Uradni list

Številka 2
Uradni list RS, št. 2/2004 z dne 15. 1. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 2/2004 z dne 15. 1. 2004

Kazalo

71. Zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor), stran 200.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o preprečevanju korupcije (ZPKor)
Razglašam zakon o preprečevanju korupcije (ZPKor), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. decembra 2003.
Št. 001-22-127/03
Ljubljana, dne 29. decembra 2003.
Predsednik
Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Z A K O N
O PREPREČEVANJU KORUPCIJE (ZPKor)
I. poglavje: SPLOŠNE DOLOČBE
NAMEN ZAKONA
1. člen
Ta zakon določa ukrepe za uresničevanje resolucije o preprečevanju korupcije na področjih identifikacije in odpravljanja vzrokov za korupcijo, oblikovanja načrtov integritete v javnem in zasebnem sektorju in preverjanja njihovega delovanja ter postavlja temeljna pravila na področjih nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo za nosilke ali nosilce javnih funkcij (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji), omejitev glede sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije, nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev ter omejitev poslovanja naročnikov po predpisih o javnih naročilih s poslovnimi subjekti, v katerih je udeležen funkcionar ali njegova družinska članica ali družinski član (v nadaljnjem besedilu: družinski član).
POMEN IZRAZOV V TEM ZAKONU
2. člen
Posamezni izrazi imajo za potrebe tega zakona naslednji pomen:
– "Funkcionarji" po tem zakonu so poslanci, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, guverner Banke Slovenije, varuh človekovih pravic, funkcionarji v službah državnega zbora, državnega sveta in predsednika republike, funkcionarji v vladi, funkcionarji v službah ustavnega sodišča, funkcionarji v računskem sodišču, Banki Slovenije in pri varuhu človekovih pravic, funkcionarji v drugih državnih organih in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: lokalne skupnosti).
– "Družinski člani" funkcionarja po tem zakonu so njegov zakonec ali oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ter funkcionarjevi otroci, starši ter druge osebe, ki živijo s funkcionarjem v skupnem gospodinjstvu.
– "Korupcija" po tem zakonu je vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih oziroma odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.
3. člen
(1) Določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe tega zakona se uporabljajo tudi za direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, direktorja Agencije za zavarovalni nadzor in direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev ter za njihove namestnike.
(2) Določbe tretjega in četrtega poglavja ter prehodne in končne določbe tega zakona se uporabljajo tudi za s strani državnih organov ali organov lokalnih skupnosti imenovane člane individualnih ali kolektivnih poslovodnih organov v javnih zavodih, javnih podjetjih, javnih skladih, javnih agencijah in gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti.
II. poglavje: KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE
4. člen
(1) Za opravljanje nalog po tem zakonu se kot samostojen državni organ ustanovi komisija za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija).
(2) Sredstva za delovanje komisije se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije na predlog komisije. Komisija samostojno odloča o porabi proračunskih sredstev.
SESTAVA KOMISIJE IN IMENOVANJE
5. člen
(1) Komisijo sestavljajo predsednica ali predsednik (v nadaljnjem besedilu: predsednik), namestnica ali namestnik predsednika (v nadaljnjem besedilu: namestnik predsednika) in tri članice ali člani (v nadaljnjem besedilu: člani), ki jih imenuje državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor). Predsednika in namestnika predsednika v imenovanje državnemu zboru predlaga predsednik republike, po enega člana komisije pa Sodni svet, komisija Državnega zbora Republike Slovenije, pristojna za mandatno-volilne zadeve, in Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(2) Predsednik, namestnik predsednika in člani Komisije morajo imeti vsaj univerzitetno izobrazbo, najmanj deset let delovnih izkušenj in morajo biti osebe vredne javnega zaupanja za opravljanje funkcije v komisiji.
(3) Mandat predsednika, namestnika predsednika in članov komisije je šest let, brez možnosti ponovnega imenovanja.
(4) Predsednik, namestnik predsednika in člani komisije so funkcionarji. Funkcija predsednika, namestnika predsednika in članov komisije ni združljiva s funkcijo v državnem organu, organu lokalne skupnosti, politične stranke ali sindikata, z delom v državnem organu, organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnih pooblastil.
