spomenik Dolenjski zdenec;
– naravna vrednota Fučkovski zdenec, ev. št. 4507, krajša izvirna jama ob Kolpi, vzhodno od Fučkovcev se določi za Naravni spomenik Fučkovski zdenec;
– naravna vrednota reka Kolpa, evid. št. 138, mejna reka in glavni belokranjski odvodnik se določi za Naravni spomenik Kolpa;
– naravna vrednota Zdenec Jarbol, evid. št. 8220, obzidan izvir ob Kolpi vzhodno od Podklanca se določi za Naravni spomenik Zdenec Jarbol;
– naravna vrednota Grajska lipa, evid. št. 8138, mogočna lipa pred gradom Vinica se določi za Naravni spomenik Grajska lipa;
– naravna vrednota Marindolska lipa, evid. št. 4531, stara lipa na mestu nekdanje mitnice v Marindolu se določi za Naravni spomenik Marindolska lipa;
– naravna vrednota Lipa v vasi Marindol, evid. št. 4532, mogočna stara lipa, hišno drevo v Marindolu se določi za Naravni spomenik Lipa v vasi Marindol;
– naravna vrednota Marindolska loza, evid. št. 8139, hrastovo-belogabrov sestoj ob reki Kolpi in Miličih se določi za Naravni spomenik Marindolska loza;
– naravna vrednota Dečinska stena, evid. št. 4537, termofilno pobočje s skalnimi stenami nad Kolpo se določi za Naravni spomenik Dečinska stena;
– naravna vrednota Hrastova loza, evid. št. 8140, sestoj bukev z gnezdišči sive čaplje se določi za Strogi naravni rezervat Hrastova loza;
– naravna vrednota Vrhovske vrtače, evid. št. 4533, razgiban niz vrtač na kraškem ravniku med Vrhovci in Marindolom se določi za Naravni spomenik Vrhovske vrtače;
– naravna vrednota Velika stena nad Radenci, evid. št. 4527, termofilno pobočje s strmimi stenami nad reko Kolpo se določi za Naravni spomenik Velika stena nad Radenci;
– naravna vrednota Fortunova brajda, evid. št. 4535, stoletna brajda z devetinštiridesetimi trtami samorodnice jugovzhodno od Sinjega Vrha se določi za Naravni spomenik Fortunova brajda;
– naravna vrednota Jama v kamnolomu, evid. št. 4369, biospeleološko pomembna jama s stalnim tokom ob reki Kolpi pri Sečjem selu pri Vinici se določi za Naravni spomenik Jama v kamnolomu;
– naravna vrednota Kobiljača, evid. št. 4371, biospeleološko pomembna izvirna jama ob reki Kolpi pod Špeharji se določi za Naravni spomenik Kobiljača;
– naravna vrednota Zilje – vrbe, evid. št. 4545, sestoj starih mogočnih vrb na loki ob Kolpi, južno od vasi Zilje se določi za Naravni spomenik Ziljske vrbe;
– naravna vrednota Marindolski steljniki, evid. št. 4544, ohranjeni steljniki in površine v zaraščanju pri Marindolu se določi za Naravni spomenik Marindolski steljniki.
5. člen
(meje parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij)
(1) Meje parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij so določene na državni topografski karti v merilu 1:25 000 in se podrobneje prikažejo na digitalnem katastrskem načrtu (GURS 2005) na parcelo natančno.
(2) Zapisi prikaza mej iz prejšnjega odstavka se hranijo pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pri lokalni skupnosti na območju parka in pri upravljavcu parka.
(3) Meje parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij so prikazane tudi na publikacijskih kartah v merilu 1: 70 000, ki sta kot priloga 2 sestavni del te uredbe.
(4) Ministrstvo, pristojno za geodetske zadeve, na podlagi podatkov iz registra naravnih vrednot evidentira območje parka v bazi zemljiškega katastra.
