Uradni list

Številka 49
Uradni list RS, št. 49/2006 z dne 12. 5. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 49/2006 z dne 12. 5. 2006

Kazalo

2095. Pravilnik o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode, stran 5280.

Na podlagi šestega in sedmega odstavka 101. člena in 103. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 in 20/06) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta pravilnik določa parametre podzemnih voda, ki so predmet obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: obratovalni monitoring), metodologijo njegovega izvajanja in način ter obliko sporočanja podatkov ministrstvu.
(2) Ta pravilnik določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec obratovalnega monitoringa za pridobitev pooblastila in razloge za njegov odvzem.
2. člen
(področje uporabe)
(1) Določbe tega pravilnika se uporabljajo za obratovalni monitoring, ki ga je treba izvajati pri opravljanju dejavnosti, če se odpadne vode posredno odvajajo v podzemne vode ali obstaja verjetnost nastanka neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo.
(2) Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi pri izvajanju monitoringa učinkov izvedenih ukrepov odprave posledic čezmerne obremenitve okolja na območju degradiranega okolja ali v primeru okoljske nesreče.
3. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. podzemna voda je podzemna voda v skladu z zakonom, ki ureja vode;
2. neposredni izliv onesnaževal v podzemno vodo je vnos onesnaževal v podzemne vode neposredno brez precejanja skozi zemljino ali kamenine, ki so pod površino tal;
3. posredni izliv onesnaževal v podzemno vodo je vnos onesnaževal v podzemne vode posredno s pronicanjem skozi zemljino ali kamenine, ki so pod površino tal;
4. osnovni parameter je osnovni parameter standarda kakovosti podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja standarde kakovosti podzemne vode, in se izraža kot koncentracija onesnaževala v podzemni vodi;
5. indikativni parameter je indikativni parameter standarda kakovosti podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja standarde kakovosti podzemne vode, in se izraža kot koncentracija onesnaževala v podzemni vodi;
6. opozorilna sprememba je vrednost spremembe koncentracije onesnaževala, ki je določena kot sprememba, pri kateri je prišlo do onesnaženja podzemne vode zaradi posrednega ali neposrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo iz vira onesnaženja, zaradi katerega se izvaja obratovalni monitoring;
7. vplivno območje je območje, na katerem je velika verjetnost, da izliv onesnaževal zaradi toka površinskih in podzemnih voda povzroči onesnaženje podzemne vode;
8. opazovalna vrtina je objekt, opremljen za izvajanje meritev parametrov podzemne vode in njihovo vzorčenje v posameznih ciljnih hidrogeoloških conah;
9. meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra, katera se izmeri z navedeno merilno metodo.
4. člen
(zavezanec)
Zavezanec za zagotovitev obratovalnega monitoringa je povzročitelj obremenitve, ki opravlja dejavnost iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, in izvajalec ukrepov odprave posledic čezmerne obremenitve okolja na območju degradiranega okolja ali v primeru okoljske nesreče (v nadaljnjem besedilu: zavezanec).
II. OBRATOVALNI MONITORING
5. člen
(obseg obratovalnega monitoringa)
Izvedba obratovalnega monitoringa obsega:
– merjenje gladine podzemne vode in globine opazovalne vrtine,
– predčrpanje vode iz opazovalne vrtine,
– merjenje temperature zraka ter meritve temperature vode, električne prevodnosti, pH vrednosti, vsebnosti kisika, motnosti in redoksi potenciala na lokaciji opazovalne vrtine,
– vzorčenje podzemne vode in pripravo vzorca,
– analizo vzorca podzemne vode,
– izračun in vrednotenje spremembe osnovnih in indikativnih parametrov ter koncentracij tistih onesnaževal, ki glede na značilnosti vira onesnaževanja lahko v primeru neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo povzročijo onesnaženje podzemne vode, in
– izdelavo poročila o opravljenih meritvah in analizah.
6. člen
(program obratovalnega monitoringa)
(1) Obratovalni monitoring se izvaja po programu obratovalnega monitoringa.
(2) Program iz prejšnjega odstavka je sestavljen iz hidrogeološkega in kemijskega dela obratovalnega programa.
(3) Hidrogeološki del programa obratovalnega monitoringa sestavljajo:
1. prikaz hidrogeoloških razmer, vključno s prikazom tokovne mreže podzemne vode,
2. posnetek ničelnega hidrološkega stanja podzemne vode,
3. ciljne hidrogeološke cone,
4. lokacije ter opis izdelave in opreme opazovalnih vrtin in
5. načrt preskušanja ustreznosti mreže opazovalnih vrtin.
(4) Kemijski del programa obratovalnega monitoringa sestavljajo:
1. značilnosti vira onesnaževanja, ki so pomembni za onesnaževanje podzemne vode,
2. določitev osnovnih parametrov, ki so predmet obratovalnega monitoringa,
3. določitev indikativnih parametrov, ki so predmet obratovalnega monitoringa,
4. pogostost meritev osnovnih in indikativnih parametrov in
5. določitev opozorilne spremembe osnovnih in indikativnih parametrov.
(4) Poleg osnovnih in indikativnih parametrov se v program obratovalnega monitoringa vključi tudi merjenje koncentracij tistih onesnaževal, ki glede na značilnosti vira onesnaževanja lahko v primeru neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo povzročijo onesnaženje podzemne vode.
(5) Program obratovalnega monitoringa mora izdelati izvajalec obratovalnega monitoringa iz 16. člena tega pravilnika.
(6) Program obratovalnega monitoringa pred začetkom izvajanja obratovalnega monitoringa potrdi ministrstvo, pristojno za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v postopkih izdaje predpisanih okoljevarstvenih soglasij ali dovoljenj.
(7) Hidrogeološki del programa iz tretjega odstavka tega člena je treba izdelati v skladu z navodili iz priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
7. člen
(posnetek ničelnega stanja)
(1) Posnetek ničelnega stanja podzemne vode v programu obratovalnega monitoringa zajema posnetek vrednosti osnovnih in indikativnih parametrov ter parametrov tistih onesnaževal, ki glede na značilnosti vira onesnaževanja lahko v primeru neposrednega ali posrednega izliva onesnaževal v podzemno vodo povzročijo onesnaženje podzemne vode na vplivnem območju vira onesnaževanja in izven njega.
(2) Meritev za posnetek ničelnega stanja ni treba izvesti, če je mogoče podatke o osnovnih in indikativnih parametrih pridobiti iz podatkov, pridobljenih v okviru izvajanja programa monitoringa kakovosti podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja imisijski monitoring kakovosti podzemne vode.
8. člen
(določitev opozorilne spremembe)
(1) Opozorilna sprememba se v programu obratovalnega monitoringa določi za vsako onesnaževalo, vključeno v obratovalni monotoring, in se izraža kot opozorilna vrednost razmerja med izmerjeno spremembo vrednosti koncentracije onesnaževala in vrednostjo koncentracije istega onesnaževala v podzemni vodi, v kateri ni opaznih posledic zaradi posrednega ali neposrednega izliva onesnaževala, na naslednji način:
 