(5) Predsednik in namestnik predsednika komisije morata svojo funkcijo opravljati polni delovni čas. Člani komisije, ki so visokošolski učitelji, lahko opravljajo svojo funkcijo v komisiji za petino polnega delovnega časa.
(6) Pri komisiji je zaposleno potrebno število javnih uslužbencev. Vrste in število delovnih mest javnih uslužbencev se določijo z aktom o sistemizaciji.
6. člen
(1) Pol leta pred iztekom mandata predsednika, namestnika predsednika in članov komisije morajo predlagatelji iz prvega odstavka prejšnjega člena začeti postopek za njihovo izbiro. O izteku mandatov mora predsednik komisije predlagatelje pravočasno obvestiti.
(2) Predsednik republike začne postopek iz prejšnjega odstavka z javnim pozivom za zbiranje predlogov za izbiro kandidatov za predsednika in namestnika predsednika. Predloge je potrebno poslati predsedniku republike v 30 dneh po objavi poziva.
(3) Predsednik republike izmed predlogov izbere kandidata in ju v 30 dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka predlaga državnemu zboru v imenovanje.
(4) Drugi predlagatelji iz prvega odstavka prejšnjega člena predlagajo kandidate za člane komisije v roku treh mesecev po obvestilu predsednika komisije iz prvega odstavka tega člena.
(5) Predlogi za predsednika, namestnika predsednika in člane komisije morajo biti obrazloženi, s priloženim pisnim soglasjem kandidata. Državni zbor odloča o imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov komisije v 30 dneh po prejemu vseh predlogov.
(6) Če postopek zbiranja predlogov, izbire kandidatov oziroma njihovega imenovanja ni uspešen, se ponovi in se ponavlja toliko časa, dokler niso imenovani predsednik, namestnik predsednika in člani komisije.
(7) Predsednik, namestnik predsednika in člani komisije, ki jim je mandat potekel, opravljajo funkcijo vršilcev dolžnosti do imenovanja novih funkcionarjev na njihovo mesto.
(8) Predsednik, namestnik predsednika in člani komisije po imenovanju pred državnim zborom izrečejo naslednjo prisego: "Prisegam, da bom pri opravljanju svoje funkcije spoštoval ustavo in zakon, ravnal vestno in pošteno in vselej uveljavljal interese skupnega dobrega pred zasebnimi interesi.".
RAZREŠITEV PREDSEDNIKA, NAMESTNIKA PREDSEDNIKA IN ČLANA KOMISIJE
7. člen
(1) Državni zbor lahko na predlog organa iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ali na predlog komisije državnega zbora iz 14. člena tega zakona predčasno razreši predsednika, namestnika predsednika oziroma člana komisije iz naslednjih razlogov:
– če to sami zahtevajo,
– če so pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– če opravljajo dejavnost ali funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo predsednika, namestnika predsednika oziroma člana komisije,
– zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije,
– če pri opravljanju funkcije kršijo ustavo ali zakon.
(2) V primeru predloga za predčasno razrešitev predsednika, namestnika predsednika oziroma člana komisije mora predlagatelj, hkrati s predlogom za predčasno razrešitev, posredovati državnemu zboru tudi predlog za imenovanje novega predsednika, namestnika predsednika oziroma člana, ki se imenuje za preostanek mandata Komisije.
(3) Kadar je predsednik, namestnik predsednika oziroma član komisije predčasno razrešen, se za preostanek mandata komisije imenuje nov funkcionar ob smiselni uporabi določb 6. člena tega zakona. Organi iz prvega odstavka 5. člena tega zakona morajo predlagati kandidata v imenovanje državnemu zboru najkasneje v 45 dneh po predčasni razrešitvi funkcionarja.
PREDSEDNIK KOMISIJE
8. člen
(1) Predsednik komisije zastopa, vodi in organizira delo komisije ter ima v skladu z zakonom vse ostale pristojnosti in odgovornosti predstojnika državnega organa.
(2) Predsednik komisije lahko pooblasti namestnika predsednika in člane komisije, da organizirajo in vodijo delo na posameznih področjih.
(3) Predsednika komisije v odsotnosti nadomešča namestnik predsednika.
POSLOVNIK
9. člen
Komisija po predhodnem soglasju državnega zbora sprejme poslovnik, s katerim podrobneje uredi organizacijo in način dela. Poslovnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
NAČIN DELOVANJA KOMISIJE
10. člen
Komisija deluje in odloča kot kolegijski organ. Zadeve obravnava na sejah, kjer sprejema mnenja, stališča in druge odločitve, ki morajo biti sprejete z večino glasov vseh članov.