III. RAZVOJNE USMERITVE
6. člen
(razvojne usmeritve)
Na območju parka se v okviru namena ustanovitve parka spodbuja trajnostni razvoj ob hkratnem zagotavljanju razvojnih možnostih prebivalstva, ki se uresničujejo zlasti:
– s spodbujanjem razvoja podeželja in trajnostnih oblik kmetovanja, ki so usklajene z varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ohranjanjem biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti;
– s spodbujanjem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, izboljšanjem kmetijske infrastrukture in ohranitvijo naselij;
– s povezovanjem kmetijske in turistične dejavnosti;
– z okolju prijaznim turizmom in rekreacijo, izboljšanjem turistične infrastrukture in z gradnjo oziroma prenovo že obstoječih prenočitvenih zmogljivosti, pri čemer se obiskovalce usmerja na ekološko manj občutljiva območja;
– z urejanjem prostora in obnovo vasi, tako da se ohranja krajinska pestrost in kulturna dediščina, izboljša okoljska, cestna in energetska infrastruktura ter omogočajo dopolnilne dejavnosti in nova delovna mesta;
– z ohranjanjem kulturne dediščine;
– z uporabo okolju prijaznih tehnologij in metod pri gospodarjenju z naravnimi viri, tako da se ohranja njihova ekosistemska vrednost in obnovljivost ter da se ohranjajo življenjski prostori rastlinskih in živalskih vrst in naravne vrednote.
7. člen
(ukrepi)
(1) Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti z naslednjimi ukrepi:
– omogočanjem sodelovanja prebivalstva na območju parka pri pridobivanju finančnih sredstev skozi različne razvojne programe iz različnih občinskih, državnih in meddržavnih virov;
– usmerjanjem sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma organizacij v varstvene in razvojne projekte, usklajene z namenom ustanovitve parka;
– vzpodbujanjem razvoja tistih gospodarskih in drugih dejavnosti, ki s sonaravnim načinom izkoriščanja naravnih dobrin zagotavljajo gospodarski in socialni razvoj;
– izobraževanjem in ozaveščanjem prebivalstva na območju parka in nudenjem strokovne pomoči le temu.
(2) Razvojne usmeritve in ukrepi se podrobneje določijo v načrtu upravljanja parka.
IV. PRAVILA RAVNANJA IN VARSTVENI REŽIMI
4.1. Varstveni režimi
8. člen
(splošni varstveni režimi)
(1) Na območju parka se ne izvajajo posegi, opravljajo dejavnosti ali se ne ravna v obsegu in na način, ki bi lahko ogrozil namen ustanovitve parka, zlasti pa ni dovoljeno:
1. izvajati posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto oziroma v obsegu ali na način, da se znatno spremenijo druge lastnosti naravne vrednote;
2. izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali hidrološke razmere na reki in ekološke razmere na območju parka in posledično vplivali na poslabšanje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov;
3. izvajati posegov in dejavnosti oziroma rabiti zemljišča na način, ki bi lahko prizadel krajinsko pestrost oziroma spremenil značilno podobo krajine;
4. spreminjati namembnost obstoječih gospodarskih objektov, razen mlinov, zunaj poselitvenih območij naselij, ter umeščati novih dejavnosti, ki bi zaradi spremljajočih posegov prizadele krajinsko pestrost oziroma spremenile značilnosti krajine;
5. graditi in urejati rekreacijskih površin, na način, ki bi ogrozil krajinsko pestrost, biotsko raznovrstnost in naravne vrednote;
6. graditi nove objekte, razen infrastrukturnih objektov, zunaj naselij in zaselkov, razen v 20-metrskem pasu ob njih, pri čemer prepoved gradnje novih objektov ne velja za rekreacijska in vinogradniška območja;
7. taboriti, šotoriti ali postavljati bivalne prikolice oziroma druga začasna bivalna vozila ali objekte zunaj za ta namen določenih območij;
8. umetno osvetljevati živali, njihova bivališča, zavetišča ali druge pomembne dele habitata;
9. organizirati množične javne športne, kulturne in druge prireditve, zunaj za to določenih območij;
10. odlagati smeti in druge odpadke zunaj za to urejenih mest;
11. parkirati ali puščati vozil zunaj za ta namen določenih območij, razen za lastnike in najemnike zemljišč na svojih oziroma najetih zemljiščih;
12. sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje.