    100 X (C(N1) – C(N2)) / C(N2)
 
kjer je:
– C(N1) vrednost koncentracije onesnaževala, izmerjena na vplivnem območju,
– C(N2) povprečna vrednost koncentracije onesnaževala, izmerjena izven vplivnega območja ali v okviru posnetka ničelnega stanja podzemne vode, pri čemer je povprečna vrednost izračunana kot povprečje rezultatov meritev, izmerjenih na opazovalni vrtini v zadnjih petih letih, če pa teh za to obdobje ni, pa povprečje rezultatov meritev, izmerjenih v obdobju izvajanja obratovalnega monitoringa.
(2) Opozorilna sprememba je za onesnaževala, za katera vrednost C(N2) iz prejšnjega odstavka ni več kot 5-krat večja od meje zaznavnosti koncentracije tega onesnaževala, enaka vrednosti A iz tabele 1 iz priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Opozorilna sprememba je za onesnaževala, za katera je vrednost C(N2) iz prvega odstavka tega člena 5-krat večja ali več kot 5-krat večja od meje zaznavnosti koncentracije tega onesnaževala, enaka vrednosti B iz tabele 1 iz priloge 2 tega pravilnika.
III. IZVAJANJE MERITEV
9. člen
(vzorčenje podzemne vode)
(1) Za vsako opazovalno vrtino se obratovalni monitoring zagotovi v obsegu, določenem v programu obratovalnega monitoringa.
(2) Pred odvzemom vzorcev iz opazovalnih vrtin je treba obstoječo podzemno vodo v vrtini predhodno izčrpati na način, ki je določen v programu obratovalnega monitoringa.
(3) Zaradi zagotavljanja nadzora nad hidravličnimi lastnostmi opazovalne vrtine je treba najmanj enkrat letno preskušanje opazovalne vrtine in, če je potrebno, tudi čiščenje.
10. člen
(analiza vzorca)
Analiza vzorca podzemne vode obsega meritev osnovnih in indikativnih parametrov podzemne vode ter meritev koncentracije drugih onesnaževal, vključenih v obratovalni monitoring na podlagi določb četrtega odstavka 6. člena tega pravilnika.
11. člen
(uporaba merilnih metod)
(1) Za vzorčenje in meritve temperature zraka, temperature vode, električne prevodnosti, pH vrednosti, vsebnosti kisika, motnosti in redoksi potenciala in pripravo vzorca se uporabljajo metode, določene s standardi za merjenje parametrov podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja imisijski monitoring kakovosti podzemne vode.
(2) Za analizo vzorca podzemnih voda se za merjenje koncencentracij onesnaževal uporabljajo metode, določene s standardi za merjenje parametrov podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja imisijski monitoring kakovosti podzemne vode.
(3) Za meritve, določene v prvem in drugem odstavku tega člena, se lahko uporabljajo tudi druge merilne in analizne metode, če so rezultati validacij teh metod enaki rezultatom validacij metod standardov, določenih s predpisom, ki ureja imisijski monitoring kakovosti podzemne vode.
(4) Standardi iz prvega in drugega odstavka tega člena so na vpogled pri slovenskem nacionalnem organu za standardizacijo.
12. člen
(pogostost meritev)
(1) Meritve gladine podzemnih voda se izvajajo neprekinjeno z uporabo avtomatskih merilnikov ali občasno z merjenjem gladine z uporabo ročnih merilnikov sočasno z meritvami osnovnih in indikativnih parametrov ter drugih onesnaževal.
(2) Meritve osnovnih in indikativnih parametrov ter drugih onesnaževal, vključenih v obratovalni monitoring v skladu s četrtim odstavkom 6. člena tega pravilnika, se izvajajo najmanj štirikrat letno na kraških vodonosnikih in dvakrat letno s časovnim presledkom najmanj dveh mesecev, če za posamezni vir onesnaževanja v predpisu, ki ureja emisije v okolje iz tega vira, ni drugače določeno.
IV. VPLIV NA PODZEMNO VODO
13. člen
(izračun spremembe vsebnosti)
(1) Spremembo vsebnosti onesnaževala v podzemni vodi je treba izračunati za vsako meritev onesnaževala v podzemni vodi, ki je vključen v program obratovalnega monitoringa.
(2) Sprememba vsebnosti onesnaževala v podzemni vodi se izračuna kot razmerje med izmerjeno spremembo vrednosti koncentracije onesnaževala in vrednostjo koncentracije istega onesnaževala v podzemni vodi, v kateri ni opaznih posledic zaradi posrednega ali neposrednega izliva, na način iz prvega odstavka 8. člena tega pravilnika.
(3) Če je izmerjena vrednost koncentracije onesnaževala na vplivnem območju manjša od povprečne vrednosti koncentracije onesnaževala, izmerjene izven vplivnega območja, se sprememba vsebnosti za to onesnaževalo v podzemni vodi ne ugotavlja.
14. člen
(vpliv vira onesnaževanja na podzemno vodo)
(1) Vir onesnaževanja ne vpliva na kakovost podzemne vode, če je sprememba vsebnosti onesnaževala v podzemni vodi manjša od opozorilne spremembe, določene v programu obratovalnega monitoringa za to onesnaževalo.
(2) Vir onesnaževanja ima vpliv na kakovost podzemne vode, če je sprememba vsebnosti onesnaževala v podzemni vodi enaka ali večja od opozorilne spremembe, določene v programu obratovalnega monitoringa za to onesnaževalo.
V. POROČILO O OBRATOVALNEM MONITORINGU
15. člen
(poročilo o obratovalnem monitoringu)