11. člen
(1) Državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo komisiji na njeno zahtevo predložiti vse podatke, ki so potrebni za opravljanje nalog komisije, in ji omogočiti vpogled v ustrezno dokumentacijo, če z zakonom ni drugače določeno.
(2) Na zahtevo komisije se je zaposleni v organih iz prejšnjega odstavka dolžan udeležiti seje komisije in na njej dajati pojasnila ter odgovarjati na vprašanja komisije v zvezi s podatki in dokumentacijo iz prejšnjega odstavka. Za zavrnitev udeležbe na seji oziroma odklonitev odgovora se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek.
12. člen
Komisija o svojem delu v skladu z zakonom obvešča javnost.
NADZOR NAD DELOM IN POSLOVANJEM KOMISIJE
13. člen
(1) Komisija o svojem delu enkrat letno poroča državnemu zboru. Letno poročilo mora predložiti najkasneje do 31. maja za preteklo leto. Na zahtevo državnega zbora ali na lastno pobudo lahko komisija državnemu zboru poroča tudi večkrat.
(2) Na podlagi zahteve vlade ali na lastno pobudo komisija poroča tudi vladi.
14. člen
(1) Za opravljanje neposrednega nadzora nad izvajanjem nalog komisije, povezanih z nezdružljivostjo, omejitvah pri darilih in poslovanju ter nadzorom nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, in za opravljanje drugih nalog po tem zakonu državni zbor ustanovi komisijo po zakonu o preprečevanju korupcije (v nadaljnjem besedilu: komisija državnega zbora).
(2) Predsednika in šest članov komisije državnega zbora izvoli državni zbor.
(3) Mesto predsednika in treh članov Komisije državnega zbora pripada poslancem opozicije.
(4) Komisija državnega zbora o zadevah iz svoje pristojnosti odloča na sejah, sklepe pa sprejema z večino glasov vseh članov.
(5) Zaradi varovanja osebnih podatkov dela Komisija državnega zbora na zaprtih sejah.
(6) Način svojega dela komisija državnega zbora podrobneje uredi s poslovnikom. Za vprašanja, ki niso urejena s poslovnikom, se uporablja poslovnik državnega zbora. Komisija državnega zbora sprejme poslovnik z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
(7) Poslovnik komisije državnega zbora se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
15. člen
(1) Komisiji državnega zbora se zagotovi reden in popoln vpogled v postopek in sistem nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. V ta namen predsednik komisije vsake tri mesece poroča komisiji državnega zbora o vsebini in obsegu nadzora nad premoženjskim stanjem ter ugotovitvah in mnenjih komisije, povezanih z nezdružljivostjo, darili in poslovanjem (32. do vključno 39. člen tega zakona).
(2) Komisija državnega zbora nadzira premoženjsko stanje predsednika, namestnika predsednika in članov komisije ter opravlja druge naloge iz tega zakona, ki se nanašajo na člane komisije.
SISTEMSKO-ANALITIČNE NALOGE KOMISIJE
16. člen
Komisija:
– pripravi resolucijo o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji in jo predlaga v obravnavo vladi, ki jo predloži v sprejem državnemu zboru,
– skrbi za uresničevanje resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji,
– spremlja in analizira statistične podatke o stanju korupcije v Republiki Sloveniji,
– sodeluje s pristojnimi državnimi organi pri pripravi in usklajevanju predpisov s področja preprečevanja korupcije,
– spremlja uresničevanje predpisov iz prejšnje alinee in daje pobude za njihove spremembe in dopolnitve.
KOORDINATIVNE NALOGE KOMISIJE
17. člen
Komisija:
– sodeluje s podobnimi organi drugih držav in organi mednarodnih integracij ter mednarodnimi nevladnimi organizacijami s področja preprečevanja korupcije,
– pristojne organe v Republiki Sloveniji opozarja na uresničevanje obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih aktov s področja preprečevanja korupcije, ter jim daje predloge glede načina uresničevanja teh obveznosti,
– sodeluje z znanstvenimi, strokovnimi, medijskimi in drugimi nevladnimi organizacijami in društvi v zvezi z njihovim delom pri preprečevanju korupcije.