(2) Varstveni režimi iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo in umestijo v prostor v načrtu upravljanja parka.
9. člen
(varstveni režimi v prvem varstvenem območju)
Poleg splošnega varstvenega režima iz prvega odstavka prejšnjega člena v prvem varstvenem območju tudi ni dovoljeno:
1. ograjevati zemljišč z nenaravnimi materiali razen s transparentnimi žičnatimi ograjami;
2. izvajati nadzemeljskih elektroenergetskih in telekomunikacijskih omrežij (nova ali ob sanaciji obstoječih omrežij), razen na območjih, kjer bi tovrstni posegi lahko ogrozili oziroma prizadeli ugodno stanje živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih vrednot;
3. postavljati reklamnih ali drugih tabel, znamenj ali svetlobnih napisov, razen za potrebe prometne ureditve, označbe in predstavitve parka;
4. graditi in urejati rekreacijskih površin ob reki, kjer ni urejene ustrezne infrastrukture, če bi gradnja lahko ogrozila krajinsko pestrost oziroma biotsko raznovrstnost;
5. graditi novih objektov;
6. zasajati žive meje iglavcev;
7. obnavljati gozdov s tujerodnimi drevesnimi vrstami;
8. omejevati dostop do vode na urejenih in označenih poteh.
10. člen
(varstveni režimi v drugem varstvenem območju)
Poleg splošnega varstvenega režima iz prvega odstavka 8. člena te uredbe v drugem varstvenem območju tudi ni dovoljeno:
1. ograjevati zemljišč z nenaravnimi materiali razen s transparentnimi žičnatimi ograjami;
2. obnavljati gozdov s tujerodnimi drevesnimi vrstami;
3. zasajati žive meje iglavcev na odprtih površinah;
4. izvajati nadzemeljskih elektroenergetskih in telekomunikacijskih omrežij (nova ali ob sanaciji obstoječih omrežij), razen na območjih, kjer bi tovrstni posegi lahko ogrozili oziroma prizadeli ugodno stanje živalskih in rastlinskih vrst, njihovih habitatov, habitatnih tipov oziroma naravnih vrednot;
5. na novo urejati rekreacijskih površin na način, ki predstavlja gradnjo objektov, razen enostavnih objektov.
11. člen
(varstveni režimi v tretjem varstvenem območju)
Poleg splošnega varstvenega režima iz prvega odstavka 8. člena te uredbe v tretjem varstvenem območju tudi ni dovoljeno izvajati dejavnosti, graditi objektov in rabiti zemljišč na način, ki bi lahko poslabšal krajinsko pestrost in biotsko raznovrstnost ter škodljivo vplival na ekološke razmere v prvem in drugem varstvenem območju.
12. člen
(varstveni režimi v ožjih zavarovanih območjih)
(1) Poleg splošnih varstvenih režimov določenih za park in varstvenih režimov za posamezna varstvena območja v ožjih zavarovanih območjih tudi ni dovoljeno graditi novih objektov, razen na območjih obstoječih rekreacijskih površin v drugem varstvenem območju v skladu z načrtom upravljanja parka.
(2) V ožjih zavarovanih območjih tudi ni dovoljeno:
1. Naravni spomenik Vrhovske vrtače:
– spreminjati obstoječih reliefnih značilnosti.
2. Naravni spomenik Marindolski steljniki:
– spreminjati obstoječe namembnosti zemljišč;
– izvajati dejavnosti in posege, ki bi povzročali zmanjševanje obstoječega obsega.