(1) O obratovalnem monitoringu mora zavezanec za vsako koledarsko leto izdelati poročilo.
(2) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o:
1. izvajalcu obratovalnega monitoringa,
2. zavezancu in njegovi dejavnosti,
3. vzdrževanju objektov za izvajanje obratovalnega monitoringa,
4. meritvah in interpretaciji hidrogeoloških parametrov,
5. vrsti meritev in obsegu onesnaževal, vključenih v obratovalni monitoring,
6. mestu, času in načinu vzorčenja,
7. način predčrpanja in izmerjenih vrednostih osnovnih parametrov podzemnih voda,
8. uporabljenih merilnih metodah in merilni opremi,
9. rezultatih vsake posamezne meritve in izračunu spremembe vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi,
10. vrednotenju spremembe vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi glede na opozorilne spremembe, določene za ta onesnaževala, in
11. ugotovitvah o vplivu vira onesnaževanja na kakovost podzemne vode.
(3) Obrazec poročila o obratovalnem monitoringu pripravi ministrstvo in ga objavi na svojih spletnih straneh.
(4) Poročilo o obratovalnem monitoringu mora zavezanec predložiti ministrstvu na obrazcu iz prejšnjega odstavka pisno in v elektronski obliki vsako leto do 31. marca za preteklo leto.
(5) Poročilo iz prejšnjega odstavka mora zavezanec hraniti najmanj pet let.
VI. POGOJI ZA IZVAJANJE OBRATOVALNEGA MONITORINGA
16. člen
(pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa)
Zavezanec, ki izvaja obratovalni monitoring sam, ali oseba, ki izvaja obratovalni monitoring za zavezanca (v nadaljnjem besedilu: izvajalec obratovalnega monitoringa), mora za to dejavnost imeti pooblastilo ministrstva (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo).
17. člen
(izpolnjevanje pogojev)
Izvajalec obratovalnega monitoringa mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
2. da ima zaposleno najmanj eno osebo z visokošolsko izobrazbo geološke stroke z najmanj 3 leti delovnih izkušenj s področja podzemnih voda ali, da oseba oziroma osebe, ki izpolnjujejo te zahteve, zanj izdelujejo hidrogeološko poročilo pogodbeno kot podizvajalci obratovalnega monitoringa, in
3. da je za izdelavo poročila kemijskega stanja pridobil akreditacijo nacionalne akreditacijske službe za izvajanje kemičnih analiz po metodah iz 11. člena tega pravilnika za najmanj enega od osnovnih parametrov in enega od indikativnih parametrov.
18. člen
(pridobitev pooblastila)
(1) Izvajalec obratovalnega monitoringa pridobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o izvajalcu obratovalnega monitoringa in navedbo obsega izvajanja obratovalnega monitoringa, za katerega želi pooblastilo.
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena mora biti obvezno priloženo dokazilo o izpolnjevanju pogojev iz 2. točke prejšnjega člena, dokazila iz 1. in 3. točke prejšnjega člena pa pridobi ministrstvo po uradni dolžnosti.
(4) Ministrstvo izda pooblastilo za izvajanje meritev in analiz vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi v obsegu, za katerega izvajalec obratovalnega monitoringa zaprosi.
19. člen
(izdaja in odvzem pooblastila)
(1) Izvajalcu obratovalnega monitoringa ministrstvo izda pooblastilo, če izpolnjuje pogoje iz 17. člena tega pravilnika in je vložil vlogo iz prejšnjega člena. Pooblastilo se izda za največ šest let. Pooblastilo se obnovi na podlagi vloge, če izvajalec obratovalnega monitoringa izpolnjuje pogoje, določene v 17. členu tega pravilnika.
(2) Ministrstvo lahko izvajalcu obratovalnega monitoringa odvzame pooblastilo pred prenehanjem njegove veljavnosti:
1. če ne izpolnjuje več pogojev iz 17. člena tega pravilnika ali
2. če je dvakrat zaporedoma dosegel negativni rezultat pri medlaboratorijskih primerjalnih analizah za isto onesnaževalo.
20. člen
(seznam pooblaščenih oseb)
(1) Ministrstvo vodi seznam pooblaščenih izvajalcev obratovalnega monitoringa, ki je na vpogled na njegovih spletnih straneh.
(2) Seznam iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
1. ime in priimek oziroma naziv in naslov oziroma sedež pooblaščenega izvajalca obratovalnega monitoringa,
2. obseg izvajanja obratovalnega monitoringa, za katerega ima pooblastilo.
VII. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
21. člen
(veljavnost pooblastila za obstoječe izvajalce obratovalnega monitoringa)
Osebe, ki so pridobile pooblastilo za izvajanje monitoringa podzemnih voda na podlagi določb Pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00), lahko izvajajo obratovalni monitoring v skladu z določbami tega pravilnika do prenehanja veljavnosti pooblastila za izvajanje monitoringa podzemnih voda.
22. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00).
23. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071-41/2006
Ljubljana, dne 8. marca 2006
EVA 2006-2511-0090
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor
    PRILOGA 1
    Navodila za izdelavo hidrogeološkega poročila za program obratovalnega
                                  monitoringa
 