SVETOVALNO-IZOBRAŽEVALNE NALOGE KOMISIJE
18. člen
Komisija:
– sodeluje in svetuje pri pripravi izhodišč za kodekse etike ravnanja v javnem in zasebnem sektorju,
– daje načelna mnenja in pojasnila o nezdružljivosti, darilih in drugih vprašanjih, povezanih z vsebino tega zakona,
– v obliki posvetov, seminarjev, delavnic in drugih oblik izobraževanja izobražuje oziroma sodeluje in svetuje pri odpravljanju vzrokov za korupcijo v javnem in zasebnem sektorju,
– objavlja strokovno literaturo.
III. poglavje: OMEJITVE GLEDE OPRAVLJANJA PRIDOBITNE DEJAVNOSTI, SPREJEMANJA DARIL
IN POSLOVANJA
NEZDRUŽLJIVOST
19. člen
(1) Funkcionar, ki poklicno opravlja funkcijo (v nadaljnjem besedilu: poklicni funkcionar), ne sme samostojno ali v delovnem razmerju opravljati poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko poklicni funkcionar opravlja pedagoško, znanstveno, raziskovalno, umetniško, kulturno in publicistično delo.
20. člen
(1) Poklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, podjetjih, gospodarskih interesnih združenjih, zbornicah, ki izvajajo javna pooblastila, zavodih, zadrugah, skladih ali agencijah.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je poklicni funkcionar kot predstavnik organa lahko član sveta javnega zavoda ali javne agencije oziroma član nadzornega sveta javnega podjetja, javnega sklada ali gospodarske družbe, v kateri je država ali lokalna skupnost imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju oziroma kapitalu.
21. člen
Funkcionar, ki funkcije ne opravlja poklicno, ne sme opravljati dejavnosti upravljanja ali zastopanja v javnem zavodu, javnem podjetju, javnem skladu ali javni agenciji, če po svoji funkciji opravlja nadzor nad njihovim delom.
22. člen
Funkcionar, ki je pred nastopom funkcije opravljal dejavnost ali funkcijo, ki po tem zakonu ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije, mora najpozneje v osmih dneh po izvolitvi ali imenovanju oziroma po potrditvi mandata prenehati opravljati to dejavnost ali funkcijo.
23. člen
(1) Če funkcionar po izteku roka iz prejšnjega člena še naprej opravlja dejavnost ali funkcijo, ki po tem zakonu ni združljiva z opravljanjem njegove funkcije, oziroma prične opravljati takšno dejavnost ali funkcijo, ga komisija na to opozori in mu v opozorilu določi rok, v katerem mora prenehati opravljati to dejavnost ali funkcijo. Rok, ki ga določi komisija, ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
(2) Če funkcionar iz prejšnjega odstavka, kljub opozorilu komisije, po izteku roka, ki mu ga je določila komisija, še naprej opravlja nezdružljivo dejavnost ali funkcijo, poda komisija pristojnemu organu zahtevo za začetek postopka za prenehanje funkcije.
(3) Če pristojni organ ugotovi, da funkcionar opravlja oziroma je po roku, ki ga je določila komisija na podlagi prvega odstavka tega člena, še naprej opravljal nezdružljivo dejavnost ali funkcijo v nasprotju s tem zakonom, prične s postopkom za prenehanje funkcije. O svoji končni odločitvi pristojni organ obvesti komisijo.
PREPOVED OZIROMA OMEJITVE SPREJEMANJA DARIL
24. člen
(1) Funkcionar ne sme sprejemati daril ali drugih koristi (v nadaljnjem besedilu: darila) v zvezi z opravljanjem funkcije, razen protokolarnih daril in priložnostnih daril manjše vrednosti.
(2) Za protokolarna darila štejejo darila predstavnikov drugih držav in mednarodnih organizacij, dana ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih, ter druga darila, dana v podobnih okoliščinah.
(3) Za priložnostna darila manjše vrednosti štejejo darila, ki ne presegajo vrednosti 15.000 tolarjev, oziroma katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 30.000 tolarjev, če so prejeta od iste osebe.
(4) Prepoved oziroma omejitev iz tega člena velja tudi za družinske člane funkcionarja.
25. člen
(1) Sprejeta darila in njihovo vrednost funkcionar vpiše v seznam daril, ki se vodi pri organu, v katerem funkcionar opravlja funkcijo.
