Uradni list

Številka 93
Uradni list RS, št. 93/2003 z dne 29. 9. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 93/2003 z dne 29. 9. 2003

Kazalo

4239. Poslovnik Ustavnega sodišča, stran 13418.

Na podlagi drugega odstavka 2. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) je Ustavno sodišče na upravni seji dne 15. septembra 2003 sprejelo
P O S L O V N I K
Ustavnega sodišča
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(predmet poslovnika)
S tem poslovnikom Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustavno sodišče) ureja svojo organizacijo, poslovanje in druga vprašanja, pomembna za njegovo delo.
II. PREDSTAVLJANJE USTAVNEGA SODIŠČA
2. člen
(predstavljanje)
(1) Ustavno sodišče predstavlja predsednica oziroma predsednik Ustavnega sodišča (v nadaljevanju: predsednik). V času njegove odsotnosti ali po njegovem pooblastilu ga nadomešča pri predstavljanju Ustavnega sodišča in pri opravljanju drugih nalog iz njegove pristojnosti podpredsednica ali podpredsednik Ustavnega sodišča (v nadaljevanju: podpredsednik).
(2) Če sta odsotna predsednik in podpredsednik, opravlja naloge predsednika sodnica oziroma sodnik Ustavnega sodišča (v nadaljevanju: ustavni sodnik) po vrstnem redu pravila o senioriteti.
(3) V zadevah zunaj sodnega postopka predstavlja Ustavno sodišče v mejah svoje pristojnosti ali v mejah pooblastila predsednika tudi generalna sekretarka oziroma generalni sekretar Ustavnega sodišča (v nadaljevanju: generalni sekretar).
3. člen
(zunanja razmerja)
(1) Predsednik sodeluje s Predsednikom republike, predsednikom Državnega zbora, predsednikom Vlade, predsednikom Državnega sveta, predsednikom Vrhovnega sodišča in predstojniki drugih državnih organov na način, ki zagotavlja samostojnost in neodvisnost Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
(2) Ustavno sodišče navezuje stike in sodeluje z mednarodnimi organizacijami in z ustavnimi sodišči in drugimi njim po položaju enakimi sodišči tujih držav.
(3) Za urejanje zadev, ki sodijo v področje sodelovanja iz prejšnjega odstavka, lahko predsednik pooblasti enega izmed ustavnih sodnikov.
4. člen
(pečat)
Ustavno sodišče ima pečat, ki ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis “Ustavno sodišče Republike Slovenije“.
III. POLOŽAJ PREDSEDNIKA IN SODNIKOV USTAVNEGA SODIŠČA
5. člen
(volitve predsednika in podpredsednika)
(1) Predsednika izvolijo ustavni sodniki izmed sebe za dobo treh let. Po poteku te dobe je lahko isti ustavni sodnik ponovno izvoljen za predsednika.
(2) Volitve predsednika se opravijo na upravni seji najkasneje trideset dni pred iztekom mandata prejšnjemu predsedniku. Volitve se opravijo s tajnim glasovanjem.
(3) Podpredsednika se voli na enak način kot predsednika.
6. člen
(način volitev)
(1) Predsednika izvolijo ustavni sodniki z večino glasov vseh ustavnih sodnikov.
(2) Če nobeden od kandidatov za predsednika v prvem krogu ni izvoljen, se v drugi krog glasovanja uvrstita kandidata, ki sta prejela največ glasov.
7. člen
(položaj predsednika in ustavnih sodnikov)
(1) Predsednik, podpredsednik in ustavni sodniki imajo položaj in z njim povezane pravice in obveznosti, določene z Ustavo, z zakonom, s tem poslovnikom in z aktom Ustavnega sodišča, ki podrobneje ureja materialne in druge pogoje njihovega dela.
(2) V Ustavnem sodišču se položaj ustavnih sodnikov, razen pri odločanju, določa po senioriteti, ki ima naslednji vrstni red:
– predsednik,
– podpredsednik,
– ustavni sodniki po datumu začetka opravljanja sodniške funkcije, tako da ima prednost tisti, ki je funkcijo začel prej opravljati; če je po prisegi začelo opravljati sodniško funkcijo več ustavnih sodnikov hkrati, ima prednost starejši ustavni sodnik.