3. Naravni spomenik Fortunova brajda:
– dosajevati drugih sort;
– spreminjati obstoječo gojitveno obliko (dvokraki guyot sistem).
4. Naravna spomenika Kobiljača in Jama v kamnolomu:
– vstopati v notranjost jam v času reprodukcijskega obdobja netopirjev;
– kakorkoli zakrivati ali zapirati vhod v jame brez predhodnega soglasja Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljnjem besedilu: zavod).
5. Naravni spomeniki Ziljske vrbe, Grajska lipa, Marindolska lipa in Lipa v vasi Marindol:
– postavljati naprav, stvari ali graditi objektov vključno z enostavnimi objekti na območju 5 metrov od obsega krošenj dreves;
– plombirati votlih debel;
– zmanjševati številčnosti sestoja sedmih Ziljskih vrb;
– plezati po drevesih;
– plakatirati in obešati reklamnih panojev na drevesa.
6. Strogi naravni rezervat Hrastova loza:
– približevati se gnezdiščem v času gnezdenja;
– spreminjati sestavo zoocenoze z naseljevanjem drugih vrst živali.
7. Naravni spomeniki reka Kolpa, Fučkovski zdenec, Dolenjski zdenec in Zdenec Jarbol:
– izvajati vodnih športnih in rekreativnih aktivnosti, ki bi lahko poslabšale ugodno stanje živalskih vrst;
– odvzemati proda, peska in mivke z obrežja ali dna reke, razen v primerih rednega vzdrževanja;
– posegati v brežino reke in obrežno vegetacijo, razen v primerih nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev dostopov do vode na območjih rekreacijskih površin v skladu z načrtom upravljanja parka;
– utrjevati bregov z zidanimi ali betonskimi škarpami, razen v primeru obnove obstoječih škarp;
– izvajati plovbo s plovili na motorni pogon;
– izvajati sanacijo jezov, ki bi spreminjala vodni režim, linijo jezu in njegovo avtentično podobo;
– obnavljati in rekonstruirati obstoječih objektov ter graditi novih objektov na način, ki bi ogrozil geomorfološke in hidrološke značilnosti naravne vrednote;
– vstopati v reko s čolni zunaj posebej za to določenih vstopnih mest;
– naseljevati tujerodnih vrst rib;
– prati motornih vozil v neposredni bližini reke in v reki ter v bližini izvirov oziroma izvirnih jam.
(3) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega odstavka je dovoljeno opravljanje dejavnosti že delujočih mlinov in žag.
13. člen
(izjeme za upravljavca parka in izvajalca naravovarstvenih nalog)
(1) Ne glede na prepovedi iz 8. do 12. člena te uredbe lahko upravljavec parka v skladu z načrtom upravljanja parka gradi objekte in postavlja naprave, namenjene varovanju in predstavitvi naravnih vrednot, ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti ter obisku in doživljanju parka (v nadaljnjem besedilu: parkovna infrastruktura).
(2) Ne glede na prepovedi iz 8. do 12. člena te uredbe se v parku lahko izvajajo dela za izvedbo posameznih naravovarstvenih nalog v skladu z načrtom upravljanja parka.
14. člen
(druge izjeme)
(1) Ne glede na prepovedi iz 8. do 12. člena te uredbe se lahko v parku:
– opravljajo dejavnosti državne gospodarske javne službe urejanja voda v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave in z varstvenimi usmeritvami ohranjanja narave, nujni obrambni ukrepi ter izvaja zaščita, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah;
– izvajajo posegi in opravljajo dejavnosti na enotah kulturne dediščine v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in varstvenimi usmeritvami ohranjanja narave.
(2) Naloge državne gospodarske javne službe urejanja voda se opredelijo v letnem programu za njihovo izvedbo, pri pripravi katerega se upoštevajo namen in varstveni cilji te uredbe ter načrt upravljanja parka, in se izvajajo po terminskem planu, ki mora biti usklajen s terminskim planom letnega programa dela upravljavca.