(2) Če se ugotovi, da je prejeto priložnostno darilo večje od vrednosti iz tretjega odstavka prejšnjega člena, darilo postane last države oziroma lokalne skupnosti. Protokolarna darila, ne glede na njihovo vrednost, postanejo last države oziroma lokalne skupnosti.
(3) Sprejeto darilo iz prejšnjega odstavka se preda v razpolaganje organu, v katerem funkcionar opravlja funkcijo.
(4) Način razpolaganja z darili iz drugega odstavka tega člena in vodenja seznama daril ter druga izvedbena vprašanja v zvezi z omejitvami in dolžnostmi iz 24. in 25. člena tega zakona predpiše komisija in predpis objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
26. člen
(1) Državni in drugi organi, ki so po zakonu dolžni voditi sezname daril, kopije teh seznamov za preteklo leto posredujejo komisiji do 31. marca naslednjega leta.
(2) Če komisija pri pregledu seznama ugotovi odstopanje od zakonskih meril, o tem obvesti organ, ki ji je posredoval seznam.
(3) Na podlagi zbranih podatkov komisija pripravi javni katalog daril, sprejetih v preteklem letu, in ga objavi na svoji spletni strani.
27. člen
(1) Če komisija v konkretnem primeru ugotovi, da je funkcionar kršil določbe 24. oziroma 25. člena tega zakona, o tem obvesti organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo.
(2) Organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, mora v roku 30 dni po prejemu obvestila komisije podati le tej poročilo o ukrepih, ki jih je sprejel zoper funkcionarja.
OMEJITVE POSLOVANJA
28. člen
(1) Naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo poslovati s poslovnimi subjekti, v katerih je funkcionar oziroma njegov družinski član posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%, prek javnih naročil, razen naročil male vrednosti, če je ocenjena vrednost posamičnega ali mesečnega naročila manjša od ene dvanajstine vrednosti, določene v zakonu o izvrševanju državnega proračuna.
(2) Naročniki, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, ne smejo prek javnega naročila poslovati s poslovnimi subjekti, v katerih je posameznik, ki je član organa upravljanja ali nadzornega organa tega naročnika:
– član poslovodnega organa,
– imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležen pri upravljanju oziroma kapitalu poslovnega subjekta v višini več kot 20%.
(3) Omejitve iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za družinske člane organov upravljanja ali nadzornih organov naročnikov, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih.
(4) Pogodba o oddaji javnega naročila, sklenjena v nasprotju z določbami prejšnjih odstavkov, je nična.
(5) Komisija lahko dovoli naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnih naročilih, poslovanje s poslovnimi subjekti iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da funkcionar ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila. Komisija mora v primeru iz prejšnjega stavka odločiti pred končanjem postopka o oddaji javnega naročila oziroma pred izbiro najugodnejšega oziroma najprimernejšega ponudnika.
(6) Komisija v Uradnem listu Republike Slovenije ter na svoji spletni strani tekoče objavlja seznam poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi določb tega zakona ne smejo poslovati naročniki iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena in seznam poslovnih subjektov iz prejšnjega odstavka.
(7) Omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja za poslovanje na podlagi pogodb o oddaji javnega naročila, ki so bile sklenjene pred funkcionarjevim nastopom funkcije.
(8) Omejitev iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne velja za poslovanje na podlagi pogodb o oddaji javnega naročila, ki so bile sklenjene pred imenovanjem oziroma izvolitvijo posameznika v organ upravljanja ali nadzorni organ.
29. člen
Omejitev iz prvega odstavka prejšnjega člena velja tudi v času po prenehanju funkcije dokler funkcionar prejema nadomestilo plače, do katerega ima pravico po prenehanju funkcije.
30. člen
(1) Poslovni subjekti iz 28. člena tega zakona niso upravičeni do državnih pomoči.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za državne pomoči v zvezi z odpravo posledic, povzročenih z naravnimi nesrečami ali izrednimi dogodki.
31. člen
Določbe tega poglavja se ne uporabljajo glede vprašanj, ki so za določene funkcionarje z zakonom drugače urejena.
IV. poglavje: NADZOR NAD PREMOŽENJSKIM STANJEM FUNKCIONARJEV
32. člen
(1) Komisija opravlja nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev.
(2) Če komisija v postopku nadzora, določenim s tem zakonom, ugotovi, da obstaja očitno neskladje med predloženimi podatki o premoženjskem stanju funkcionarja in dejanskim stanjem, o tem obvesti organ, v katerem funkcionar opravlja svojo funkcijo, in druge pristojne organe v skladu z zakonom.
(3) Organi iz prejšnjega odstavka morajo komisijo najpozneje v roku treh mesecev po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka seznaniti s svojimi ukrepi in odločitvami.
33. člen
Organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, mora komisijo obvestiti o tem, da je funkcionar nastopil funkcijo oziroma da mu je funkcija prenehala, v sedmih dneh od nastopa oziroma prenehanja funkcije.
34. člen
Komisija nadzira premoženjsko stanje funkcionarja na podlagi podatkov, ki jih predloži funkcionar na posebnem obrazcu, ki ga po predhodnem soglasju komisije državnega zbora predpiše komisija in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
35. člen
Funkcionar mora v enem mesecu po nastopu funkcije komisiji predložiti podatke:
– o funkciji, ki jo opravlja poklicno ali nepoklicno,
– o drugih funkcijah oziroma dejavnostih, ki jih opravlja,
– o dejavnosti, ki jo je opravljal neposredno pred nastopom funkcije,
– o svojem premoženjskem stanju.
36. člen
(1) Podatki o premoženjskem stanju funkcionarja obsegajo podatke o njegovem celotnem premoženju in dohodkih, in sicer:
– o nepremičninah,
– o premičninah večje vrednosti,
– o poslovnih deležih in delnicah v gospodarskih družbah ter o drugih vrednostnih papirjih,
– o denarnih sredstvih pri bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah,
– o dolgovih, prevzetih jamstvih in drugih obveznostih ter
– o letnih dohodkih, ki so osnova za dohodnino.
(2) Za premičnine večje vrednosti iz druge alinee prejšnjega odstavka štejejo premičnine, katerih vrednost presega 2.000.000 tolarjev.
(3) Komisija lahko zahteva od funkcionarja, da podatkom iz prvega odstavka tega člena priloži ustrezna dokazila.
37. člen
(1) Podatke o letnih dohodkih iz šeste alinee prvega odstavka prejšnjega člena izkazuje funkcionar vsako leto z odločbo o dohodnini.
(2) Vsako spremembo v premoženjskem stanju iz prve do pete alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ki presega polovico višine gotovinske transakcije, kot jo v določbah o obveznem sporočanju določa zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja, mora funkcionar sporočiti komisiji ob predložitvi odločbe o dohodnini.
(3) Komisija lahko zahteva od funkcionarja, da ji predloži podatke iz prve do pete alinee prvega odstavka prejšnjega člena. Funkcionar mora komisiji predložiti te podatke v 15 dneh po prejemu zahteve.
(4) Če je ob primerjavi predloženih podatkov z dejanskim stanjem mogoče utemeljeno sklepati, da funkcionar svoje premoženje oziroma dohodke, z namenom izogibanja nadzoru po tem zakonu, prenaša na družinske člane, lahko komisija državnega zbora na predlog komisije od funkcionarja zahteva, da komisiji v enem mesecu po prejemu zahteve predloži podatke iz prejšnjega člena tudi za družinske člane.
38. člen
Določbe 35. do 37. člena tega zakona veljajo tudi za funkcionarja, ki mu je prenehala funkcija in prejema nadomestilo plače, do katerega ima pravico po prenehanju funkcije.
39. člen
(1) Če funkcionar ne predloži podatkov iz 35. do 37. člena tega zakona v rokih, določenih s tem zakonom, ga komisija opozori in mu določi dodaten rok za izpolnitev obveznosti, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva vročitve opozorila.
(2) Če funkcionar tudi po izteku roka iz prejšnjega odstavka ne predloži zahtevanih podatkov, komisija obvesti organ, v katerem funkcionar opravlja funkcijo, oziroma organ, pristojen za določitev in izplačilo plače oziroma nadomestila plače.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se plača oziroma nadomestilo plače vsak mesec po tem, ko je pretekel rok iz prvega odstavka tega člena, do obvestila komisije, da je funkcionar predložil zahtevane podatke, zniža za eno desetino, vendar največ do višine minimalne plače.
