Uradni list

Številka 125
Uradni list RS, št. 125/2004 z dne 22. 11. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 125/2004 z dne 22. 11. 2004

Kazalo

5246. Uredba o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira VČM-1/100 za proizvodnjo pijač, stran 15015.

Na podlagi 140. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A in 41/04 – ZVO-1) in 165. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesiji za odvzem podzemne vode iz vodnega vira VČM-1/100 za proizvodnjo pijač
I. PREDMET IN OBSEG KONCESIJ
1. člen
Ta uredba je koncesijski akt, na podlagi katerega Vlada Republike Slovenije podeli koncesijo za odvzem podzemne vode iz vodnega vira VČM-1/100 (v nadaljnjem besedilu: vodni vir) za proizvodnjo pijač z naslednjimi parametri:
-----------------------------------------------------------------------------
Vodni vir  Kraj   Občina            k.o.   Y / X / Z        Letna    Q (l/s)*
                                                         količina
                                                        (m3/leto)
-----------------------------------------------------------------------------
VČM-1/100  Mele   Gornja Radgona    Mele   5 577 779      210.000         6,0
                  Tišina                   5 168 286
                                          218 m.n.m.
-----------------------------------------------------------------------------
 
    *Q = največji odvzem v litrih na sekundo.
(2) Vodno telo podzemne vode, iz katerega se na podlagi koncesije po tej uredbi lahko odvzema podzemna voda, je vodno telo pliocenskega vodonosnika, ki je v povprečju debelo 20 m, na mestu vodnega vira pa se začenja na globini 38,8 m in sega do globine 60,1 m, na površini zemlje pa je omejeno z območjem iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe (v nadaljnjem besedilu: območje koncesije).
II. POGOJI ZA PRIDOBITEV IN IZVAJANJE KONCESIJE
2. člen
(1) Koncesija iz prejšnjega člena se podeli imetniku pravice za raziskovanje podzemnih voda na območju koncesije.
(2) Imetnik pravice za raziskovanje podzemnih voda iz prejšnjega odstavka pridobi koncesijo za odvzem podzemne vode za proizvodnjo pijač, in sicer za stekleničenje naravne mineralne vode in izvirske vode, če:
– je tehnično usposobljen in opremljen za proizvodnjo pijač,
– zagotovi, da instalirani pretok vode skozi naprave za rabo podzemne vode ne presega največjega odvzema, določene v tabeli iz prejšnjega člena, in
– zagotovi tak režim odvzema podzemne vode, da povprečna letna vrednost pretoka odvzete podzemne vode ne presega 4 l/s, letna količina odvzete podzemne vode pa ni večja od letne količine, določene v tabeli iz prejšnjega člena.
(3) Naravna mineralna voda in izvirska voda iz prejšnjega odstavka je voda v skladu s predpisom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne vode.
(4) Če imetnik pravice za raziskovanje podzemnih voda na območju koncesije podzemne vode ne namerava izkoriščati ali če ne podpiše koncesijske pogodbe v roku iz odločbe o izboru koncesionarja, se koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira podeli na podlagi javnega razpisa.
3. člen
(1) Koncesija za odvzem podzemne vode iz vodnega vira se podeli za stekleničenje izvirske ali naravne mineralne vode za 30 let.
(2) Začetek izvajanja koncesije se šteje na dan podpisa koncesijske pogodbe.
(3) Oseba, ki je pridobila koncesijo (v nadaljnjem besedilu: koncesionar), mora poleg predpisanih pogojev zagotoviti tudi:
– zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami rabe podzemne vode,
– zavarovanje opreme, naprav in objektov za odvzem podzemne vode,
– neprekinjeno merjenje količine odvzete podzemne vode,
– spremljanje kakovosti vode v vodnem telesu podzemne vode,
– ohranjanje količin in kakovosti ter naravne vloge vodnega vira,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in varstva habitatov ter biološkega ravnotežja, če je to ogroženo zaradi izpusta podzemne vode v okolje,
– vzpostavitev novega oziroma nadomestitev prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
(4) Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
4. člen
(1) Koncesionar mora izvajati monitoring odvzema podzemne vode.
(2) Monitoring odvzema podzemne vode obsega meritve obnavljanja vodnega vira ter kemijske sestave odvzete podzemne vode in mora izpolnjevati zahteve iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Monitoring odvzema podzemne vode se izvaja po letnem programu monitoringa, ki ga za vsako triletno obdobje pripravi koncesionar, potrdi pa ministrstvo, pristojno za okolje.
(4) Koncesionar mora vsako leto podati koncedentu poročilo o rezultatih monitoringa.
(5) Koncesionar mora posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, v potrditev program monitoringa odvzema podzemne vode najkasneje do 1. julija zadnjega leta pred začetkom novega triletnega obdobja.
(6) Rok za oddajo programa monitoringa odvzema podzemne vode za prvo triletno obdobje v potrditev koncedentu se določi v koncesijski pogodbi.
III. PLAČILO ZA KONCESIJO
5. člen
(1) Koncesionar mora plačati za koncesijo za vsako leto odvzema podzemne vode posebej ves čas trajanja koncesije.
(2) Višina plačila za koncesijo je sorazmerna količini odvzete podzemne vode, ki jo koncesionar daje v promet.
(3) Koncesionar krije tudi vse stroške povzročitelja obremenitve okolja v skladu z zakonom in nadomestne stroške ureditve prostora, ki nastanejo zaradi odvzema ali rabe podzemne vode.
6. člen
(1) Prihodki od plačila za koncesijo so vir proračuna Republike Slovenije in proračuna občin, na območju katerih je območje na površini vodonosnika, določeno v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Plačilo za koncesijo se med državo in občinama Gornja Radgona in Tišina razdeli v razmerju 40: 60 v korist občin.
