Uradni list

Številka 49
Uradni list RS, št. 49/2006 z dne 12. 5. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 49/2006 z dne 12. 5. 2006

Kazalo

2091. Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), stran 5265.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO)
Razglašam Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. aprila 2006.
Št. 001-22-70/06
Ljubljana, dne 4. maja 2006
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O VARSTVU PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA (ZVPSBNO)
1. poglavje
Splošne določbe
Namen in vsebina zakona
1. člen
(1) Namen tega zakona je varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
(2) Ta zakon ureja opravljanje zadev sodne uprave iz pristojnosti sodišč in zadev pravosodne uprave iz pristojnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje, za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, sodno varstvo te pravice in pravično zadoščenje v primerih njene kršitve.
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
2. člen
Stranka v sodnem postopku, udeleženec po zakonu, ki ureja nepravdni postopek in oškodovanec v kazenskem postopku (v nadaljnjem besedilu: stranka) ima pravico, da o njenih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njej odloča sodišče brez nepotrebnega odlašanja.
Pravna sredstva
3. člen
Pravna sredstva za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja po tem zakonu so:
1. pritožba s predlogom za pospešitev obravnavanja zadeve (v nadaljnjem besedilu: nadzorstvena pritožba);
2. predlog za določitev roka (v nadaljnjem besedilu: rokovni predlog);
3. zahteva za pravično zadoščenje.
Merila za odločanje
4. člen
Pri odločanju o pravnih sredstvih po tem zakonu se upoštevajo okoliščine posamezne zadeve, zlasti njena zapletenost v dejanskem in pravnem pogledu, ravnanje strank v postopku, predvsem z vidika uporabe postopkovnih pravic in izpolnjevanja obveznosti v postopku, spoštovanje pravil o vrstnem redu reševanja zadev na sodišču, zakonski roki za razpis narokov in izdelavo sodnih odločb, način, po katerem je bila zadeva obravnavana pred vložitvijo nadzorstvene pritožbe ali rokovnega predloga, narava in vrsta zadeve ter njen pomen za stranko.
2. poglavje
Nadzorstvena pritožba in rokovni predlog
Nadzorstvena pritožba
5. člen
(1) Če stranka meni, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem, lahko pri sodišču, ki obravnava zadevo, vloži pisno nadzorstveno pritožbo, o kateri odloča predsednica oziroma predsednik sodišča (v nadaljnjem besedilu: predsednik sodišča).
(2) Nadzorstvena pritožba mora za potrebe odločanja o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vsebovati naslednje sestavine:
– osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv stranke, naslov njenega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež,
– osebno ime oziroma firmo oziroma drug naziv zastopnika ali pooblaščenca in naslov njegovega stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedež,
– navedbo sodišča, ki obravnava zadevo,
– opravilno številko zadeve ali datum vložitve zadeve na sodišče,
– navedbo okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem,
– lastnoročni podpis stranke, zastopnika ali pooblaščenca.
Odločitev o nadzorstveni pritožbi
6. člen
(1) Če je nadzorstvena pritožba glede na časovni potek reševanja zadeve, ki je naveden v nadzorstveni pritožbi, očitno neutemeljena, jo predsednik sodišča s sklepom zavrne.
(2) Če nadzorstvena pritožba ne vsebuje obveznih sestavin iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, jo predsednik sodišča s sklepom zavrže. Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba.
(3) Če ni bil izdan sklep iz prvega ali drugega odstavka tega člena, predsednik sodišča v okviru opravljanja pristojnosti sodne uprave po zakonu, ki ureja sodišča, nemudoma zahteva, da mu sodnica oziroma sodnik ali predsednica senata oziroma predsednik senata (v nadaljnjem besedilu: sodnik), ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, najpozneje v petnajstih dneh po prejemu zahteve predsednika sodišča oziroma po pridobitvi spisa, če je to potrebno za izdelavo poročila, posreduje poročilo o razlogih za trajanje postopka v zadevi. Poročilo vključuje opredelitev glede meril iz 4. člena tega zakona ter mnenje, v kakšnem roku bi lahko zadeva bila rešena. Predsednik sodišča lahko zahteva tudi, da mu sodnik posreduje tudi spis zadeve, če oceni, da ga mora pregledati glede na strankine navedbe v nadzorstveni pritožbi.
(4) Če sodnik pisno obvesti predsednika sodišča, da bodo v roku, ki ni daljši od štirih mesecev od prejema nadzorstvene pritožbe, opravljena ustrezna postopkovna dejanja oziroma izdana odločba, predsednik sodišča o tem obvesti stranko in s tem zaključi obravnavanje nadzorstvene pritožbe.
(5) Če predsednik sodišča glede na merila iz 4. člena tega zakona ugotovi, da sodišče ne odlaša nepotrebno z odločanjem v zadevi, nadzorstveno pritožbo s sklepom zavrne.
(6) Če predsednik sodišča ni obvestil stranke v skladu s četrtim odstavkom tega člena in če glede na merila iz 4. člena tega zakona ugotovi, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem v zadevi, glede na stanje in naravo zadeve s sklepom odredi rok za opravo določenih postopkovnih dejanj, lahko pa glede na okoliščine zadeve, zlasti če je zadeva nujna, odredi tudi njeno prednostno reševanje. Če odredi, da mora sodnik opraviti ustrezna postopkovna dejanja, določi tudi rok za njihovo opravo, ki ne sme biti krajši od petnajst dni in ne daljši od šestih mesecev, in primeren rok, v katerem mora sodnik poročati o opravljenih dejanjih.
(7) Če predsednik sodišča ugotovi, da je do nepotrebnega odlašanja z odločanjem v zadevi prišlo zaradi preobremenjenosti ali daljše odsotnosti sodnika, lahko odredi, da se zadeva predodeli. Lahko predlaga tudi dodelitev dodatnega sodnika na sodišče ali odredi izvedbo drugih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo.
(8) Z letnim razporedom se lahko določi sodnik, ki bo namesto ali poleg predsednika sodišča opravljal pristojnosti sodne uprave za odločanje o nadzorstveni pritožbi.
Omejitev glede vložitve nadzorstvene pritožbe
in rokovnega predloga
7. člen
(1) Če predsednik sodišča ravna v skladu s četrtim ali šestim odstavkom 6. člena tega zakona, stranka ne sme vložiti nove nadzorstvene pritožbe niti rokovnega predloga v isti zadevi pred potekom rokov iz obvestila oziroma sklepa predsednika sodišča. Ta določba ne velja za zadeve, v katerih je predlagan ali odrejen pripor ali predlagana začasna odredba.
(2) Če je bil izdan sklep v skladu s prvim ali petim odstavkom 6. člena tega zakona, lahko stranka vloži novo nadzorstveno pritožbo šele po poteku šestih mesecev od prejema sklepa. Ta določba ne velja za zadeve, v katerih je predlagan ali odrejen pripor ali predlagana začasna odredba.
Rokovni predlog
8. člen
(1) Če predsednik sodišča zavrne nadzorstveno pritožbo po prvem ali petem odstavku 6. člena tega zakona ali če nanjo ne odgovori stranki v dveh mesecih, ali če v tem roku ne pošlje obvestila iz četrtega odstavka 6. člena tega zakona ali če v rokih iz obvestila ali sklepa predsednika sodišča niso bila opravljena ustrezna postopkovna dejanja, lahko stranka pri sodišču, ki obravnava zadevo, vloži rokovni predlog iz razloga po prvem odstavku 5. člena tega zakona.
(2) Rokovni predlog mora za potrebe odločanja o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vsebovati sestavine iz drugega odstavka 5. člena tega zakona.
(3) Stranka sme vložiti rokovni predlog v 15 dneh po prejemu sklepa ali po poteku rokov iz prvega odstavka tega člena.
Pristojnost za odločanje
9. člen
(1) Za odločanje o rokovnem predlogu glede zadev, ki jih obravnava okrajno sodišče, okrožno sodišče ali drugo sodišče prve stopnje, je pristojen predsednik višjega sodišča, v katerega sodno območje spada okrajno, okrožno ali drugo sodišče prve stopnje.
(2) Za odločanje o rokovnem predlogu glede zadev, ki jih obravnava višje sodišče ali sodišče s položajem višjega sodišča, je pristojen predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
(3) Za odločanje o rokovnem predlogu glede zadev, ki jih obravnava Vrhovno sodišče Republike Slovenije, je pristojen predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
(4) Z letnim razporedom se lahko določijo drugi sodniki, ki bodo namesto ali poleg predsednikov sodišč iz prejšnjih odstavkov odločali o rokovnih predlogih.
Posredovanje rokovnega predloga
10. člen
Predsednik sodišča, ki obravnava zadevo, nemudoma posreduje rokovni predlog skupaj spisom zadeve in spisom nadzorstvene pritožbe predsedniku sodišča, ki je pristojen za odločanje o rokovnem predlogu.
Odločitev o rokovnem predlogu
11. člen
(1) Če je rokovni predlog glede na časovni potek reševanja zadeve in glede na ravnanje stranke očitno neutemeljen, ga predsednik sodišča s sklepom zavrne.
(2) Če rokovni predlog ne vsebuje obveznih sestavin iz drugega odstavka 5. člena tega zakona ali je vložen po preteku roka iz tretjega odstavka 8. člena tega zakona, ga predsednik sodišča s sklepom zavrže.
(3) Če predsednik sodišča glede na merila iz 4. člena tega zakona ugotovi, da sodišče ne odlaša nepotrebno z odločanjem v zadevi, rokovni predlog s sklepom zavrne.
(4) Če predsednik sodišča glede na merila iz 4. člena tega zakona ugotovi, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem v zadevi, s sklepom odredi, da mora sodnik opraviti ustrezna postopkovna dejanja, določi rok za njihovo opravo, ki ne sme biti krajši od petnajst dni in ne daljši od štirih mesecev, in primeren rok, v katerem mora sodnik poročati o opravljenih dejanjih. Predsednik sodišča lahko glede na okoliščine zadeve, zlasti če je zadeva nujna, odredi tudi njeno prednostno reševanje in predlaga predsedniku sodišča iz prvega odstavka 5. člena tega zakona izvedbo ukrepov iz sedmega odstavka 6. člena tega zakona.
(5) Predsednik sodišča mora o rokovnem predlogu odločiti v 15 dneh po njegovem prejemu.
Smiselna uporaba določb pravdnega postopka
12. člen
Za odločanje o rokovnem predlogu se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku glede določitve roka s strani sodišča ter sklepa in pritožbe zoper sklep, če s tem zakonom ni določeno drugače.
Izključitev pritožbe
13. člen
Zoper sklep predsednika sodišča iz 11. člena tega zakona ni dovoljena pritožba.
Pristojnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje
14. člen
(1) Če je nadzorstvena pritožba vložena pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), jo minister oziroma ministrica, pristojna za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister), odstopi predsedniku pristojnega sodišča, da jo obravnava v skladu s tem zakonom, in zahteva, da ga obvesti o ugotovitvah in o odločitvi.
(2) Če nadzorstvena pritožba ne vsebuje obveznih sestavin iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, minister pozove stranko, da naj jo dopolni v roku 8 dni. Če nadzorstvena pritožba ni dopolnjena v navedenem roku, jo minister s sklepom zavrže. Zoper sklep o zavrženju ni dovoljena pritožba.
(3) Minister lahko od predsednika sodišča zahteva poročilo o vseh vloženih nadzorstvenih pritožbah ali rokovnih predlogih in, da se mu posredujejo kopije obvestil, izdanih sklepov in odločb, ki so bile vročene strankam. Navedene dokumente lahko zahteva za zadeve, v katerih je bila nadzorstvena pritožba ali rokovni predlog vložen pred največ dvema letoma.
(4) Osebne in druge podatke ter informacije iz dokumentov iz tretjega odstavka tega člena lahko ministrstvo uporabi in obdeluje za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov po določbah zakona, ki ureja sodniško službo, zlasti glede ocene sodniške službe, postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika, za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov na podlagi drugih zakonskih pristojnosti ali obveznosti ministrstva, zlasti za oceno službe državnega tožilca ali postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti državnega tožilca, za namene izvajanja statističnih in znanstvenih raziskav ali pri pripravi predlogov zakonov in drugih predpisov iz pristojnosti ministrstva.
(5) Ko je namen uporabe oziroma obdelave osebnih podatkov iz tretjega odstavka tega člena izpolnjen, jih ministrstvo arhivira v skladu z zakonom, ki ureja arhivska gradiva in arhive, najpozneje pa jih arhivira v petih letih po prejemu teh podatkov.
3. poglavje
Pravice in postopek glede pravičnega zadoščenja
Pravično zadoščenje
15. člen
(1) Če je stranka vložila nadzorstveno pritožbo, ki ji je bilo ugodeno ali rokovni predlog, lahko zahteva pravično zadoščenje po tem zakonu.
(2) Pravično zadoščenje se zagotovi:
1. z izplačilom denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja;
2. s pisno izjavo Državnega pravobranilstva, da je bila stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja;
3. z objavo sodbe, da je bila stranki kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Denarna odškodnina
16. člen
(1) Denarna odškodnina se izplača za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Republika Slovenija objektivno odgovarja za povzročeno škodo.
(2) Denarna odškodnina za posamezno pravnomočno rešeno zadevo se prizna v znesku od 300 eurov do 5000 eurov.
(3) Pri določitvi višine odškodnine se upoštevajo merila iz 4. člena tega zakona, zlasti pa zapletenost zadeve, ravnanje države, ravnanje same stranke in pomen zadeve za stranko.
Pisna izjava
17. člen
(1) Glede na okoliščine zadeve lahko Državno pravobranilstvo v sporazumu s stranko po 19. členu tega zakona, ob upoštevanju meril iz prvega odstavka 18. člena tega zakona, kot nadomestilo za nepremoženjsko škodo, povzročeno zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, poda stranki pisno izjavo brez denarne odškodnine. V primeru hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko Državno pravobranilstvo na zahtevo stranke poda pisno izjavo tudi poleg denarne odškodnine.
(2) Pisna izjava vsebuje podatke iz prve, druge, tretje in četrte alineje drugega odstavka 5. člena tega zakona, navedbo, da je prišlo do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in čas trajanja nepotrebnega odlašanja.
(3) Pisno izjavo poda Državno pravobranilstvo v okviru sklenjene poravnave iz 19. člena tega zakona. Na zahtevo stranke se pisna izjava objavi na spletni strani Državnega pravobranilstva, ki krije stroške objave. Pisna izjava mora biti objavljena dva meseca, nato pa se arhivira znotraj spletne strani ali izbriše v 15 dneh od prejema zahteve stranke ali večine strank iz pisne izjave.
Objava sodbe
18. člen
(1) Kadar stranka uveljavlja zaradi pravičnega zadoščenja izplačilo denarne odškodnine s tožbo pred pristojnim sodiščem iz 20. člena tega zakona, lahko sodišče upoštevaje vse okoliščine zadeve in merila iz 4. člena tega zakona, še posebej pa ravnanje same stranke v postopku, in ob oceni, da je pravično zadoščenje za nepremoženjsko škodo mogoče zagotoviti že z ugotovitvijo kršitve pravice, izjemoma ne določi denarne odškodnine, temveč s sodbo ugotovi le kršitev pravice. V tem primeru sodišče na zahtevo stranke tudi odloči, da se sodba objavi.
(2) V primeru hujše kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko sodišče na zahtevo stranke poleg denarne odškodnine odredi tudi objavo sodbe.
(3) Sodba, ki se objavi, vsebuje o stranki samo naslednje osebne oziroma druge podatke: osebno ime ali firmo oziroma drug naziv tožnika, naslov stalnega, začasnega ali drugega prebivališča tožnika in sedež firme ter datum rojstva, če ga je stranka v tožbi po 22. členu tega zakona navedla.
(4) Sodišče, za katero je s sodbo ugotovljeno, da je nepotrebno odlašalo z odločanjem v strankini zadevi, objavi pravnomočno sodbo na svoji spletni strani in krije stroške objave. Sodba mora biti objavljena dva meseca, nato pa se arhivira znotraj spletne strani ali izbriše v 15 dneh od prejema zahteve stranke ali večine strank iz sodbe.
Postopek pri Državnem pravobranilstvu
19. člen
(1) Postopek za uveljavitev zahtevka za pravično zadoščenje, kadar je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, stranka prične z vložitvijo predloga za poravnavo pri Državnem pravobranilstvu, zaradi sporazuma o vrsti oziroma višini pravičnega zadoščenja. Ta predlog stranka lahko vloži v devetih mesecih po pravnomočni rešitvi njene zadeve. Državno pravobranilstvo se do predloga stranke, kolikor oceni, da je zahtevek za pravično zadoščenje utemeljen, opredeli najkasneje v roku treh mesecev. Do izteka navedenega roka stranka ne sme uveljavljati denarne odškodnine zaradi pravičnega zadoščenja s tožbo pred pristojnim sodiščem.
(2) Če je dosežen sporazum s stranko v skladu s prvim odstavkom tega člena, Državno pravobranilstvo sklene s stranko izvensodno poravnavo.
Postopek pred sodiščem in posebna krajevna pristojnost
20. člen
(1) Če na predlog za poravnavo ni dosežen sporazum po 19. členu tega zakona ali če Državno pravobranilstvo in stranka ne dosežeta sporazuma v treh mesecih od vložitve predloga, lahko stranka vloži tožbo za povrnitev škode.
(2) Tožba za povrnitev škode zoper Republiko Slovenijo se vloži najpozneje v 18 mesecih po pravnomočni rešitvi strankine zadeve.
(3) Za odločanje o tožbi za povrnitev škode po tem zakonu je krajevno pristojno okrajno sodišče, na območju katerega ima tožeča stranka stalno oziroma začasno prebivališče ali sedež.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena je za odločanje o tožbi za povrnitev škode, za katero bi bilo po določbah tega zakona pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, pristojno Okrajno sodišče v Kranju, za odločanje o tožbi za povrnitev škode, za katero bi bilo po določbah tega zakona pristojno Okrajno sodišče v Mariboru, pa je pristojno Okrajno sodišče v Celju.
(5) Za odločanje o tožbi za povrnitev škode po tem zakonu, ki jo vloži stranka, ki nima stalnega oziroma začasnega prebivališča ali sedeža v Republiki Sloveniji, je pristojno Okrajno sodišče v Kranju.
(6) V postopku pred sodiščem se ne glede vrsto ali višino zahtevka uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku o sporu majhne vrednosti.
(7) V sporih za povrnitev škode po tem zakonu je revizija izključena.
Uveljavljanje premoženjske škode
21. člen
(1) Tožbo za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko stranka vloži v 18 mesecih po pravnomočni odločitvi sodišča o njeni zadevi v skladu z določbami obligacijskega zakonika o premoženjski škodi.
(2) Pri odločanju sodišča o premoženjski škodi se poleg določb obligacijskega zakonika upoštevajo merila iz 4. člena in tretjega odstavka 16. člena tega zakona. Republika Slovenija objektivno odgovarja za povzročeno škodo.
Izplačilo denarne odškodnine
22. člen
(1) Državno pravobranilstvo izplača denarno odškodnino na podlagi sklenjene poravnave iz drugega odstavka 19. člena tega zakona in potrebne stroške, ki jih je imela stranka v zvezi z njo.
(2) Državno pravobranilstvo izplača denarno odškodnino in stroške postopka stranke na podlagi pravnomočne odločbe sodišča, s katero je bila ugotovljena kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku po 20. ali 21. členu tega zakona.
Zagotavljanje sredstev
23. člen
Sredstva iz 22. člena tega zakona se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije v okviru finančnega načrta Državnega pravobranilstva.
Izjema glede oseb javnega prava
24. člen
Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, javna podjetja, javni skladi in javne agencije kot stranke v sodnih postopkih niso upravičeni do pravičnega zadoščenja z izplačilom denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ali povrnitve premoženjske škode v njihovo korist ali v korist Republike Slovenije po tem zakonu ali po drugem zakonu, kadar gre za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
4. poglavje
Prehodne in končna določba
Pravično zadoščenje za škodo, nastalo pred začetkom uporabe tega zakona
25. člen
(1) Glede zadeve, v kateri je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja že prenehala, pa je stranka pred začetkom uporabe tega zakona že vložila zahtevo za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče, Državno pravobranilstvo v štirih mesecih po prejemu zadeve v postopek poravnave od mednarodnega sodišča predlaga stranki poravnavo glede višine pravičnega zadoščenja. Stranka je dolžna Državnemu pravobranilstvu posredovati predlog za poravnavo v dveh mesecih po prejemu predloga Državnega pravobranilstva. Državno pravobranilstvo je dolžno odločiti o predlogu čimprej, najpozneje pa v štirih mesecih. Glede višine in določitve pravičnega zadoščenja ter glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja se uporabljajo določbe 16. in 17. člena tega zakona, glede postopka pa določbe 19. člena tega zakona.
(2) Če predlogu za poravnavo iz prvega odstavka tega člena ni ugodeno ali če Državno pravobranilstvo in stranka ne dosežeta sporazuma v štirih mesecih od vložitve predloga stranke, lahko stranka vloži tožbo na pristojno sodišče Republike Slovenije po tem zakonu. Stranka lahko vloži tožbo v šestih mesecih po prejemu odgovora Državnega pravobranilstva, da njenemu predlogu iz prejšnjega odstavka ni ugodeno, oziroma po poteku roka, ki je v prejšnjem odstavku določen za odločitev Državnega pravobranilstva za sklenitev poravnave. Za postopek pred sodiščem se ne glede na vrsto ali višino zahtevka uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku o sporu majhne vrednosti.
Sprememba v drugem zakonu
26. člen
(1) 1. januarja 2007 preneha veljati 72. člen Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Prvi odstavek 73. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo) se spremeni tako, da se glasi:
»V primeru nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, lahko predsednik sodišča višje stopnje odredi sam ali na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje, pregled poslovanja sodišča v zadevi, v kateri se stranka pritožuje, in o ugotovitvah, če je pregled opravljen na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, pisno poroča ministru, če je pregled opravljen na pobudo predsednika sodišča višje stopnje, pa izvod poročila posreduje predsedniku sodišča, kjer je opravil pregled. Minister in predsednik sodišča, kjer je bil opravljen pregled, lahko podatke oziroma ocene iz poročila uporabita za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov po določbah zakona, ki ureja sodniško službo, zlasti glede ocene sodniške službe, postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika, za izvedbo ali predlaganje uvedbe ukrepov ali postopkov na podlagi drugih zakonskih pristojnosti ali obveznosti ministrstva, pristojnega za pravosodje, zlasti za oceno službe državnega tožilca ali postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti državnega tožilca.«.
(3) Sprememba prvega odstavka 73. člena Zakona o sodiščih se začne uporabljati 1. januarja 2007, dotedaj se še naprej uporablja sedanja določba 73. člena Zakona o sodiščih.
Prehodna določba glede plačevanja dohodnine
27. člen
Do spremembe zakona, ki ureja dohodnino, se za denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo, prejeto v skladu z določbami tega zakona, ne plača dohodnina.
Začetek veljavnosti in uporabe tega zakona
28. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2007.
Št. 700-01/06-91/1
Ljubljana, dne 26. aprila 2006
EPA 819-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.