Uradni list

Številka 114
Uradni list RS, št. 114/2005 z dne 19. 12. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 114/2005 z dne 19. 12. 2005

Kazalo

5048. Poslovnik občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, stran 12479.

Na podlagi določb drugega odstavka 111. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 38/99, 28/00, 26/01, 56/02, 67/02, 73/04 in 72/05) je občna seja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije na seji dne 14. 12. 2005 sprejela
P O S L O V N I K
občne seje Vrhovnega sodišča
Republike Slovenije
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(predmet poslovnika)
Poslovnik občne seje (v nadaljevanju: Poslovnik) Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče) vsebuje določbe o pripravah, sklicevanju, vodenju in načinu odločanja občne seje Vrhovnega sodišča (v nadaljevanju: občna seja) ter o načinu izvrševanja sklepov občne seje.
Izrazi, ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen
(razlaga Poslovnika)
Razlago o uporabi posameznih določb tega Poslovnika daje občna seja.
II. PRISTOJNOSTI IN SESTAVA OBČNE
SEJE
3. člen
(pristojnosti občne seje)
Občna seja:
1. sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov;
2. sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse;
3. odloča o pobudah za izdajo ali spremembo zakona;
4. sprejema letni razpored dela;
5. določa način spremljanja sodne prakse na sodiščih;
6. sprejema poslovnik občne seje;
7. daje mnenje o kandidatih za predsednika in podpredsednika Vrhovnega sodišča;
8. imenuje začasnega predsednika Vrhovnega sodišča;
9. odloča o zahtevah za izločitev predsednika in podpredsednika Vrhovnega sodišča;
10. imenuje in razrešuje disciplinske organe;
11. opravlja druge zadeve iz pristojnosti Vrhovnega sodišča, če tako določa zakon.
4. člen
(sestava občne seje)
Občno sejo sestavljajo vrhovni sodniki, ki opravljajo sodniško funkcijo na Vrhovnem sodišču (v nadaljnjem besedilu: člani občne seje).
5. člen
(ostali navzoči)
Kadar občna seja obravnava vprašanja iz 1., 2., 3. ali 5. točke 2. člena Poslovnika, so praviloma navzoči tudi strokovni sodelavci in sodniki, dodeljeni na delo na Vrhovno sodišče, slednji pa lahko o obravnavanih vprašanjih tudi razpravljajo.
Če občna seja obravnava vprašanja iz 1., 2., 3. ali 5. točke 2. člena Poslovnika, lahko predsednik nanjo povabi tudi predsednike sodišč, generalnega državnega tožilca RS, generalnega državnega pravobranilca RS, predsednika Odvetniške zbornice, predsednika Notarske zbornice in univerzitetne učitelje prava, ki lahko o vprašanjih iz svojega delovnega področja dajejo svoje mnenje.
III. SPREJEMANJE ODLOČITEV
6. člen
(splošna pravila sprejemanja sklepov)
Občna seja veljavno sklepa, če sta navzoči najmanj dve tretjini njenih članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občne seje, če ni z zakonom ali s Poslovnikom določeno drugače.
Glasovanje na občni seji je javno, razen če je s Poslovnikom določeno drugače, ali če občna seja sprejme sklep, da je glasovanje tajno.
7. člen
(sprejem Poslovnika)
Poslovnik občne seje je sprejet, če zanj glasujeta najmanj dve tretjini članov občne seje.
IV. POTEK OBČNE SEJE
8. člen
(sklic seje in predložitev predlogov)
Predsednik sodišča skliče občno sejo, predlaga dnevni red ter jo vodi.
Predsednik sodišča skliče občno sejo na svojo pobudo ali na pisen in obrazložen predlog oddelka sodišča ali člana občne seje (v nadaljevanju: predlagatelji).
Predsednik sodišča predloži občni seji obrazložene predloge predlagateljev.
9. člen
(poročilo)
Za obdelavo posameznih vprašanj lahko občna seja določi delovno skupino sodnikov.