    1. Prikaz hidrogeoloških razmer
    1.1 Geomorfološke in hidrološke razmere: podati je treba opis lege vira
onesnaževanja glede na geomorfološke razmere. Opisati je treba osnovne
reliefne značilnosti.
    Podati je treba opis lege vira onesnaževanja glede na pojave površinske
vode. Opisati je treba tekoče ali stoječe vode in podati podatke o stalno
tekočih vodah in vodah, ki so samo občasno tekoče površinske vode.
    1.2 Geološke razmere: podati je treba naslednji opis:
    – okviren opis litostratigrafskih razmer, ki vladajo na vplivnem območju
vira onesnaževanja, v obsegu, ki je pomemben za opredelitev pojavljanja
podzemne vode in za izvajanje obratovalnega monitoringa,
    – opis tektonike obravnavanega območja. Za vire onesnaževanja, ki leže na
medzrnskih vodonosnikih, je treba podati le podatke, za katero tektonsko enoto
gre. Pri virih onesnaževanja, ki ležijo na kamninah, se navedejo podatki o
strukturah, ki vplivajo na tok podzemne vode (na podlagi kartiranja se
določijo razpoklinske, porušene in zdrobljene cone).
    1.3 Hidrogeološke razmere: poglavje je treba razdeliti na tri sklope:
    1.3.1 pojavi podzemne vode
    V tem sklopu se opredeli geološke (litostratigrafske člene), v katerih
nastopa podzemna voda. Opiše se morebitne izvire, ki se nahajajo v dolvodni
smeri od vira onesnaževanja ter morebitne druge hidrogeološke pojave, s
pomočjo katerih je mogoče sklepati na prostorsko porazdelitev podzemne vode
(npr. vodokazna brezna, ponori, gramoznice s prosto gladino podzemne vode
itd.);
    1.3.2 vodonosniki (vodonosne strukture)
    V tem sklopu se opredeli vodonosnike (vodonosne strukture), nad katerimi
leži vir onesnaževanja ali pa se nahajajo na vplivnem območju vira
onesnaževanja.
    Opredeli se vrsto vodonosnika (medzrnski, razpoklinski, kraški) ter
hidrodinamski tip vodonosnika (zaprt, polzaprt, odprt).
    Opredeli se geometrijo vodonosnika (raztezanje v vodoravni in navpični
smeri). Geometrijo se poda na hidrogeološki karti in na hidrogeoloških
profilih.
    V okviru tega poglavja se opredeli in opiše tudi morebitne
litostratigrafske člene, ki imajo lahko vlogo bariere pri širjenju onesnaženja
z območja vira onesnaževanja;
    1.3.3 hidrogeološke lastnosti kamnin in sedimentov
    V tem sklopu se opredeli vrednosti hidrogeoloških parametrov (prepustnost,
transmisivnost, poroznost) plasti, na katerih leži vir onesnaževanja in
tistih, ki se nahajajo v vplivnem območju vira onesnaževanja. Sestavni del
poglavja so kartne priloge.
    Hidrogeološke karte se izdela po merilih standardov Mednarodne zveze
hidrogeologov IAH. Hidrogeološka karta mora biti izdelana na podlagi
hidrogeološkega kartiranja. Na karti morajo biti podani vsi hidrogeološki
pojavi in objekti ter pojavi površinskih vod. Karta mora vsebovati
informacijo, kdaj je bilo hidrogeološko kartiranje opravljeno. Hidrogeološka
karta mora biti izdelana na podlagi hidrogeološkega kartiranja in obstoječe
strokovne dokumentacije.
    Minimalni prikaz okoli območja vira onesnaževanja sega do površinske
razvodnice; če te ni mogoče določiti, pa do 500 m od zunanjih robov vira
onesnaževanja. Ne glede na to mora prikazano območje vsebovati vse
hidrogeološke pojave in vplive vira onesnaževanja, ki so podani v
hidrogeološkem poročilu.
 