8. člen
(predsednik)
(1) Predsednik poleg opravljanja sodniške funkcije:
– usklajuje delo Ustavnega sodišča,
– sklicuje in vodi obravnave in seje Ustavnega sodišča,
– podpisuje odločbe in sklepe Ustavnega sodišča, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno,
– skrbi za uresničevanje stikov z drugimi državnimi organi,
– skrbi za sodelovanje z ustavnimi sodišči tujih držav in z mednarodnimi organizacijami,
– nadzoruje opravljanje nalog sodne uprave,
– opravlja druge naloge v skladu z Ustavo, zakonom, tem poslovnikom in drugimi akti Ustavnega sodišča.
(2) Predsednik opravlja svoje naloge samostojno ter na podlagi sklepov in usmeritev, ki jih sprejme Ustavno sodišče.
9. člen
(izkaznica ustavnih sodnikov)
(1) Predsednik, podpredsednik in ustavni sodniki imajo izkaznice s fotografijo in podatki o identiteti, s katero uveljavljajo imunitetno pravico, in druge dokumente, na podlagi katerih jim nudijo pooblaščene uradne osebe pomoč.
(2) Za izdajanje izkaznic in za evidenco o izdanih izkaznicah skrbi generalni sekretar.
IV. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA
10. člen
(način dela)
(1) Ustavno sodišče odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah, kolikor ni z Zakonom o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ali s tem poslovnikom drugače določeno.
(2) Ustavno sodišče ima tri tričlanske senate za preizkus ustavnih pritožb. Delitev dela med senati ter njihovo sestavo določi Ustavno sodišče z razporedom dela.
(3) O vprašanjih, povezanih s svojo organizacijo in delom, odloča Ustavno sodišče na upravnih sejah.
11. člen
(razpored dela)
(1) Razpored sej ter razpored dela ustavnih sodnikov in svetovalcev Ustavnega sodišča določi Ustavno sodišče z razporedom dela, ki ga sprejme na upravni seji.
(2) Seje Ustavnega sodišča se praviloma določijo za čas pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem, za čas jesenskega zasedanja pa med 10. septembrom in 20. decembrom.
(3) V obdobjih iz prejšnjega odstavka se praviloma določijo tudi seje senatov.
(4) Razpored dela se objavi na oglasni deski, razpored sej, način dodeljevanja zadev ustavnim sodnikom, delitev dela med senati Ustavnega sodišča in njihovo sestavo pa tudi na spletni strani Ustavnega sodišča.
12. člen
(delovna telesa)
(1) Ustavno sodišče ima delovna telesa, ki jih določa ta poslovnik ali ki jih s posebnim aktom ustanovi Ustavno sodišče.
(2) Ustavno sodišče ima naslednja delovna telesa:
– Komisijo za redakcijo, ki pripravlja končna besedila odločb in sklepov Ustavnega sodišča, ki jih ta sprejme na seji;
– Študijsko komisijo, ki obravnava posamezna vprašanja v zvezi s postopkom pred Ustavnim sodiščem in pripravlja predloge načelnih stališč o njih;
– Komisijo za gospodarska in organizacijska vprašanja, ki pripravlja predloge odločitev za upravne seje Ustavnega sodišča zlasti s področij notranje organizacije, materialnega poslovanja, osebnih prejemkov in povračil, proračuna in njegovega izvrševanja; komisija odloča o posameznih vprašanjih, kadar tako določajo splošni akti Ustavnega sodišča ali na podlagi pooblastila upravne seje;
– Personalno komisijo, ki odloča o zadevah zaposlovanja, napredovanja in imenovanj v skladu s pravili, ki jih določa splošni akt Ustavnega sodišča;
– Komisijo za pritožbe, katere senati v skladu s splošnim aktom odločajo o pritožbah zoper odločitve o pravicah in obveznostih zaposlenih v sekretariatu Ustavnega sodišča, ki imajo status javnih uslužbencev (v nadaljevanju sodno osebje);
– Uredniški odbor Zbirke odločb in sklepov Ustavnega sodišča.