Predsednik sodišča oziroma oddelek, če gre za vprašanje, ki je bilo dano na dnevni red občne seje na njegov predlog, določi enega ali več sodnikov, da izdelajo poročilo in po potrebi zberejo podatke, ki so nujno potrebni za odločanje. Predsednik sodišča ali vodja oddelka v soglasju s sodnikom poročevalcem po potrebi določi dodeljenega sodnika, ki sodniku poročevalcu pomaga pri delu.
Poročilo, ki obravnava določeno pravno vprašanje, zvezano s prakso sodišč, mora vsebovati predlog načelnega pravnega mnenja oziroma pravnega mnenja (v nadaljnjem besedilu: (načelno) pravno mnenje).
10. člen
(roki za sklic seje)
Sklep o sklicu občne seje s predlogom dnevnega reda in z gradivom se pošlje članom občne seje in drugim udeležencem najmanj petnajst dni pred sejo. V nujnih primerih je ta rok lahko krajši.
Član občne seje lahko pisno obrazloži svoje mnenje, ki ga predsednik sodišča dostavi drugim članom.
11. člen
(ugotavljanje navzočnosti)
Predsednik sodišča najprej ugotovi, ali sta na občni seji navzoči najmanj dve tretjini članov občne seje, nato da na glasovanje predlog dnevnega reda.
12. člen
(predlog dnevnega reda)
Dnevni red določi občna seja.
Izjemoma se lahko v dnevni red občne seje uvrstijo tudi vprašanja, ki niso bila v predlogu dnevnega reda, če jih ni potrebno predhodno pripraviti in so nujna. Nujnost je treba posebej obrazložiti.
13. člen
(vodenje seje)
Predsednik sodišča da pri vsaki točki dnevnega reda besedo najprej predlagatelju oziroma poročevalcu. V razpravi daje predsednik sodišča besedo najprej članom občne seje, nato pa drugim udeležencem po tistem vrstnem redu, kot so se prijavljali za razpravo.
Če želi član občne seje razpravljati o proceduralnih vprašanjih, mu predsednik sodišča da besedo takoj, ko jo zahteva.
14. člen
(glasovanje)
O vprašanju, ki je dano na dnevni red, se glasuje potem, ko je občna seja sklenila, da je vprašanje zrelo za odločitev.
Glasuje se tako, da se navzoči člani občne seje izjavljajo za ali proti predlogu. Če je več predlogov, se najprej glasuje o drugih predlogih, kot so bili podani ali po logičnem vrstnem redu, potem pa o predlogu poročevalca.
Član občne seje se glasovanja ne more vzdržati.
V primerih, ko občna seja odloča o vprašanjih iz 7., 8. ali 9. točke 2. člena Poslovnika, je posamezni član občne seje, o katerem se odloča ali daje mnenje, izločen in se ne všteje v kvorum.
15. člen
(javno glasovanje)
Glasuje se z dvigom rok.
Najprej glasujejo člani občne seje, ki so za predlog, potem pa tisti, ki so proti predlogu.
16. člen
(dokumentiranje glasovanja)
Član občne seje lahko zahteva, da se v zapisniku zabeleži, kako je glasoval.
17. člen
(tajno glasovanje)
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja njegov izid tričlanska komisija, ki jo izmed svojih članov imenuje občna seja.
Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami. Na glasovnici mora biti jasno opredeljeno vprašanje, o katerem se glasuje. Glasuje se tako, da se obkroži besedo za ali proti.
18. člen
(zapisnik)
O občni seji se vodi zapisnik.
Zapisnik vsebuje osnovne podatke o občni seji in njenem delu.
(Načelna) pravna mnenja ter drugi sprejeti sklepi se vpišejo v zapisnik dobesedno tako, kot so bili izglasovani na občni seji.
V zapisnik se vpišejo tudi izidi glasovanja o posameznih vprašanjih.
