Na podlagi 69. in 73. člena zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04) izdaja minister za finance

(1) Ta pravilnik natančneje določa način predložitve instrumenta zavarovanja in varščine, kriterije za določitev njune višine, način sprostitve in vnovčitve v skladu z Zakonom o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04 – v nadaljnjem besedilu: zakon).
(2) Kot instrument zavarovanja oziroma varščina se v skladu s četrtim odstavkom 68. člena in 73. členom zakona šteje bančna garancija, ki jo izda banka s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma banka, ki ima podružnico v Republiki Sloveniji, ki jo kot garanta prizna carinski organ ali gotovinski polog pri carinskem organu.

(1) Z bančno garancijo ali gotovinskim pologom iz četrtega odstavka 68. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: zavarovanje) se lahko zavaruje plačilo stroškov hrambe in ohranjanja blaga v času začasnega zadržanja oziroma zasega blaga, stroški prevodov ter plačilo morebitnega zahtevka za povračilo povzročene škode, nastale drugim osebam zaradi izvajanja ukrepov, ki bi se kasneje izkazali za neupravičene, do pravnomočnosti sodbe, dokončnosti odločitve o odvzemu blaga oziroma do uničenja blaga, vključno s stroški uničenja.
(2) Z bančno garancijo ali gotovinskim pologom iz 73. člena zakona (v nadaljnjem besedilu: varščina) se zavarujejo interesi imetnika pravice pri prepustitvi blaga, s katerim oseba, zoper katero je sprožen postopek za varstvo pravic, domnevno krši pravico intelektualne lastnine in je začasno zadržano na podlagi odločbe carinskega organa.

Sprejem zavarovanja potrdi Generalni carinski urad Republike Slovenije (v nadaljnem besedilu: Generalni carinski urad) in ga evidentira v svojih evidencah.

(1) Z izdajo bančne garancije se banka kot garant zaveže, da bo poravnala zahtevani znesek obračunanih stroškov in morebitni zahtevek za povračilo škode nastalih zaradi izvajanja ukrepov pri kršitvah pravic intelektualne lastnine, in sicer do najvišjega zneska, navedenega v bančni garanciji, ki ga oseba, ki je položila bančno garancijo, do njegove zapadlosti ni plačala oziroma znesek iz naslova položene varščine.
(2) Rok veljavnosti bančne garancije, s katerim se zavaruje plačilo zneska, navedenega v bančni garanciji, ne more biti krajši od enega leta, in se lahko podaljša največ za 45 dni.
(3) Če rok veljavnosti bančne garancije poteče pred pravnomočno sodbo oziroma dokončno odločitvijo o odvzemu blaga, mora oseba, ki je položila bančno garancijo, položiti novo bančno garancijo, in sicer do poteka roka veljavnosti prejšnje bančne garancije. Nova bančna garancija mora vsebovati klavzulo, da se iz nje lahko poplačajo tudi zneski, ki so bili zavarovani s prejšnjo bančno garancijo.
(4) Bančno garancijo je mogoče do poteka roka veljavnosti tudi podaljšati, vendar mora podaljšana garancija vsebovati klavzulo, da se iz nje lahko poplačajo tudi zneski, ki so bili zavarovani z osnovno bančno garancijo.

(1) Bančna garancija, s katero se zavarujejo obveznosti iz 2. člena tega pravilnika mora vsebovati naslednje podatke:
1. številka bančne garancije,
2. rok veljavnosti bančne garancije,
3. znesek, do katerega jamči garant,
4. predmet zavarovanja,
5. garancijsko klavzulo »na prvi poziv« in »brez ugovora«,
6. podatke o garantu (naziv banke, matična in davčna številka, sedež, poravnalni račun pri Banki Slovenije),
7. podatke o vložniku zahteve (priimek in ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež) za izvedbo ukrepov v zvezi s kršitvami pravic intelektualne lastnine in imetniku pravice, če vložnik zahteve ni tudi imetnik pravice (v nadaljnjem besedilu: vložnik zahteve),
8. datum in kraj izdaje bančne garancije,
9. podpis pooblaščene osebe in žig garanta.
(2) Garant izda bančno garancijo za zavarovanje obveznosti iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje plačila stroškov in morebitne škode«, ki je v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika, v dveh izvodih.
(3) Garant izda bančno garancijo za zavarovanje obveznosti iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika na obrazcu »Bančna garancija kot varščina«, ki je v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika, v dveh izvodih.

Bančna garancija se vnovči v skladu s predpisi, ki veljajo za vnovčevanje bančnih garancij »na prvi poziv« in »brez ugovora«.