(3) Sestavo Komisije za redakcijo določi Ustavno sodišče z razporedom dela. Sestavo drugih delovnih teles določi Ustavno sodišče s splošnim aktom ali s posebnim sklepom.
(4) Če se delovno telo ustanovi s posebnim aktom, se z njim določijo delovno področje, način njegovega dela in sestava.
13. člen
(sekretariat)
(1) Ustavno sodišče ima sekretariat, ki ga sestavljajo naslednje organizacijske enote: strokovna služba, služba za analize in mednarodno sodelovanje, služba za dokumentacijo in informatiko, glavna pisarna in služba za splošne in finančne zadeve.
(2) Podrobnejšo organizacijo sekretariata Ustavnega sodišča, število delovnih mest z opisi in s pogoji za njihovo zasedbo ureja Ustavno sodišče s posebnim aktom v skladu z ZUstS in s tem poslovnikom.
14. člen
(generalni sekretar)
(1) Generalni sekretar skrbi za usklajeno delovanje vseh služb sekretariata ter opravlja druge naloge, določene s tem poslovnikom ali drugimi akti Ustavnega sodišča ter z odredbami in navodili predsednika.
(2) Generalni sekretar je navzoč in v okviru svojih nalog sodeluje na sejah Ustavnega sodišča in pri delu senatov. Je član Komisije za redakcijo in opravlja naloge njenega sekretarja.
(3) Generalni sekretar ima v razmerju do zaposlenih v strokovni službi, službi za analize in mednarodno sodelovanje, službi za dokumentacijo in informatiko in glavni pisarni položaj predstojnika državnega organa, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno.
(4) Generalnega sekretarja imenuje in razreši Ustavno sodišče na upravni seji z večino glasov vseh sodnikov. Za svoje delo je generalni sekretar odgovoren predsedniku in ustavnim sodnikom.
(5) Za generalnega sekretarja je lahko imenovan univerzitetni diplomirani pravnik, ki ima opravljen pravniški državni izpit in pridobljen magisterij pravnih znanosti, ali univerzitetni diplomirani pravnik, ki ima pridobljen doktorat pravnih znanosti, in ima najmanj deset let delovnih izkušenj na delih, za katera se zahteva izobrazba univerzitetnega diplomiranega pravnika.
15. člen
(namestnik in pomočniki generalnega sekretarja)
(1) Generalnega sekretarja nadomešča v njegovi odsotnosti namestnik generalnega sekretarja, ki ga na njegov predlog imenuje Ustavno sodišče.
(2) Na predlog generalnega sekretarja imenuje Ustavno sodišče enega ali več pomočnikov generalnega sekretarja za vodenje in organiziranje dela svetovalcev Ustavnega sodišča ali za izvrševanje drugih nalog iz pristojnosti generalnega sekretarja.
16. člen
(strokovna služba)
Svetovalci Ustavnega sodišča (v nadaljevanju: svetovalci) v strokovni službi pripravljajo poročila, osnutke odločb, sklepov in mnenj v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča ter opravljajo drugo strokovno delo za potrebe obravnavanja in odločanja Ustavnega sodišča. Z aktom o sistemizaciji delovnih mest se določijo položaj in nazivi, v katerih svetovalci opravljajo delo.
17. člen
(služba za analize in mednarodno sodelovanje)
Služba za analize in mednarodno sodelovanje zlasti:
– zbira podatke in informacije pravne narave, potrebne za delo strokovne službe Ustavnega sodišča,
– pripravlja primerjalnopravna gradiva in analize za potrebe zadev, ki jih obravnava Ustavno sodišče,
– pripravlja pravne podlage za ustavnosodno evidenco,
– zagotavlja prevajanje odločitev Ustavnega sodišča v angleški jezik in
– opravlja naloge s področja mednarodnega sodelovanja.
Službo neposredno vodi predstojnik službe, ki ga na predlog generalnega sekretarja imenuje Ustavno sodišče.