Vsak član občne seje, ki ni soglašal s sprejetim sklepom, lahko zahteva, da se bistveni deli njegovega stališča vpišejo v zapisnik ali da se zapisniku priloži njegovo ločeno mnenje.
19. člen
(vodenje zapisnika in snemanje seje)
Zapisnik občne seje vodi generalni sekretar sodišča. Zapisnik podpišeta predsednik sodišča in zapisnikar.
Potek seje se lahko zvočno snema, vselej pa se seja snema v delu, ki se nanaša na sprejemanje (načelnih) pravnih mnenj. Posnetek in prepisano besedilo se priložita zapisniku.
20. člen
(sejna knjiga)
Občna seja se vpiše v sejno knjigo za občne seje. Vpise podpisujeta predsednik sodišča in zapisnikar.
21. člen
(potrjevanje zapisnika)
Prepis zapisnika se dostavi vsem članom občne seje. Gradivo občne seje se hrani v Uradu predsednika sodišča, gradivo občne seje, na kateri se obravnavajo (načelna) pravna mnenja, pa v pisarni evidenčnega oddelka.
Če člani občne seje, ki so se seje udeležili, v osmih dneh po prejemu zapisnika ne dajo pisnih pripomb, se šteje, da so zapisnik potrdili.
Če poda posamezen član občne seje iz prejšnjega odstavka tega člena pripombe k zapisniku, se te pripombe takoj dostavijo vsem članom občne seje, ki so se seje udeležili. O utemeljenosti pripomb odloča naslednja občna seja. Če ta pripombe sprejme, se zapisnik ustrezno popravi.
V. LETNI RAZPORED DELA
22. člen
(določitev letnega razporeda dela)
Letni razpored dela določi občna seja do 15. decembra za prihodnje leto. Razpored se lahko med letom spremeni na enak način, kot je bil določen.
Letni razpored dela predlaga občni seji predsednik sodišča, potem ko je seznanjen s predlogi oddelkov. Pri razporedu dela je treba glede na možnosti in potrebe Vrhovnega sodišča upoštevati nagnjenja posameznega sodnika za delo na določenem pravnem področju, njegovo delovno izkušenost in strokovnost za posamezno pravno področje in zagotoviti, da se z razporeditvijo zagotovi enakomerna obremenitev sodnikov.
Vsak sodnik lahko da predsedniku sodišča ali občni seji svoj predlog letnega razporeda dela.
23. člen
(vsebina letnega razporeda)
Z letnim razporedom dela se:
1. sodniki razporedijo na posamezne oddelke in pravna področja;
2. določijo vodje posameznih oddelkov in njihovi namestniki;
3. sodniki, predsednik in podpredsednik sodišča razporedijo v senate;
4. določijo predsedniki senatov in sodniki, ki nadomeščajo člane senatov, kadar so ti zadržani;
5. določita dva člana senata disciplinskega sodišča za odvetnike in notarje in njuna namestnika;
6. določijo predsednik in člani pritožbenega senata zoper odločitve disciplinskih sodišč iz prejšnje točke.
Pri določitvi članov pritožbenega senata iz 5. in 6. točke se upošteva zastopanost sodnikov iz vseh sodnih oddelkov, pri določitvi članov senatov, ki odločajo v sporih o pristojnosti, pa se upošteva zastopanost sodnikov iz tistih sodnih oddelkov, ki odločajo v zadevah, glede katere je sprožen spor o pristojnosti.
VI. PREDLOŽITEV IN SPREJEMANJE (NAČELNIH) PRAVNIH MNENJ
24. člen
(predložitev predlogov (načelnih) pravnih mnenj)
Obravnavanje ali sprejem (načelnega) pravnega mnenja lahko predlaga oddelek Vrhovnega sodišča, v katerega delovno področje sodi pravno vprašanje, na katero se nanaša (načelno) pravno mnenje.
Predlog sprejme oddelek z večino glasov sodnikov tega oddelka. Če je število sodnikov oddelka parno in je glasovanje neodločeno, odloči glas vodje oddelka.