    2. Posnetek ničelnega stanja
    Posnetek ničelnega stanja podzemne vode se sestoji iz opredelitve nivojev
in smeri toka podzemne vode ter kemijskega stanja podzemne vode.
    Izdelovalec hidrogeološkega poročila opredeli nivoje in smeri toka
podzemne vode ter sodeluje pri interpretaciji kemijskega stanja podzemne vode.
    Kot posnetek ničelnega stanja podzemne vode je treba obravnavati
porazdelitev podzemne vode v prostoru. V okviru posnetka ničelnega stanja se
opredeli tudi hitrost toka podzemne vode ter količine podzemne vode, ki se
pretakajo pod virom onesnaževanja.
    V medzrnskih vodonosnikih je treba ničelno stanje opredeliti s karto
gladin podzemne vode. Karta gladin podzemne vode mora biti opredeljena na
podlagi hidrogeoloških objektov, ki omogočajo zanesljiv prikaz lege podzemne
vode v prostoru.
    Ničelno stanje v kamninah, ki niso kraške, je treba prikazati s
piezometrično gladino podzemne vode v prostoru in na ta način opredeliti
hitrosti in pretok podzemne vode.
    V kamninah, ki so kraške, je treba opredeliti najbolj verjetne poti toka
podzemne vode. Te smeri se lahko opredelijo na podlagi tektonskega kartiranja,
sledilnih poizkusov in opazovanja kemijskega stanja podzemne vode ali tudi
geofizikalnih raziskav. Na podlagi teh raziskav je treba podati oceno hitrosti
in pretoka podzemne vode.
    Kot posnetek ničelnega kemijskega stanja je treba obravnavati kemijsko
stanje podzemne vode pred izgradnjo vira onesnaževanja. Pri obstoječih virih
onesnaževanja se ničelno stanje določa na podlagi trenutnih razmer v podzemni
vodi v gorvodni smeri od vira onesnaževanja.
 
    3. Ciljne hidrogeološke cone
    Ciljna hidrogeološka cona je tista litostratigrafska enota, v kateri lahko
zaradi izcejanja onesnaževal z območja vira onesnaževanja nastane onesnaženje
podzemne vode.
    Opazovanje ciljne hidrogeološke cone je ustrezno, če so zagotovljene
reprezentativne meritve vpliva obremenjevanja podzemne vode zaradi vira
onesnaževanja glede na nivoje in smeri toka podzemne vode in je določeno
kemijsko stanje podzemne vode v ciljni hidrogeološki coni.
    V okviru ničelnega stanja je potrebno opredeliti možne posledice, ki bi
nastale zaradi vpliva vira onesnaževanja na podzemno vodo v ciljni
hidrogeološki coni. Še posebno je potrebno opredeliti, ali bi obremenitev iz
vira onesnaževanja in vpliv vira onesnaževanja na stanje podzemne vode
poslabšala stanje podzemne vode, ki se izkorišča za oskrbo z vodo ali od
katere je odvisno stanje površinskih vodnih ali kopenskih ekosistemov.
    Pri določanju ciljne hidrogeološke cone se podzemno vodo obravnava kot
transportni medij. Širjenje onesnaženja, ki bi povzročilo spremembe smeri toka
in nivojev podzemne vode, ni dopustno.
 
    4. Lokacije ter opis izdelave in opreme opazovalnih objektov
    4.1 Objekti za monitoring
    Monitoring podzemnih vod se izvaja na hidrogeoloških objektih, s pomočjo
katerih se lahko opazuje vpliv vira onesnaževanja na podzemno vodo. To so:
    – opazovalni objekti, izdelani za ta namen,
    – obstoječi kopani vodnjaki,
    – izviri v dolvodni smeri od vira onesnaževanja,
    – izviri v gorvodni smeri od vira onesnaževanja,
    – gramoznice in drugi umetni izkopi s prosto gladino podzemne vode, če vir
onesnaževanja meji neposredno
       nanje,
    – vodokazna brezna,
    – površinske vode, ki se napajajo s podzemno vodo, ki doteka iz smeri vira
onesnaževanja,
    – drugi umetni zajemi površinskih vod.
    V programu obratovalnega monitoringa morajo biti naravni objekti opisani.
V opisu se navede način merjenja in morebitne ureditvene ukrepe.
    Opazovanje površinskih voda je obvezno tam, kjer podzemna voda z območja
vira onesnaževanja predstavlja pomemben prispevek k bilanci opazovanega
vodotoka. Pri virih onesnaževanja, ki so pod neposrednim vplivom nihanja
pretočnih višin površinski tekočih voda, se objekt za opazovanje izdela tako,
da je možno oceniti kemijsko stanje podzemne vode, ki je pod vplivom vira
onesnaževanja.
    4.2 Obstoječi objekti za monitoring
    Pri obstoječih umetnih hidrogeoloških objektih (vodnjaki, opazovalne
vrtine) je potrebno podati njihove tehnične značilnosti. Hkrati se poda
presojo njihove ustreznosti za izvajanje monitoringa ter opiše njihove lege
glede na vir onesnaževanja (gorvodno/dolvodno).
    Sestavni del programa obratovalnega monitoringa so hidrogeološki popisi
vrtin s tehničnimi podatki o vgrajenih ceveh.
    Sestavni del programa obratovalnega monitoringa je tudi ocena izdatnosti
opazovalnih objektov. Ocenita se način in volumen črpanja, ki je potreben za
vzorčenje.
    Vzorčenje se izvaja v obdobju nizkih in visokih voda.
    4.3 Novi objekti za monitoring
    V kolikor obstoječi hidrogeološki objekti ne omogočajo ustreznega
opazovanja ciljne hidrogeološke cone, se izvedejo nove opazovalne vrtine.
    Izdelati je potrebno načrt izvedbe novih opazovalnih vrtin. V tem načrtu
se poda:
    – predvidene lege vrtin s koordinatami,
    – položaj vrtine glede na vir onesnaževanja in glede na tok podzemne vode
(gorvodno/dolvodno),
    – predvidene globine,
    – tehnične podrobnosti, s katerimi je mogoče pridobiti ponudbo za vrtanje
in ga izvesti po merilih stroke.
    Pri načrtu novih opazovalnih vrtin je potrebno upoštevati naslednje
minimalne konstrukcijske zahteve:
    – filtri se izvedejo na celotnem območju omočenega dela vodonosnika, pri
čemer je treba upoštevati najvišje gladine podzemne vode,
    – vrtine v medzrnskih sedimentih in kamninah se vrtajo na jedro, jedro se
popiše v skladu s standardi geološke stroke,
    – vrtine v kraških in razpoklinskih kamninah se lahko vrtajo s tehnologijo
brez odvzema jedra, vendar je potrebno izdelati popis litološkega stolpca na
podlagi vzorčenja izvrtanine z najmanjšim intervalom na 2 m,
    – vrtine se opremijo s piezometrskimi cevmi najmanjšega svetlega premera
80 mm oziroma večjega, da se zagotovita ustrezno predčrpanje in odvzem
vzorcev,
    – vrtine, namenjene opazovanju kemijskega stanja podzemne vode, se
opremijo s piezometrskimi cevmi, ki ne vplivajo na kakovost vzorčevane
podzemne vode,
    – pri vrtinah, ki so namenjene opazovanju nivojev podzemne vode, je
potrebno zagotoviti ustrezno odzivanje vrtine na hidravlične spremembe v
vodonosniku,
    – vrtine morajo biti aktivirane z metodo, ki ustreza hidravličnim razmeram
v vodonosniku,
    – piezometer mora imeti izdelano uvodno kolono in ustje vrtine mora biti
zatesnjeno, da se prepreči dotok površinske vode v vodonosno plast,
    – ustja vrtin morajo biti obvezno ustrezno zaščitena s kapo, priporočena
je robustna zaščita ustja,
    – v vrtinah se izvedejo meritve za opredelitev hidravličnih lastnosti
vrtin in zajetih hidrogeoloških plasti (izdatnost, prepustnost, učinkovitost),
pri pričakovanih prepustnostih manjših kot 5x10-5 m/s se lahko izvede
nalivalni test, pri pričakovanih prepustnostih več večjih kot 5x10-5 m/s se
izvede kratek črpalni poizkus,
    – na podlagi zgornjih podatkov se opredeli prostornino vodnjaka in vrtine,
stopnjo aktiviranosti, kar je osnova za določitev dopustne količine črpanja
pri vzorčenju,
    – izjemoma se lahko v zelo slabo izdatnih vodonosnikih predvidi
vzorčevanje z žličkanjem ali vzorčevalnikom.
    4.4 Vir onesnaževanja na kraškem območju
    Program obratovalnega monitoringa se načrtuje le za obstoječe vire
onesnaževanja, ker gradnja novih virov na kraškem območju ni dopustna.
    Obstoječi vir onesnaževanja na krasu se obravnava individualno.
    Opazovalni objekti se na kraških vodonosnikih izvedejo tam, kjer je to
tehnično izvedljivo in kjer so pričakovani smiselni rezultati.
    V programu obratovalnega monitoringa je potrebno natančno opredeliti
vzroke za opustitev izvedbe opazovalnih objektov.
    Za monitoring virov onesnaževanja na krasu se do njihovega zaprtja
uporabljajo predvsem naravni hidrogeološki objekti. Tam, kjer teh objektov ni
ali pa so tako daleč, da lahko na poti od vira onesnaževanja do njih pride do
velikega razredčenja onesnaževal in zaradi tega izvajanje obratovalnega
monitoringa podzemne vode ni mogoče neposredno, je treba z obratovanjem vira
onesnaževanja v najkrajšem možnem času prenehati.
    Učinke na podzemno vodo se na teh virih onesnaževanja opazuje posredno
preko obremenitev in hidrološke bilance padavinskih in izcednih voda ter
preverjanja hidravličnih značilnosti prekrivnih materialov. Ustreznost
prekrivnih materialov se dokaže s hidrološko bilanco.
 
    5. Opazovanja nivojev in smeri toka podzemne vode
    Opazovanje nihanja gladin podzemne vode se izvaja z:
    – zveznimi meritvami ali
    – občasnimi meritvami.
    Priporočeno je izvajanje zveznih meritev na vseh opazovalnih objektih, na
katerih se izvaja opazovanje kemijskega stanja podzemne vode, ter na objektih,
ki so pomembni za določanje dinamike podzemne vode v vodonosniku.
    Zvezne meritve so obvezne v kraških vodonosnikih ter v vodonosnikih, kjer
je podzemna voda na območju vira onesnaževanja pod neposrednim vplivom nihanja
pretočnih nivojev v površinskem vodotoku.
    Zvezne meritve pretokov so na krasu obvezne na vseh naravnih
hidrogeoloških objektih, ki se nahajajo v dolvodni smeri od vira onesnaževanja
in so vključeni kot točke za opazovanje kemijskega statusa podzemne vode.
    V nekraških vodonosnikih so zvezne meritve gladin podzemne vode obvezne
tam, kjer imamo opraviti s hitrim nihanjem podzemne vode (hitrost dviga
podzemne vode srednje povprečje 10 cm/dan).
    Zvezne meritve so obvezne tudi povsod tam, kjer drugače ni možno
zanesljivo oceniti smeri in pretokov podzemne vode pod virom onesnaževanja in
bi lahko bila zaradi tega ocena vpliva na smer in gladino podzemne vode in
kemijsko stanje podzemne vode napačna.
    V vodonosnikih, za katere ne veljajo zahteve te točke, se meritve lahko
izvajajo ročno s pogostostjo meritev enkrat na 14 dni.
 
    6. Načrt preskušanja ustreznosti mreže opazovalnih objektov
    Na podlagi meritev nivojev podzemne vode in na podlagi preverjanja
prehodnosti vrtin ter reaktivacije vrtin se ugotavlja, ali nivoji podzemne
vode v opazovanih objektih nihajo ali ne.
    Opazovani objekti so ustrezni, v kolikor so zabeležena nihanja nivojev
podzemne vode. Preverjanje ustreznosti objektov se izvede enkrat letno.
    Na podlagi opravljenih meritev se izvede analiza trendov opazovanj in
medsebojna primerjava meritev v posameznih opazovalnih objektih. Izhodišče
analize je medsebojna primerjava nivogramov posameznih opazovalnih objektov.
Analizira se morebitne trende nihanja podzemne vode (naraščanje ali upadanje).
Ta primerjava je tudi izhodišče za ugotavljanje stanja objektov in ocene o
pravilnem delovanju objektov. Preverjanje se izvede enkrat letno, na koncu
opazovalnega obdobja, ki traja eno leto.
    V okviru presojanja ustreznosti umetnih opazovalnih objektov se sprejme
odločitev, ali je objekt potrebno očistiti.
    Na koncu enoletnega opazovanja se izvede presoja o ustreznosti obstoječih
opazovalnih objektov.
    Če opazovani objekt odpove ali je uničen, je potrebno izvesti novega.
Obstoječe opazovalne objekte, ki niso v funkciji, je treba obnoviti.
    Presojo ustreznosti opazovalnih objektov se poda v letnem poročilu.
 
    7. Obvezne kartne podlage
+----------------------------------------+-----------------------------------+
|Karta 1. Lega vira onesnaževanja v      |M: 1: 25 000 ali manjše            |
|prostoru                                |                                   |
+----------------------------------------+-----------------------------------+
|Karta 2. Hidrogeološka karta            |M: 1: 5 000 (na krasu izjemoma     |
|                                        |manjše merilo)                     |
+----------------------------------------+-----------------------------------+
|Karta 3. Karta objektov za monitoring   | M: 1: 5 000 (na krasu izjemoma    |
|                                        |manjše merilo)                     |
+----------------------------------------+-----------------------------------+
|Karta 4. Vzdolžni hidrogeološki profil  | M: 1: 5 000 ali podrobnejše       |
|                                        |merilo                             |
+----------------------------------------+-----------------------------------+
|Karta 5. Prečni hidrogeološki profil    | M: 1: 5 000 ali podrobnejše       |
|                                        |merilo                             |
+----------------------------------------+-----------------------------------+
|Karta 6. Ciljna hidrogeološka cona      | M: 1: 5 000                       |
+----------------------------------------+-----------------------------------+
    Objekti monitoringa morajo biti označeni na vseh kartah.
 
    8. Pogoji za opustitev izvajanja obratovalnega monitoringa
    Obratovalni monitoring podzemne vode se lahko opusti le tam, kjer se s
podrobnimi hidrogeološkimi raziskavami nedvoumno dokaže, da se onesnaženje z
vira onesnaževanja ne širi s podzemno vodo.
    Opustitev monitoringa za vire onesnaževanja, ki leže na kraških kamninah,
ni dovoljena.
    Iz hidrogeološkega poročila, ki je osnova predloga za opustitev
monitoringa podzemnih voda, mora biti še posebej razvidno, da:
    – se onesnaženje iz vira onesnaževanja ne širi s podzemnimi vodami,
    – leži vir onesnaževanja na zelo slabo prepustnih plasteh in
    – izcedne vode iz vira onesnaževanja posredno ali neposredno ne iztekajo
na območje, kjer so prisotne podzemne vode.
    V primeru prisotnosti podzemne vode pod virom onesnaževanja v geoloških
plasteh z zelo nizko prepustnostjo se v okviru hidrogeološkega poročila določi
pogostost obratovalnega monitoringa z intervalom enkrat na leto ali na več
let.
    V okviru raziskav, ki se jih izvede za potrebe opustitve izvajanja
monitoringa, se prav tako izvedejo objekti za obratovalni monitoring ali pa se
v ta namen določijo naravni opazovalni objekti. Opazovalni objekti morajo biti
izvedeni ali določeni tako, da je mogoče kadarkoli preveriti predpostavke in
dokaze, na podlagi katerih je bila odobrena opustitev obratovalnega
monitoringa. Opazovalne objekte je potrebno vzdrževati tudi po opustitvi
obratovalnega monitoringa.
   PRILOGA 2
 
                             Opozorilne spremembe
 
   Tabela 1: Opozorilne spremembe A in B
 
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|      Parameter       |Enota|Izražen |   Meja    | Opozorilna  | Opozorilna |
|                      |     |  kot   |zaznavnosti|sprememba(%) |sprememba(%)|
|                      |     |        |           |      A      |     B      |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|OSNOVNI PARAMETRI     |     |        |           |             |            |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|TOC                   | mg/l|   C    |    0,5    |    +100     |    +50     |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|AOX                   | µg/l|   Cl   |     2     |    +100     |    +50     |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Amonij                | mg/l| NH(4)  |   0,01    |    +200     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Natrij                | mg/l|   Na   |     1     |    +500     |   +1000    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Kalij                 | mg/l|   K    |     1     |    +500     |   +1000    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Kalcij                | mg/l|   Ca   |     3     |    +100     |    +50     |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Magnezij              | mg/l|   Mg   |     1     |    +100     |    +50     |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Železo                | mg/l|   Fe   |     1     |    +300     |    +150    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Hidrogenkarbonati     | mg/l| HCO(3) |     3     |    +100     |    +50     |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Nitrati               | mg/l| NO(3)  |     1     |    +100     |    +50     |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Sulfati               | mg/l| SO(4)  |     1     |    +500     |   +1000    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Kloridi               | mg/l|   Cl   |     1     |    +500     |   +1000    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Ortofosfati           | mg/l| PO(4)  |   0,05    |    +100     |    +50     |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Bor                   | mg/l|   B    |   0,02    |    +100     |    +50     |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|INDIKATIVNI           |     |        |           |             |            |
|PARAMETRI             |     |        |           |             |            |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Nitriti               | mg/l| NO(2)  |   0,01    |    +200     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Fluoridi              | mg/l|   F    |    0,1    |    +200     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Cianidi               | µg/l|   CN   |     5     |    +200     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Sulfidi               | mg/l|   S    |   0,05    |    +200     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Kovine                |     |        |           |             |            |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Aluminij              | µg/l|   Al   |     1     |    +300     |    +150    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Antimon               | µg/l|   Sb   |    0,2    |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Arzen                 | µg/l|   As   |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Baker                 | µg/l|   Cu   |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Barij                 | µg/l|   Ba   |    10     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Berilij               | µg/l|   Be   |    0,2    |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Cink                  | µg/l|   Zn   |     5     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Kadmij                | µg/l|   Cd   |    0,1    |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Kobalt                | µg/l|   Co   |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Kositer               | µg/l|   Sn   |     2     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Krom (skupno)         | µg/l|   Cr   |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Krom (6+)             | µg/l|Cr (6+) |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Mangan                | mg/l|   Mn   |    0,2    |    +300     |    +150    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Molibden              | µg/l|   Mo   |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Nikelj                | µg/l|   Ni   |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Selen                 | µg/l|   Se   |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Srebro                | µg/l|   Ag   |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Svinec                | µg/l|   Pb   |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Talij                 | µg/l|   Tl   |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Titan                 | µg/l|   Ti   |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Telur                 | µg/l|   Te   |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Vanadij               | µg/l|   V    |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Živo srebro           | µg/l|   Hg   |    0,1    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Mineralna olja        | µg/l|        |     5     |    +100     |    +50     |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Fenolne snovi         | µg/l|        |     1     |    +300     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Epiklorhidrin         | µg/l|        |     1     |    +200     |    +200    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Lahkohlapni           | µg/l|   Cl   |    2.0    |    +200     |    +100    |
|kloriraniogljikovodiki|     |        |           |             |            |
|– LKCH (1)            |     |        |           |             |            |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Diklorometan          | µg/l|        |    0,5    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Tetraklorometan       | µg/l|        |    0,1    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Kloroform             | µg/l|        |    0,3    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|1, 1, 1-trikloroetan  | µg/l|        |    0,1    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|1,2 – Dikloroetan     | µg/l|        |    0,5    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|cis 1,2 –             | µg/l|        |    0,5    |    +100     |    +100    |
|Dikloroeten           |     |        |           |             |            |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Trikloroeten          | µg/l|        |    0,2    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Tetrakloroeten        | µg/l|        |    0,2    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Lahkohlapni           | µg/l|        |     1     |    +200     |    +100    |
|aromatskiogljikovodiki|     |        |           |             |            |
|– BTX (2)             |     |        |           |             |            |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Poliklorirani         | µg/l|        |   0,02    |    +300     |    +100    |
|bifenili – PCB (3)    |     |        |           |             |            |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Policiklični          | µg/l|        |   0,01    |    +200     |    +100    |
|aromatskiogljikovodiki|     |        |           |             |            |
|– PAH (4)             |     |        |           |             |            |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Pesticidi (5)         | µg/l|        |   0,05    |    +200     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Alaklor               | µg/l|        |   0,03    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Terbutilazin          | µg/l|        |   0,03    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Dimetenamid           | µg/l|        |   0,03    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Klortoluron           | µg/l|        |   0,03    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Metolaklor            | µg/l|        |   0,03    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Atrazin               | µg/l|        |   0,03    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Desetil – atrazin     | µg/l|        |   0,03    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Desizopropil –        | µg/l|        |   0,03    |    +100     |    +100    |
|atrazin               |     |        |           |             |            |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Simazin               | µg/l|        |   0,03    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Prometrin             | µg/l|        |   0,03    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
|Propazin              | µg/l|        |   0,03    |    +100     |    +100    |
+----------------------+-----+--------+-----------+-------------+------------+
 
 
   (1) vsota lahkohlapnih kloriranih ogljikovodikov. Za parametre, ki v
tabeli niso navedeni, je opozorilna sprememba A: +100 in B: +100,
   (2) vsota benzena, toluena, ksilena in alkil benzenov (orto, meta, para),
   (3)  vsota polikloriranih bifenilov – PCB-28, PCB-52,
PCB-101, PCB.138, PCB-153, PCB-180, PCB-194
   (4) vsota policikličnih aromatskih ogljikovodikov – fluoranten, benzo(b)
fluoranten, benzo(k)fluoranten, benzo(a)piren, indeno(1,2,3-cd)piren in benzo
(ghi)perilen (mejna vrednost za pitno vodo velja za seštevek, benzo(b)
fluoranten, benzo(k)fluoranten, indeno(1,2,3-cd)piren in benzo(ghi)perilen).
Monitoring pesticidov se opravlja za obvezen nabor iz Tabele 1 in za relevantne
spojine iz skupine pesticidov in njihovih razgradnih produktov, katerih
prisotnost ugotovimo z GC-MS identifikacijo. Za vsak parameter iz vsote velja
opozorilna sprememba A: +200 in B: +100
   (5) vsota pesticidov in njihovih metabolitov (organoklorni, triazinski,
organofosforni, derivati fenoksi ocetne in sečne kisline). Za parametre, ki v
tabeli niso navedeni, velja opozorilna sprememba A: +100 in B: +100.