(3) Posegi in dejavnosti na enotah kulturne dediščine v parku se izvajajo ob upoštevanju namena in varstvenih ciljev te uredbe ter načrta upravljanja parka po terminskem planu, ki mora biti usklajen s terminskim planom letnega programa dela upravljavca.
(4) Ne glede na prepovedi iz 8. do 12. člena te uredbe se lahko v parku v skladu z načrtom upravljanja parka:
– gradijo komunalni in infrastrukturni objekti ali naprave za naselja;
– izvaja energetska izraba vode znotraj zmogljivosti obstoječih objektov;
– postavljajo primerno oblikovani reklamni panoji in neprometni znaki;
– urejajo parkirišča za potrebe kopališč ali turistično rekreacijskih objektov.
4.2. Pravila ravnanja
15. člen
(namembnost in raba)
(1) Znotraj prvega varstvenega območja velja najstrožji režim, ki prepoveduje vsa ravnanja, ki bi lahko razvrednotila naravne vrednote, prizadela ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju.
(2) Znotraj drugega varstvenega območja je dovoljena dosedanja tradicionalna raba površin ter uporaba urejenih prostorov za okolju prijazen turizem in rekreacijo.
(3) Znotraj tretjega varstvenega območja je dovoljena raba in pozidava površin na način, ki ne nasprotuje določbam te uredbe.
16. člen
(naravovarstvene naloge)
V parku se izvajajo naslednje naravovarstvene naloge:
– skrb za ohranjanje oziroma vzpostavljanje take rabe zemljišč, izvajanja dejavnosti in posegov, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko raznovrstnost;
– ohranjanje oziroma vzpostavljanje takega stanja v prostoru, ki zagotavlja ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst;
– ohranjanje za park značilne mozaične krajine in
– druge naloge, ki varujejo naravne vrednote in ohranjajo biotsko raznovrstnost ter krajinsko pestrost in so v skladu z načrtom upravljanja parka.
17. člen
(izvajanje posegov in dejavnosti)
(1) Vsak poseg, dejavnost ali ravnanje v parku je treba izvajati v obsegu in na način, ki najmanj ogroža naravno ravnovesje, ugodno stanje naravnih vrednot v parku in sam park.
(2) Pri pripravi programov za izvedbo in pri izvedbi dejavnosti in posegov iz 14. člena te uredbe je treba upoštevati izvajanje naravovarstvenih nalog, določenih z zakonom in to uredbo, in jih uskladiti z ukrepi za preprečevanje škodljivih vplivov v parku ter varstvenimi usmeritvami za trajnostni razvoj dejavnosti, kot sestavinami načrta upravljanja parka.
18. člen
(naravovarstvene smernice)
Vsebina naravovarstvenih smernic za park, ki se upošteva pri urejanju prostora, rabi naravnih dobrin in urejanju voda, se določi na podlagi te uredbe, načrta upravljanja parka in predpisov s področja ohranjanja narave, ki urejajo varstvo naravnih vrednot, ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst ter ohranjanje ekosistemov.
19. člen
(naravovarstveno soglasje)
(1) Za gradnjo objektov v parku se pridobivajo naravovarstveni pogoji in naravovarstveno soglasje v skladu s predpisi s področja graditve objektov in ohranjanja narave.
(2) Za gradnjo enostavnih objektov v parku je treba pridobiti naravovarstveno soglasje.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov naravovarstvenega soglasja ni treba pridobiti v tretjem varstvenem območju parka, kjer ni naravnih vrednot, za rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta, ter za objekte za lastne potrebe, če vplivi gradnje ne segajo zunaj tretjega varstvenega območja.