Če gre za vprašanje, ki zadeva delo dveh ali več oddelkov, oddelki predhodno usklajujejo svoja stališča. Postopek usklajevanja vodi vodja evidenčnega oddelka. Če stališča oddelkov niso usklajena, se ob predlogu enega oddelka predloži tudi nasprotno stališče drugega oddelka.
25. člen
(sprejem (načelnih) pravnih mnenj)
(Načelno) pravno mnenje je sprejeto, če zanj glasuje večina vseh članov občne seje in večina sodnikov oddelka, v katerega delovno področje sodi obravnavano pravno vprašanje.
Pred obravnavo predloga (načelnega) pravnega mnenja občna seja odloči, v delovno področje katerega oddelka oziroma več oddelkov sodi obravnavano pravno vprašanje. Kadar obravnavano pravno vprašanje sodi v delovno področje več oddelkov, se glede ugotavljanja potrebne večine po prejšnjem odstavku vsi takšni oddelki štejejo kot en oddelek, sodniki teh oddelkov pa kot sodniki tega oddelka.
Če (načelno) pravno mnenje pri glasovanju ne dobi večine, določene v drugem odstavku tega člena, lahko vsak član občne seje, ki je glasoval proti, že na tej seji pisno vloži svoj predlog (načelnega) pravnega mnenja o tem pravnem vprašanju (nasprotni predlog). V takšnem primeru občna seja z večino glasov vseh članov odloči, ali se o nasprotnem predlogu glasuje na tej občni seji ali pa se seja preloži.
Če (načelno) pravno mnenje pri glasovanju ne dobi večine, določene v drugem odstavku tega člena, na občni seji pa ni bil vložen nasprotni predlog, določi predsednik sodišča izmed sodnikov, ki so glasovali proti, sodnika, ki mora v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 14 in ne daljši od 30 dni, pripraviti nasprotni predlog. O takšnem nasprotnem predlogu se glasuje praviloma na naslednji občni seji.
V primeru, da se o nasprotnem predlogu ne glasuje na isti seji, se na naslednji seji najprej razpravlja in glasuje o nasprotnem predlogu, če ta ne dobi večine, določene v drugem odstavku tega člena, pa ponovno še o prvotnem predlogu.
Če po takšnem glasovanju noben predlog ne dobi večine, določene v drugem odstavku tega člena, predsednik sodišča oblikuje skupino predstavnikov vseh sodečih in evidenčnega oddelka z nalogo, pripraviti usklajen predlog (načelnega) pravnega mnenja. Skupino skliče in vodi vodja evidenčnega oddelka.
26. člen
(umik predloga)
Predlagatelj lahko svoj predlog (načelnega) pravnega mnenja umakne.
27. člen
(redakcija in objava sprejetih odločitev)
Občna seja odloči, kdo bo obdelal sprejeto (načelno) pravno mnenje, odločbo ali drug sklep. Praviloma za to določi sodnika poročevalca. Končno redakcijo sprejetih (načelnih) pravnih mnenj, odločb in drugih sklepov opravi komisija za redakcijo odločb, ki jo sestavljajo vodje sodečih in evidenčnega oddelka. Skliče in vodi jo vodja evidenčnega oddelka. Sprejeta (načelna) pravna mnenja, odločbe in drugi sklepi morajo biti obdelani v roku 15 dni po končani občni seji.
Občna seja sklepa tudi, ali in kako naj se (načelno) pravno mnenje, odločba ali drug sklep objavi.
Član, ki je dal ločeno mnenje, lahko zahteva, da se objavi skupaj s sprejetim (načelnim) pravnim mnenjem.
28. člen
(zagotavljanje enotne sodne prakse)
Vodja oddelka je dolžan opozoriti člane senata na neskladnost odločbe senata z (načelnim) pravnim mnenjem. Po takem opozorilu je senat dolžan o zadevi ponovno odločati. Če senat vztraja pri svojem mnenju, je vodja oddelka dolžan opozoriti na to neskladnost predsednika sodišča.
Predsednik sodišča ima pravico in dolžnost, da zadrži odpravo odločbe senata Vrhovnega sodišča, ki ni v skladu z (načelnim) pravnim mnenjem, ter jo predloži senatu v ponovno odločitev. Tudi v tem primeru je senat dolžan o zadevi ponovno odločati.
Če senat vztraja pri svojem stališču, se odločba ne odpravi, dokler občna seja ponovno ne razpravlja o svojem (načelnem) pravnem mnenju.
Če Ustavno sodišče v izreku ali v nosilnih razlogih svoje odločitve sprejme pravno razlago oziroma stališče, ki je v nasprotju z razlago oziroma stališčem v sprejetem (načelnem) pravnem mnenju oziroma v njegovih nosilnih razlogih, mora vodja oddelka pravno vprašanje predložiti prvi občni seji.
VII. SPREJEMANJE MNENJA O KANDIDATIH ZA PREDSEDNIKA
29. člen
(predstavitev kandidature)
Pred glasovanjem lahko vsak kandidat poda kratko ustno predstavitev svoje kandidature. Vsak član občne seje lahko kandidatu zastavlja vprašanja in se ustno opredeli do njegove kandidature. Predstavitev kandidature opravičeno odsotnega kandidata prebere predsedujoči občne seje. Drugi kandidati niso navzoči pri predstavitvi kandidature.
30. člen
(odločanje o podpori)
Občna seja najprej odloča o podpori vsakemu od posameznih kandidatov.
Opredeljevanje o podpori se izvede s tajnim glasovanjem.
Glasovnice se pripravijo za vsakega od kandidatov z naslednjim vprašanjem: »Ali podpirate kandidaturo … (ime in priimek kandidata)… za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije?«.
Vsak član občne seje ima toliko glasov, kot je kandidatov, pri glasovanju pa se opredeli do posameznega kandidata tako, da obkroži besedo »Da« oziroma »Ne«.
Komisija, ki vodi glasovanje, šteje glasove podpore le do števila, ki pomeni doseženo večino glasov članov občne seje in sporoči rezultate le v obliki, da je posamezni kandidat dobil podporo ali da je ni dobil.
31. člen
(odločanje o prednosti)
Če pri glasovanju o podpori dva ali več kandidatov dobita večino glasov vseh članov občne seje, se opravi glasovanje še o tem, kateremu od teh kandidatov daje občna seja prednost.
Če pri glasovanju o podpori dobi podporo več kandidatov, v prvem krogu glasovanja o prednosti pa dva kandidata dobita enako število glasov in hkrati več kot drugi kandidati, se opravi tudi drugi krog glasovanja.
Pri vsakem od obeh glasovanj ima vsak član občne seje en glas. Svojo podporo kandidatu izrazi z obkrožitvijo zaporedne številke pred imenom in priimkom kandidata. Zaporedne številke kandidatov se določijo po abecednem vrstnem redu priimkov.
32. člen
(obveščanje o mnenju)
Občna seja Vrhovnega sodišča sporoči ministru, pristojnemu za pravosodje, mnenje tako, da sporoči ime in priimek kandidata, ki je dobil podporo oziroma mu sporoči, da noben kandidat ni dobil podpore. V primeru, če je več kandidatov dobilo podporo občne seje, se ministru sporočijo imena teh kandidatov, ter navede, kateremu daje občna seja prednost. Če tudi po drugem krogu ostane število glasov prednosti izenačeno, se sporočita obe imeni.
33. člen
(kandidiranje za podpredsednika sodišča)
Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi v postopku kandidiranja za podpredsednika Vrhovnega sodišča.
VIII. KONČNA DOLOČBA
34. člen
(uveljavitev)
Poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem njegove uveljavitve preneha veljati Poslovnik o delu občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 3. 4. 1995.
Opr. št. Su 19-01/2005-7
Ljubljana, dne 14. decembra 2005
Predsednik sodišča
Franc Testen l.r.