(3) Razdelitev plačila za koncesijo med državo in občinami iz prejšnjega odstavka je določena na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja v teh občinah v skladu s predpisom, ki ureja merila za določanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja zaradi ugotavljanja deleža plačila občini za koncesijo na naravni dobrini.
(4) Del plačila za koncesijo iz drugega odstavka tega člena, ki je namenjen občinama, se razdeli med občinama skladno s pripadajočim deležem območja na površini zemlje iz priloge 1 te uredbe.
7. člen
(1) Plačilo za koncesijo se določi za vsako koledarsko leto posebej na podlagi letne količine podzemne vode, izražene v 1.000 litrih, ki jo je koncesionar dal v promet.
(2) Letna količina podzemne vode, ki jo je koncesionar dal v promet, se določi v okviru monitoringa odvzema podzemne vode in se izraža v 1.000 litrih ločeno za vodo, ki je dana v promet kot naravna mineralna voda oziroma kot izvirska voda.
(3) Višina plačila za koncesijo je za 1.000 litrov podzemne vode, ki je dana v promet kot naravna mineralna voda, enaka 2,66xV(koncesija), in za 1 liter podzemne vode, ki je da v promet kot izvirska voda, 2xV(koncesija), kjer se V(koncesija) izračuna na naslednji način:
                  0,08xP(vodno–povračilo)
V (koncesija) =  --------------------------
                  Q(1) + 2xQ(2) + 2,66xQ(3)
kjer je:
– V(koncesija) višina plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode, izražena v tolarjih,
– P(vodno-povračilo) vsota vseh plačil vodnega povračila, odmerjenega izvajalcem lokalnih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisi, ki urejajo plačevanje vodnih povračil, izražena v tolarjih,
– Q(1) letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet v brezalkoholnih pijačah, izražena v 1.000 litrih,
– Q(2) letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot izvirska voda, namizna voda ali v pivu, izražena v 1.000 litrih,
– Q(3) letna količina vse odvzete podzemne vode, ki je bila dana v promet kot naravna mineralna voda, izražena v 1.000 litrih,
pri čemer so vrednosti za P(vodno-povračilo), Q(1),Q(2) in Q(3) izračunane iz podatkov o odmeri vodnih povračil in proizvodnji pijač v letu, ki je dve leti pred obračunskim letom plačila za koncesijo.
8. člen
Višino plačila za koncesijo za 1.000 litrov stekleničene podzemne vode V(koncesija) iz prejšnjega člena določi minister, pristojen za okolje, do 31. decembra za naslednje leto s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
9. člen
Koncesionar mora Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. januarja tekočega leta posredovati vse podatke, potrebne za izračun višine plačila za koncesijo za preteklo leto.
10. člen
Koncesionar, ki je med letom prenehal izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati koncesijo po tej uredbi, mora posredovati podatke, potrebne za izračun v tridesetih dneh po prenehanju odvzema podzemne vode.
11. člen
Koncesionar mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost in pravilnost podatkov, posredovanih za izračun plačila za koncesijo, hraniti še najmanj pet let od dneva, ko mu je agencija izstavila račun za plačilo za koncesijo.
12. člen
(1) Koncesionar plačuje za koncesijo med letom v obliki dveh akontacij in poračuna plačil za koncesijo na račun, določen v skladu s predpisom, ki ureja podračune in način plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov.
(2) Plačilo prve akontacije v letu zapade v plačilo zadnji delovni dan v juniju, druge akontacije v letu pa zadnji delovni dan v decembru.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom plačila za koncesijo in višino plačila za koncesijo se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti koncesionarju v 60 dneh potem, ko je agencija koncesionarju izstavila poračun plačil za koncesijo.
(4) Za nepravočasno plačane zneske plačila za koncesijo mora koncesionar plačati zakonite zamudne obresti.
13. člen
Znesek akontacije znaša polovico zadnjega plačila za koncesijo, povečanega ali zmanjšanega sorazmerno odstotku spremembe višine plačila za koncesijo V(koncesija) iz 7. člena te uredbe.
14. člen
Če agencija ugotovi, da koncesionar ni posredoval podatkov, potrebnih za izračun višine plačila za koncesijo v predpisanem roku, agencija uporabi za določitev višine plačila za koncesijo podatke o rabi podzemne vode iz svojih evidenc o rabi vode.
IV. NADZOR
15. člen
Izvajanje te uredbe nadzirajo inšpektorji, pristojni za vode.
V. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
16. člen
Ne glede na določbe 7. člena te uredbe je višina plačila za koncesijo V(koncesija) za leto 2005 enaka 20%, za leto 2006 enaka 40%, za leto 2007 enaka 60% in za leto 2008 enaka 80% višine plačila za koncesijo V(koncesija), izračunane na način iz 7. člena te uredbe.
17. člen
(1) Ne glede na rok podpisa koncesijske pogodbe mora oseba, ki je pridobila pravico za raziskovanje podzemnih voda, začeti s plačevanjem za koncesijo od 1. januarja 2005 dalje pod pogoji in na način iz te uredbe.
(2) Višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2005 določi agencija na podlagi podatkov količini podzemne vode, ki jo je dala v letu 2003 oseba iz prejšnjega odstavka v promet.
(3) Podatke o količini podzemne vode, dane v promet v letu 2003, mora oseba iz prvega odstavka tega člena posredovati agenciji najkasneje do 31. marca 2005.
(4) Če agenciji podatki iz prejšnjega odstavka niso posredovani, se za višino akontacije plačila za koncesijo v letu 2005 uporabijo podatki ministrstva, pristojnega za okolje, o količini podzemne vode, ki jo je dala oseba iz prvega odstavka tega člena v promet v letu 2003.
18. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-17/2004-3
Ljubljana, dne 11. novembra 2004
EVA 2004-2511-0311
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop
Predsednik
                                PRILOGA 2
           PROGRAM MONITORINGA ZA IZKORIŠČANJE VRTINE VČM-1/01

    1. Nadzor obnavljanja vodnega vira in stanja depresijskega lijaka
    Nadzor obnavljanja vodnega vira je potrebno izvajati s stalno
spremljavo gibanja piezometrične gladine, razvoja depresijskega lijaka in
pretoka izkoriščane vode ter njihovega trenda.
    Pri tem je treba ugotavljati:
    – obseg nihanja piezometrične gladine in trend tega nihanja sezonsko
in dolgoročno,
    – doseg hidravličnih mej vodonosnika (meje napajanja ali
neprepustnih mej),
    – obseg in spremembe depresijskega lijaka proti vsem mejam vodnega
telesa.
    Nadzor je treba izvajati z meritvami:
    – črpane količine iz črpalne vrtine VČM-1/01,
    – piezometrične gladine v črpalni vrtini VČM-1/01 in
    – piezometrične gladine v piezometričnih vrtinah:
    1. VČM-2,
    2. V-76,
    3. V-79,
    4. V-80,
    5. V-81,
    6. V-82,
    7. V-83 in
    8. V-84.
    Meritve piezometrične gladine in črpane količine iz črpalne vrtine
VČM-1/01 morajo biti stalne in zvezne.
    Meritve piezometrične gladine v piezometričnih vrtinah morajo biti
izvajane redno enkrat mesečno. Posamezna meritev mora biti izvedena v
času ustaljenih pogojev depresije med črpanjem ali v času mirovanja. Po
daljšem mirovanju (več kot 3 dni brez črpanja) morajo biti meritve
izevedene tik pred črpanjem.
    2. Nadzor kemijske sestave podzemne vode
    Z nadzorom kemijske sestave podzemne vode je treba ugotavljati
učinkovitost varovanja (vodovarstvenega območja) morebitne vplive prodora
onesnažene vode v vodonosnik in trend v vsebnosti redukcijskih zvrsti in
s tem morebitne spremembe naravnih pogojev v vodonosniku.
    Monitoring kemijske sestave se izvaja z rednimi analizami surove
izčrpane vode iz VČM-1, ki jih je treba zagotavljati v skladu s
predpisom, ki ureja naravne mineralne vode, izvirske vode in namizne
vode.
    Poleg vode iz črpalne vrtine je treba najmanj enkrat letno vzorčiti
in analizirati tudi vodo iz piezometrov V-80, V-82 in V-83. Analitika
mora zajeti iste parametre kot pri vodi iz črpalne vrtine VČM-1.