V. UPRAVLJANJE
20. člen
(upravljanje)
(1) Za upravljanje parka Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ustanovi javni zavod s posebnim aktom, s katerim uredi tudi statusno pravna in organizacijska vprašanja v zvezi z njegovim delovanjem.
(2) Javni zavod (v nadaljnjem besedilu: upravljavec parka) v okviru javne službe ohranjanja narave opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske naloge na območju parka.
21. člen
(organi)
(1) Upravljavec parka ima naslednje organe:
– svet zavoda,
– strokovni svet in
– direktorja.
(2) V svetu zavoda, ki je najvišji organ upravljanja, ima lokalna skupnost z območja parka svoje predstavnike.
(3) Podrobnejšo sestavo organov, način imenovanja članov kolegijskih organov ter drugo določa akt o ustanovitvi javnega zavoda.
22. člen
(naloge)
(1) Upravljavec parka opravlja v okviru javne službe naslednje dejavnosti:
– pripravlja predlog načrta upravljanja parka;
– sprejema letne programe dela parka na podlagi načrta upravljanja parka in opravlja oziroma skrbi za tam določene naloge;
– stalno spremlja in analizira stanje naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v parku in pripravlja poročila o stanju v parku;
– skrbi za izvajanje varstvenih režimov in razvojnih usmeritev ter izvaja naravovarstvene naloge;
– skrbi za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot v parku in drugih vrednih delov parka;
– sklepa pogodbe o varstvu iz zakona, ki ureja ohranjanje narave;
– sodeluje z zavodom pri pripravi naravovarstvenih smernic za del, ki se nanaša na park;
– sodeluje pri pripravi območnega in regionalnega razvojnega programa;
– usklajuje in spremlja raziskovalne naloge v zvezi s parkom;
– izvaja mednarodne projekte in sodeluje pri njihovem izvajanju, tudi z namenom pridobivanja sredstev za delovanje parka, predstavitvah in strokovnih raziskavah parka;
– skrbi za predstavitev parka, ki vključuje tudi ozaveščanje javnosti o pomenu parka;
– zagotavlja dostop do informacij o parku in vodi informacijski center parka;
– sodeluje z lokalnimi skupnostmi pri doseganju namena varstva in razvoja parka;
– sodeluje z lastniki zemljišč na območju parka in jim strokovno pomaga in svetuje;
– pripravlja in vzdržuje poti in označbe v parku ter drugo parkovno infrastrukturo, potrebno za obisk parka in opravlja vodniško službo po parku;
– ureja naravne vrednote ali dele parka za ogledovanje in obiskovanje v skladu z načrtom upravljanja parka;
– izvaja druge naloge v sklopu varstva in razvoja parka v skladu s to uredbo.
(2) Upravljavec parka opravlja kot javno službo tudi naloge, ki se nanašajo na upravljanje z nepremičninami v parku, ki so v lasti države in služijo namenom parka.
(3) Podrobnejše naloge glede obsega upravljanja z nepremičninami v lasti države se določijo v aktu o ustanovitvi javnega zavoda.
(4) Vlada s sklepom določi nepremične iz drugega odstavka tega člena.
23. člen
(javna pooblastila)
Poleg dejavnosti iz prejšnjega člena upravljavec parka v okviru javnih pooblastil:
– izvaja neposredni nadzor v parku,
– upravlja z bazami podatkov, ki se nanašajo na park.
24. člen
(načrt upravljanja parka)
(1) Upravljanje parka se izvaja na podlagi sprejetega načrta upravljanja parka, ki ga za obdobje petih let sprejme vlada.