Gotovinski polog se vplača na depozitni račun Generalnega carinskega urada.

(1) Generalni carinski urad ob ugoditvi zahtevi vložnika zahteve lahko odloči, da mora le-ta položiti zavarovanje.
(2) Zavarovanje se v obliki bančne garancije ali gotovinskega pologa položi pri Generalnem carinskem uradu.

(1) Generalni carinski urad pri določitvi višine zavarovanja upošteva:
– stroške hrambe in ohranjanja blaga, ki nastanejo v času začasnega zadržanja in zasega blaga,
– višino morebitne škode, ki bi utegnila nastati zaradi ukrepov carinskih organov, ki bi se kasneje izkazali za neupravičene,
– stroške prevodov,
– stroške uničenja blaga.
(2) Stroški hrambe in ohranjanja blaga, ki nastanejo zaradi začasnega zadržanja in zasega blaga, so določeni v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Pri določitvi višine morebitne škode iz druge alinee prvega odstavka tega člena se upoštevajo lastnosti in tržna zanimivost blaga (na primer: sezonsko blago, modni trendi ipd).

(1) Pristojni carinski urad pred odvzemom oziroma prepustitvijo blaga izdela obračun stroškov in morebitne škode iz prejšnjega člena tega pravilnika in ga vroči osebi, ki nosi stroške v skladu s 76. členom zakona (v nadaljnjem besedilu: plačnik).
(2) Rok za plačilo nastalih stroškov je petnajst dni od prejema obračuna.
(3) Za dan plačila se šteje dan, ki je kot dan plačila opredeljen s predpisi o poravnavanju denarnih obveznosti.

(1) Če plačnik ne plača obračunanih stroškov in morebitne škode iz 9. člena tega pravilnika, pošlje Generalni carinski urad plačniku opomin skupaj z opozorilom, da bo v primeru, če plačnik svojega dolga ne bo poravnal v dveh delovnih dneh po prejemu opomina, vnovčeno zavarovanje.
(2) Stroške v zvezi z opominom plača plačnik.

Na pisno zahtevo vložnika zahteve Generalni carinski urad položeno zavarovanje vrne, če pred tem ugotovi, da je vložnik zahteve poravnal vse nastale obveznosti, ki jih je zavaroval z zavarovanjem oziroma da nove obveznosti ne morejo več nastati.

(1) Če oseba, ki ji je bila vročena odločba o začasnem zadržanju blaga, zahteva razveljavitev te odločbe in prepustitev blaga, ki domnevno krši pravico intelektualne lastnine, mora plačati varščino.
(2) Varščina se v obliki bančne garancije ali gotovinskega pologa položi pri Generalnem carinskem uradu.

Generalni carinski urad pri določitvi višine varščine upošteva:
– mnenje imetnika pravice,
– vrednost blaga, ugotovljeno v skladu s carinskimi predpisi, če blago ne bi kršilo pravic intelektualne lastnine.

(1) Če je s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da blago krši pravice intelektualne lastnine, Generalni carinski urad pozove k plačilu zneska varščine osebo, zoper katero je sprožen postopek za varstvo pravic.
(2) Oseba, zoper katero je sprožen postopek za varstvo pravic, mora plačati znesek varščine v petnajstih dneh od dneva prejema obvestila poslanega s strani Generalnega carinskega urada.
(3) Generalni carinski urad izplača znesek varščine imetniku pravice v petnajstih dneh po dnevu prejema plačila zneska varščine s strani osebe, zoper katero je sprožen postopek za varstvo pravic.
(4) Za dan plačila se šteje dan, kot je določen v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(1) Če oseba, zoper katero je sprožen postopek za varstvo pravic, ne plača zneska varščine iz 14. člena tega pravilnika, ji Generalni carinski urad pošlje opomin skupaj z opozorilom, da bo v primeru, če svojega dolga ne bo poravnala v dveh delovnih dneh po prejemu opomina, vnovčena bančna garancija ali gotovinski polog.
(2) Stroške v zvezi z opominom nosi oseba, zoper katero je sprožen postopek za varstvo pravic.

Na pisno zahtevo osebe, ki je položila varščino, Generalni carinski urad položeno varščino vrne v času njene veljavnosti:
– če pred tem ugotovi, da je oseba poravnala znesek varščine ali
– po pisnem obvestilu sodišča skladno s tretjim odstavkom 70. člena zakona v vseh primerih, razen kadar je bilo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da so bile kršene pravice imetnika.

Ta pravilnik začne veljati 1. maja 2004.