(4) Če funkcionar v treh mesecih po izteku roka iz prvega odstavka tega člena ne predloži zahtevanih podatkov, komisija o tem obvesti organ, pristojen za začetek postopka za prenehanje funkcije, ali v skladu z zakonom drug pristojni organ.
(5) Če pristojni organ ugotovi, da funkcionar ni predložil zahtevanih podatkov, začne postopek za prenehanje funkcije ali druge postopke v skladu z zakonom in o svoji končni odločitvi obvesti komisijo.
(6) Če funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, v treh mesecih po izteku roka iz prvega odstavka tega člena ne predloži zahtevanih podatkov, se mu ustavi izplačevanje nadomestila.
V. poglavje: NAČRT INTEGRITETE, OCENA INTEGRITETE IN PREVERJANJE DELOVANJA INSTITUCIJ V SKLADU
S SPREJETIM NAČRTOM INTEGRITETE
40. člen
(1) Državni organi in organi lokalnih skupnosti sprejmejo načrt integritete. Načrt integritete predstavljajo ukrepi pravne in dejanske narave, ki odpravljajo in preprečujejo možnosti za nastanek in razvoj korupcije v organu.
(2) Načrt integritete vsebuje zlasti:
– oceno korupcijske izpostavljenosti institucije,
– podatke o osebi, odgovorni za načrt integritete,
– opis delovnega procesa in načina odločanja z opredelitvijo izpostavljenih nalog,
– preventivne ukrepe za zmanjševanje možnosti in nevarnosti za korupcijo ter
– druge dele načrta, opredeljene v smernicah iz 43. člena tega zakona.
(3) Organi iz prvega odstavka tega člena morajo v rokih, določenih s smernicami iz 43. člena tega zakona, oblikovati načrt integritete in o tem obvestiti komisijo.
(4) Komisija usposablja osebe iz druge alinee drugega odstavka tega člena.
41. člen
Komisija redno ali po potrebi preverja, ali so organi iz prejšnjega člena sprejeli načrt integritete in kako ga izvajajo.
42. člen
(1) Komisija lahko na predlog drugih subjektov javnega sektorja, ki niso določeni v prvem odstavku 40. člena tega zakona, kot tudi na predlog pravne osebe iz zasebnega sektorja, ob smiselni uporabi določb 40. in 41. člena tega zakona, izdela oceno integritete ter hkrati poda predloge za njeno izboljšanje.
(2) Postopke iz prejšnjega odstavka izvede komisija za pravne osebe iz zasebnega sektorja na njihove stroške. Obračun stroškov oziroma nadomestila in način vplačila predpiše minister, pristojen za finance.
43. člen
Komisija izdela in objavi smernice za oblikovanje načrtov integritete in za preverjanje delovanja načrtov integritete oziroma ocenjevanje integritete.
VI. poglavje: VARSTVO IN HRAMBA PODATKOV IN VODENJE EVIDENC TER ZAUPNOST PODATKOV
44. člen
(1) Podatki, ki so pridobljeni pri nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, in drugi podatki, ki jih določi komisija, so zaupne narave.
(2) Predsednik, namestnik predsednika in člani kKomisije, člani komisije državnega zbora in osebe, zaposlene pri komisiji, podatkov iz prejšnjega odstavka ne smejo razkriti nepooblaščenim osebam, niti jih sami izkoristiti ali omogočiti, da bi jih izkoristile nepooblaščene osebe.
UPORABA PODATKOV
45. člen
Podatki, pridobljeni v skladu s tem zakonom, se smejo uporabljati le za namene, določene z zakonom.
HRAMBA PODATKOV IN DOKUMENTACIJE
46. člen
(1) Komisija mora podatke, informacije in dokumentacijo, pridobljeno na podlagi tega zakona, hraniti 15 let po zaključku zadeve, nato pa se arhivira.
(2) Komisija vodi naslednje evidence podatkov:
– evidenco funkcionarjev, oseb iz 3. člena tega zakona in njihovih družinskih članov (osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča),
– evidenco podatkov iz 35. in 36. člena tega zakona za osebe iz prejšnje alinee,
– evidenco obvestil o sprejetih načrtih integritete (40. člen),
– evidenco opravljenih preverjanj delovanja načrtov integritete (41. člen),
– evidenco ocen integritete (42. člen),
– evidenco seznamov daril iz prvega odstavka 26. člena tega zakona, ter evidenco obvestil iz drugega odstavka 26. člena in 27. člena tega zakona,
– evidenco oseb iz drugega odstavka 40. člena tega zakona (osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča, zaposlitev),
– evidenco poslovnih subjektov iz 28. člena tega zakona (naziv poslovnega subjekta, registrsko številko in sedež).
VII. poglavje: KAZENSKA DOLOČBA
47. člen
(1) Z globo od 500.000 do 10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, razen neposrednega uporabnika proračuna, ki kot naročnik, ki posluje po predpisih o javnih naročilih, odda javno naročilo poslovnemu subjektu iz prvega, drugega in tretjega odstavka 28. člena tega zakona.
(2) Z globo od 50.000 do 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba naročnika, ki posluje po predpisih o javnih naročilih, če stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
VIII. poglavje: PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati sklep o ustanovitvi, delovnem področju in organizaciji Urada Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije (Uradni list RS, št. 58/2001).
(2) Urad Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije (v nadaljnjem besedilu: urad) nadaljuje z delom na podlagi določb sklepa iz prejšnjega odstavka, ki se uporabljajo do dne, ko prične z delom komisija.
49. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati drugi, tretji in četrti odstavek 39. člena zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 19/94, 8/96, 24/98, 48/2001 in 67/2002), zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 49/92 in 50/92 – popr.) ter odlok Državnega zbora Republike Slovenije o ustanovitvi, nalogah in sestavi komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 6/93).
(2) Komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo nadaljuje s svojim delom na podlagi določb odloka iz prejšnjega odstavka do dne, ko prične z delom komisija, potem pa opravlja delo komisije državnega zbora na podlagi določb tega zakona, do ustanovitve komisije državnega zbora.
(3) Državni zbor ustanovi komisijo državnega zbora po prvih volitvah v državni zbor.
(4) Sodni svet nadaljuje s svojim delom na podlagi določb zakona o sodniški službi iz prvega odstavka do dne, ko prične z delom komisija.
(5) Po pričetku dela komisije se nanjo prenesejo evidence in arhiv komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in tisti del evidenc in arhiva Sodnega sveta, ki se nanaša na naloge komisije po tem zakonu.
50. člen
Organi, v katerih opravljajo funkcijo funkcionarji iz 2. člena tega zakona, morajo predložiti komisiji seznam funkcionarjev v 30 dneh od začetka dela komisije.
51. člen
(1) Funkcionarji morajo predložiti komisiji podatke iz 35. do 37. člena tega zakona v 60 dneh od začetka dela komisije.
(2) Funkcionarji morajo prenehati opravljati dejavnost, ki po tem zakonu ni združljiva z opravljanjem funkcije, v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
52. člen
Predlagatelji iz prvega odstavka 5. člena tega zakona začnejo s postopkom za izbiro predsednika, namestnika predsednika in članov komisije v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona. Za ta postopek se smiselno uporablja 6. člen tega zakona.
53. člen
Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/2003) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so za globo določene v 47. členu tega zakona.
ZAČETEK DELA KOMISIJE
54. člen
(1) Komisija prične z delom, ko so imenovani predsednik, namestnik predsednika in člani komisije in ko sprejme poslovnik iz 9. člena tega zakona.
(2) Na komisijo se prenesejo vsa tehnična, materialna in druga sredstva ter arhivi in druge evidence urada.
(3) Zaposleni v uradu se imenujejo v ustrezne nazive po zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/2002) in prerazporedijo na delovna mesta javnih uslužbencev pri komisiji, če s tem soglašajo.
IZDAJA PODZAKONSKIH IN DRUGIH AKTOV
55. člen
(1) Predlog poslovnika iz 9. člena tega zakona mora komisija predložiti v soglasje državnemu zboru v 30 dneh po imenovanju predsednika, namestnika predsednika in članov komisije.
(2) Državni zbor odloči o izdaji soglasja k predlogu poslovnika v 60 dneh od njegove predložitve. Komisija v 15 dneh po pridobljenem soglasju k poslovniku izda akte o notranji organizaciji in sistemizaciji.
(3) Minister, pristojen za finance, predpiše obračun stroškov oziroma nadomestila in način vplačila iz 42. člena tega zakona v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
ZAČETEK VELJAVNOSTI
56. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-05/03-28/1
Ljubljana, dne 19. decembra 2003.
EPA 929-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.