(2) V načrtu upravljanja parka so nujne sestavine, določene z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, strukturirane tako, da so razvidni:
– ocena stanja v parku, ki zajema stanja po posameznih področjih in sicer: področje ohranjanja narave, področje rabe in dejavnosti v prostoru ter področje ekonomske, gospodarske in socialne strukturiranosti v parku;
– srednjeročni in kratkoročni – operativni cilji upravljanja parka, ki izhajajo iz namena ustanovitve parka;
– neposredni in posredni ukrepi za doseganje zastavljenih ciljev, ki vključujejo vsebinsko opredelitev nalog upravljavca v zvezi z neposrednim upravljanjem parka in nalog, ki izhajajo iz opredelitve ukrepov, ki se izvajajo na podlagi drugih predpisov in posredno vplivajo na doseganje namena ustanovitve parka;
– prostorska umestitev varstvenih in razvojnih vsebin v parku;
– program izvajanja načrta upravljanja parka z določitvijo prioritete izvajanj ukrepov in finančnim ovrednotenjem.
(3) V načrtu upravljanja parka se določijo tudi vsebine, določene s to uredbo.
(4) Upravljavec parka letno poroča ministrstvu o izvajanju načrta upravljanja parka.
25. člen
(letni program dela)
(1) Upravljavec parka na podlagi načrta upravljanja parka sprejme finančno ovrednoteni letni program dela, ki ga potrdi vlada. Letni program dela se določi za posamezno koledarsko leto.
(2) Z letnim programom dela parka se podrobneje določi terminski plan izvedbe del in nalog iz načrta upravljanja parka tako, da se za posamezno vrsto teh del in nalog upošteva najugodnejše obdobje, glede na pričakovano stanje v parku ter finančne vire za izvedbo del in nalog v parku.
(3) Strokovno pomoč pri pripravi letnega programa dela zagotavlja zavod.
(4) Upravljavec parka letno poroča vladi o izvajanju letnega programa dela ter s poročilom seznani tudi lokalno skupnost v parku.
VI. FINANCIRANJE
26. člen
(sredstva)
(1) Upravljavec parka pridobiva finančna sredstva za upravljanje parka:
– iz državnega proračuna;
– z vstopninami, dotacijami in donacijami;
– s sredstvi, pridobljenimi z upravljanjem nepremičnin;
– s prihodki od prodaje blaga in storitev, ki jih opravlja;
– iz različnih mednarodnih programov pomoči;
– s pridobivanjem sredstev na podlagi sofinanciranja programov in projektov, ki so v skladu z namenom ustanovitve parka, iz sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma drugih organizacij;
– iz drugih virov.
(2) Upravljavec parka lahko pridobiva sredstva tudi iz proračunov lokalnih skupnosti v skladu z njihovimi programi oziroma sprejetim načrtom upravljanja parka.
(3) Del sredstev, pridobljenih na način iz prvega odstavka tega člena, se lahko nameni za izvajanje razvojnih usmeritev parka v skladu z načrtom upravljanja parka.
(4) Podrobnejše pogoje za pridobivanje sredstev iz prejšnjega odstavka, merila in postopke razdeljevanja sredstev ter odločanje o razdeljevanju in nadzor nad namensko porabo sredstev predpiše minister, pristojen za ohranjanje narave.
VII. NADZOR
27. člen
(neposredni nadzor)
Neposredni nadzor v parku zagotavlja upravljavec parka v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.
28. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave.
VIII. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
29. člen
Vlada Republike Slovenije ustanovi javni zavod iz 20. člena te uredbe najkasneje v treh mesecih od uveljavitve te uredbe.
30. člen
Upravljavec parka mora v enem letu po ustanovitvi javnega zavoda predložiti Ministrstvu za okolje in prostor predlog načrta upravljanja parka.
31. člen
Minister za okolje in prostor določi v šestih mesecih od uveljavitve te uredbe začasne upravljavske smernice za park, ki se uporabljajo do sprejema načrta upravljanja parka.
32. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe se v delu, ki se nanaša na varstvo naravne dediščine, preneha uporabljati odlok Občine Črnomelj o razglasitvi Krajinskega parka Kolpa (Uradni list RS, št. 82/98).
33. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-25/2006/11
Ljubljana, dne 27. julija 2006
EVA 2006-2511-0050
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik