Uradni list

Številka 119
Uradni list RS, št. 119/2005 z dne 28. 12. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 119/2005 z dne 28. 12. 2005

Kazalo

5311. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-A), stran 13645.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih
(ZNB-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. decembra 2005.
Št. 001-22-134/05
Ljubljana, dne 27. decembra 2005
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA
O NALEZLJIVIH BOLEZNIH (ZNB-A)
1. člen
V Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 69/95 in 47/04 – ZdZPZ) se v celotnem besedilu beseda ''zdravstvo'' nadomesti z besedo ''zdravje''.
2. člen
V 22. členu se v prvem odstavku v prvi alinei beseda »tuberkulozi« nadomesti z besedilom »hemofilusu influence b«, v drugi alinei pa se za besedo »gripi« dodata vejica in beseda »tuberkulozi«.
Drugi in tretji odstavek se črtata.
3. člen
Za 22. členom se dodajo novi 22.a, 22.b, 22.c in 22.č člen, ki se glasijo:
»22.a člen
Zdravnik, ki opravlja cepljenje, mora s pregledom osebe, ki se cepi, in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo.
Med razloge za opustitev cepljenja se štejejo:
– alergija na sestavine cepiva,
– resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva,
– bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.
Ne glede na tretjo alineo prejšnjega odstavka se med razloge za opustitev cepljenja po tem zakonu ne štejejo akutne bolezni ali vročinska stanja, zaradi katerih se cepljenje začasno odloži.
Če zdravnik, ki opravlja cepljenje, ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja iz prvega odstavka tega člena, mora dati predlog za opustitev cepljenja, ki mora biti strokovno utemeljen in obrazložen. Zdravstvena dokumentacija osebe iz prvega odstavka tega člena je sestavni del predloga za opustitev cepljenja.
Poleg zdravnika, ki opravlja cepljenje, predlog iz prejšnjega odstavka lahko da tudi oseba iz prvega odstavka tega člena ali njeni starši oziroma skrbniki.
Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
22.b člen
Ministrstvo, pristojno za zdravje, pošlje predlog za opustitev cepljenja Komisiji za cepljenje (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Tričlansko komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje minister, pristojen za zdravje. Sredstva za delo komisije se zagotavljajo iz državnega proračuna.
Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi način dela komisije.
22.c člen
Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja proučiti predlog za opustitev cepljenja. Če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede.
Zahtevo za razgovor pred komisijo lahko poda oseba oziroma njeni starši, skrbniki ali zakoniti zastopniki.
Po opravljenem postopku iz prvega in drugega odstavka tega člena komisija da strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje, najpozneje 90 dni od prejema predloga za opustitev cepljenja.
Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– navedbo nalezljive bolezni, zoper katero naj se opusti oziroma naj se ne opusti cepljenje,
– razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo,
– časovno obdobje, za katero naj se opusti cepljenje,
– navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti.
Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka lahko vsebuje tudi druge predloge v zvezi s cepljenjem.
22.č člen
Na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja v 30 dneh od prejema strokovnega mnenja iz prejšnjega člena. Odločba mora vsebovati:
– navedbo nalezljive bolezni, zoper katero se opušča ali ne opušča cepljenje,
– razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo,
– časovno obdobje, za katero velja opustitev cepljenja,
– navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti.
V primeru iz petega odstavka prejšnjega člena mora odločba vsebovati tudi predloge v zvezi s cepljenjem.
Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.
Odločba se vroči zdravniku, ki cepi, in osebi, ki naj se cepi, oziroma njenim staršem, skrbnikom ali zakonitim zastopnikom, če je ta oseba mladoletna ali opravilno nesposobna.
Odločitev o opustitvi cepljenja se vpiše v zdravstveno dokumentacijo in knjižico o cepljenju osebe iz 22.a člena tega zakona.«.
4. člen
Za 53. členom se dodajo novo VI.A poglavje in novi 53.a, 53.b, 53.c, 53.č, 53.d, 53.e in 53.f člen, ki se glasijo:
»VI.A ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZA ŠKODO, KI NASTANE OSEBI ZARADI OBVEZNEGA CEPLJENJA
53.a člen
Oseba, ki ji je z obveznim cepljenjem po tem zakonu nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij, ima pravico do odškodnine.
Če oseba iz prejšnjega odstavka umre zaradi posledic obveznega cepljenja, imajo pravico do odškodnine pod pogoji, določenimi v tem zakonu, njen zakonec oziroma partner, s katerim je živela v zunajzakonski skupnosti, njeni otroci in starši.
Kot škoda iz prvega odstavka tega člena se ne šteje škoda, ki je posledica strokovne nepravilnosti pri opravljanju cepljenja ali ki je posledica neustrezne kakovosti cepiva v skladu s predpisom, ki ureja zdravila.
Kadar je škoda na zdravju ali smrt osebe, ki se je cepila, nastala kot posledica nepravilnega ravnanja strokovnih oseb pri cepljenju ali neustrezne kakovosti cepiva, se za odškodninsko odgovornost oziroma odgovornosti proizvajalca cepiva uporabljajo predpisi civilnega prava.
53.b člen
Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena ima pravico do odškodnine po tem zakonu v enkratnem znesku v višini 15 milijonov tolarjev.
Zakonec oziroma partner, ki je živel v zunajzakonski skupnosti z osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ali, če gre za mladoletno osebo, njeni starši imajo v primeru njene smrti pravico do odškodnine po tem zakonu v enkratnem skupnem znesku v višini 3 milijonov tolarjev.
Otroci osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena do 18. leta starosti imajo v primeru njene smrti pravico do odškodnine po tem zakonu v enkratnem skupnem znesku v višini 5 milijonov tolarjev.
53.c člen
Zneske odškodnin po tem zakonu enkrat letno valorizira ministrstvo, pristojno za zdravje, v skladu s podatki Statističnega urada Republike Slovenije o višini letne inflacije.
53.č člen
Postopek za pridobitev pravice do odškodnine po tem zakonu se začne z vlogo, ki se vloži pri ministrstvu, pristojnem za zdravje.
Vloga se lahko vloži najpozneje v šestih letih od dneva cepljenja osebe, kolikor je bila cepljena na ozemlju Republike Slovenije.
Vloga mora vsebovati:
– ime in priimek osebe, ki je cepljena,
– ime in priimek osebe, ki uveljavlja pravico do odškodnine,
– naziv in sedež zdravstvenega zavoda oziroma druge pravne ali fizične osebe, kjer je bilo cepljenje opravljeno,
– podatke in dokumentacijo o cepljenju in domnevnih posledicah cepljenja (npr. o datumu cepljenja, nalezljivi bolezni, zoper katero je bilo cepljenje opravljeno, domnevnih posledicah cepljenja, dokumentacijo o zdravljenju domnevnih posledic cepljenja ipd.).
Ministrstvo, pristojno za zdravje, zaradi odločanja o vlogi lahko samo pridobi ali preveri podatke iz zdravstvene dokumentacije osebe, ki je bila cepljena. Podatki v vlogi so zaupni.
53.d člen
O pravici do odškodnine v skladu s tem zakonom odloči minister, pristojen za zdravje, na podlagi strokovnega mnenja Komisije za ugotavljanje vzročne zveze med obveznim cepljenjem in nastalo škodo (v nadaljnjem besedilu: komisija za ugotavljanje vzročne zveze) in mnenja invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija).
Komisijo za ugotavljanje vzročne zveze imenuje minister, pristojen za zdravje, med strokovnjaki ustrezne medicinske stroke. Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi način dela komisije za ugotavljanje vzročne zveze. Sredstva za delo komisije za ugotavljanje vzročne zveze se zagotavljajo iz državnega proračuna.
Ministrstvo, pristojno za zdravje, posreduje podatke in dokumentacijo iz prejšnjega člena komisiji za ugotavljanje vzročne zveze in invalidski komisiji, ki dasta svoje strokovno mnenje najpozneje v treh mesecih od prejema zaprosila za mnenje. Strokovno mnenje invalidske komisije se v primeru smrti osebe iz 53.a člena tega zakona ne zahteva.
Mnenje komisije za ugotavljanje vzročne zveze mora vsebovati oceno o tem, ali je nastala škoda na zdravju osebe oziroma smrt osebe iz 53.a člena tega zakona posledica obveznega cepljenja, oziroma oceno, ali obstaja vzročna zveza med obveznim cepljenjem in škodo, povzročeno na zdravju oziroma s smrtjo osebe iz 53.a člena tega zakona.
Invalidska komisija da mnenje o tem, ali gre pri osebi iz 53.a člena tega zakona za resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij.
Minister, pristojen za zdravje, izda odločbo iz prvega odstavka tega člena v upravnem postopku v 30 dneh od prejema mnenj komisij iz tega člena. Če oseba, ki je dala vlogo za uveljavljanje pravice do odškodnine po tem zakonu, med postopkom umre, se postopek s sklepom ustavi.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.
53.e člen
Odškodnine, ki se izplačujejo po tem zakonu, se plačujejo iz sredstev državnega proračuna.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za zdravje.
53.f člen
Z izplačilom odškodnine po tem zakonu je poravnana vsa škoda, za katero je po tem zakonu objektivno odgovorna država.«.
5. člen
V 54. členu se napovedni stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 10.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba in z globo od 100.000 do 10.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:«.
V drugem odstavku se besedilo »Z denarno kaznijo najmanj 5.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »Z globo od 10.000 do 100.000 tolarjev«.
6. člen
V 55. členu se v napovednem stavku besedilo »Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »Z globo od 10.000 do 100.000 tolarjev«.
7. člen
V 56. členu se v napovednem stavku besedilo »Z denarno kaznijo najmanj 50.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »Z globo od 10.000 do 100.000 tolarjev«.
Dosedanja 6. točka postane nova 5. točka, dosedanja 5. točka, ki postane nova 6. točka, pa se spremeni tako, da se glasi:
»6. če ravna v nasprotju z 22.a členom tega zakona;«.
8. člen
V 57. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku besedilo »Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »Z globo od 10.000 do 100.000 tolarjev«.
V drugem odstavku se besedilo »z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »z globo od 10.000 do 100.000 tolarjev«.
9. člen
Za postopke glede uveljavljanja odškodnine za škodo po tem zakonu, ki so se začeli pred sodiščem pred uveljavitvijo tega zakona, pa še niso zaključeni, se glede višine odškodnine uporabljajo določbe 53.b in 53.c člena zakona.
10. člen
Minister, pristojen za zdravje, izda predpisa iz tretjega odstavka 22.b člena in drugega odstavka 53.d člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
11. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 502-01/94-1/9
Ljubljana, dne 19. decembra 2005
EPA 521-IV
Podpredsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
mag. Vasja Klavora l.r.