18. člen
(služba za dokumentacijo in informatiko)
(1) Služba za dokumentacijo in informatiko zagotavlja informacijsko podporo delu Ustavnega sodišča, skrbi za računalniško podprto poslovanje Ustavnega sodišča, vodi ustavnosodno evidenco in opravlja knjižnično dejavnost za potrebe Ustavnega sodišča.
(2) Službo neposredno vodi predstojnik službe, ki ga na predlog generalnega sekretarja imenuje Ustavno sodišče.
19. člen
(glavna pisarna)
(1) Glavna pisarna opravlja naloge, povezane s sprejemom in odpravo vlog, odločb, sklepov in drugih pisanj ter z vpisniki in drugimi pomožnimi knjigami Ustavnega sodišča, naloge, povezane s poslovanjem s spisi, z razdeljevanjem gradiv za seje Ustavnega sodišča in senatov, z objavo odločb in sklepov v Uradnem listu Republike Slovenije in drugih uradnih glasilih, ter druge naloge, določene z aktom o notranjem pisarniškem poslovanju.
(2) Glavno pisarno neposredno vodi vodja glavne pisarne.
20. člen
(služba za splošne in finančne zadeve)
Služba za splošne in finančne zadeve opravlja finančno-računovodska, splošna pravna in kadrovska dela, protokolarna ter druga spremljajoča dela, skrbi za izobraževanje sodnega osebja ter opravlja administrativna in tehnična dela za potrebe Ustavnega sodišča.
21. člen
(direktor)
(1) Delo službe za splošne in finančne zadeve vodi direktor, ki opravlja tudi druge naloge, določene z akti Ustavnega sodišča ter z odredbami in navodili predsednika ali generalnega sekretarja.
(2) Direktor je odredbodajalec za izvrševanje predračuna prihodkov in izdatkov Ustavnega sodišča.
(3) Direktor ima v razmerju do zaposlenih v službi za splošne in finančne zadeve položaj predstojnika državnega organa, kolikor ni s tem pravilnikom drugače določeno.
(4) Za svoje delo je direktor odgovoren predsedniku in ustavnim sodnikom.
(5) Direktorja imenuje in razreši Ustavno sodišče na upravni seji z večino glasov vseh ustavnih sodnikov.
(6) Za direktorja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z aktom o sistemizaciji delovnih mest.
22. člen
(položaj sodnega osebja)
(1) Položaj svetovalcev, direktorja in drugega sodnega osebja kot javnih uslužbencev se določa na podlagi drugega in tretjega odstavka 79. člena ZUstS.
(2) Sodno osebje v zvezi z opravljanjem dela na Ustavnem sodišču ne sme sprejemati daril, za protokolarna darila pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
(3) V času stavke sodnega osebja je treba zagotoviti opravljanje naslednjih del, ki so bistvena za izvajanje pristojnosti Ustavnega sodišča:
– dela, povezana z razpisanimi javnimi obravnavami;
– dela v zadevah, ki jih Ustavno sodišče po prvi in tretji alineji drugega odstavka 46. člena tega poslovnika obravnava in rešuje prednostno.
V. JAVNOST DELA
1. Zagotavljanje javnosti dela
23. člen
(javnost dela)
(1) Javnost dela Ustavnega sodišča se zagotavlja na način, ki ga določata zakon in ta poslovnik.
(2) Za javnost dela Ustavnega sodišča skrbi predsednik. Javnost dela zagotavlja zlasti z javno predstavitvijo letnega poročila o delu Ustavnega sodišča in s tiskovnimi konferencami.
(3) Ustavno sodišče v skladu z ZUstS in poslovnikom zagotavlja javnost izdanih odločb in sklepov z njihovo objavo v uradnih glasilih ter z objavo v Zbirki odločb in sklepov Ustavnega sodišča, na spletni strani Ustavnega sodišča ter v računalniško podprtih nacionalnih in drugih informacijskih sistemih.
2. Vpogled v spis
24. člen
(vpogled v spis)
(1) Vpogled v spis imajo udeleženci v postopku. Spis lahko vpogledajo v času uradnih ur v glavni pisarni pod nadzorstvom sodne osebe.
(2) Pred vpogledom v spis mora oseba, ki ima pravico do vpogleda, podpisati izjavo o varovanju osebnih podatkov, s katerimi se ob vpogledu seznani. Pravica do vpogleda v spis se ne nanaša na interni del spisa, ki obsega poročila, ki so podlaga za odločanje, osnutke odločb in sklepov, zapisnik o posvetovanju in glasovanju, ter na listine, ki so priložene vlogam, če imajo oznako poslovne, uradne ali druge tajnosti.
(3) Osebe, ki niso udeleženci v postopku, pa za to izkažejo pravni interes, lahko vpogledajo v spis samo s pisnim dovoljenjem predsednika.
(4) Osebe, ki niso udeleženci v postopku in izkažejo, da potrebujejo podatke o delu Ustavnega sodišča zaradi izdelave diplomske, magistrske ali doktorske naloge ali zaradi znanstvenoraziskovalnega proučevanja dela Ustavnega sodišča, lahko vpogledajo v spis na podlagi pisnega dovoljenja predsednika.
(5) Osebe iz prejšnjega odstavka lahko zaradi zbiranja in obdelave statističnih podatkov z dovoljenjem predsednika vpogledajo tudi v ustrezne vpisnike.
(6) Pravica do vpogleda obsega tudi pravico do fotokopiranja posameznih delov spisa, udeležencu v postopku pa se lahko kopija pošlje tudi po pošti.
(7) Ustavno sodišče določi stroškovnik za izdajo fotokopij pisanj.
3. Podatki o stanju postopka v zadevi
25. člen
(podatki o stanju postopka)
(1) Podatke o stanju postopka v posamezni zadevi daje udeležencem v postopku pred Ustavnim sodiščem ustavni sodnik, ki mu je zadeva dodeljena na podlagi razporeda dela (v nadaljevanju: sodnik poročevalec).
(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se dajo v pisni obliki in na pisno zaprosilo udeleženca v postopku. Izjemoma se lahko sporočijo po telefonu, če je mogoče ugotoviti identiteto osebe, ki prosi za podatke, in če sodnik poročevalec v to privoli.
(3) Drugim osebam daje podatke o stanju postopka v posamezni zadevi generalni sekretar na način iz prejšnjega odstavka.
(4) V zadevah ustavnih pritožb se osebam, ki niso udeleženci v postopku, ne daje podatkov o stanju postopka, razen če jim je poprej na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena dovoljen vpogled v spis.
4. Javna obravnava
26. člen
(javna obravnava)
(1) Vsakdo je lahko navzoč na javni obravnavi, razen pri tistih njenih delih, pri katerih je javnost izključena.
(2) Generalni sekretar obvesti o javnih obravnavah akreditirane novinarje in Slovensko tiskovno agencijo.
(3) Sklep o razpisu javne obravnave se osem dni pred javno obravnavo objavi tudi na oglasni deski in na spletni strani Ustavnega sodišča.
27. člen
(spremljanje javne obravnave)
(1) Televizijsko snemanje in fotografiranje med javno obravnavo ni dovoljeno, dovoljeno pa je pred pričetkom javne obravnave in ob ustni razglasitvi odločitve Ustavnega sodišča.
(2) Novinarji, ki spremljajo javno obravnavo, lahko za potrebe poročanja o delu Ustavnega sodišča zvočno snemajo potek javne obravnave, vendar zvočnih posnetkov ne smejo javno predvajati.
(3) Zapisnik o javni obravnavi se vodi in hrani kot zvočni zapis.
(4) Udeleženec v postopku ima v okviru pravice do vpogleda v spis pravico poslušati zvočni posnetek javne obravnave in pravico, da se mu na njegove stroške zvočni zapis presname.
5. Stiki z mediji
28. člen
(odgovorna oseba za stike)
(1) Za stike s predstavniki tiska in drugih javnih medijev skrbi generalni sekretar, tako da:
– daje medijem v objavo sporočila in informacije o delu in stališčih Ustavnega sodišča, kadar tako odloči Ustavno sodišče ali predsednik,
– daje informacije o tem, katere zadeve so uvrščene na dnevni red seje Ustavnega sodišča,
– daje informacije o načinu dela in postopanja Ustavnega sodišča,
– daje informacije o zadevah, ki se rešujejo izven postopka,
– opravlja druge naloge, ki mu jih določi Ustavno sodišče ali predsednik.
(2) Generalni sekretar lahko pooblasti za stike z mediji drugo sodno osebo.
(3) Ustavno sodišče lahko sklene, da bo o posamezni zadevi, o kateri teče postopek ustavnosodne presoje ali o kateri je že odločilo, seznanilo javnost prek tiska in drugih medijev, s tiskovnim sporočilom ali na drug ustrezen način.
(4) Zahteve in pobude za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, se z odobritvijo generalnega sekretarja lahko predložijo novinarjem. Če so v njih vsebovani podatki, ki jih zaradi varstva zasebnosti ni dovoljeno posredovati javnosti, generalni sekretar poprej odredi obliko posredovanja vsebine zahteve ali pobude.
(5) O vsaki odobritvi in predložitvi zahteve ali pobude se v spisu naredi uradni zaznamek.
(6) Generalni sekretar obvesti javnost o predlaganem dnevnem redu seje Ustavnega sodišča en dan pred sejo. Obvestilo ne vsebuje podatkov o udeležencih v postopkih v zadevah ustavnih pritožb, ki so jih vložile fizične osebe.
29. člen
(akreditirani novinarji)
(1) Ustavno sodišče vodi evidenco pri njem akreditiranih novinarjev. Njim in Slovenski tiskovni agenciji redno pošilja sporočila in informacije o svojem delu na način, ki ga določi generalni sekretar. Drugim novinarjem pošlje sporočila in informacije o delu Ustavnega sodišča na njihovo zahtevo generalni sekretar.
(2) Vpis v evidenco akreditiranih novinarjev odobri generalni sekretar na zahtevo odgovornega urednika javnega glasila ali na zahtevo samostojnega novinarja.
(3) Če generalni sekretar zavrne zahtevo za akreditacijo, izda o tem odločbo, zoper katero odgovorni urednik medija ali samostojni novinar lahko vloži ugovor v roku osmih dni. O ugovoru odloči predsednik.
(4) Odgovorni urednik medija ali samostojni novinar lahko odpove akreditacijo. Odpoved učinkuje z dnem, ko o tem obvesti generalnega sekretarja. Če Ustavno sodišče ugotovi, da akreditirani novinar ne sodeluje več z medijem, katerega glavni urednik je zaprosil za akreditacijo, ali če samostojnemu novinarju preneha ta status, pa akreditacija ni bila odpovedana, generalni sekretar ugotovi, da je akreditacija prenehala. O tem pošlje obvestilo odgovornemu uredniku, ki lahko v treh dneh zahteva, naj generalni sekretar o prenehanju izda odločbo. Zoper odločbo je dovoljen ugovor po prejšnjem odstavku tega člena.
6. Dostop do odločitev in podatkov Ustavnega sodišča
30. člen
(vpogled v sprejete odločitve)
(1) Vsakdo ima pravico vpogleda v sprejete odločbe in sklepe Ustavnega sodišča na način, ki zagotavlja varstvo zasebnosti prizadetih oseb.
(2) Odločba, sprejeta v postopku, začetem na podlagi ustavne pritožbe, oziroma sklep, izdan v postopku za preizkus ustavne pritožbe, se objavi in evidentira v bazi podatkov v obliki, ki namesto imen oseb in krajev vsebuje namišljene začetnice.
(3) Vsakdo lahko v času uradnih ur vpogleda v Zbirko odločb in sklepov ter v računalniško podprto bazo Ustavnega sodišča, ki zajema vse izdane odločbe in sklepe Ustavnega sodišča, v prostorih knjižnice Ustavnega sodišča.
(4) Ustavno sodišče osebi, ki vpogleda v odločbe in sklepe v prostorih knjižnice Ustavnega sodišča, izda kopijo posameznih odločb in sklepov, ki se ne objavljajo na spletni strani Ustavnega sodišča, tako, da se te presnamejo na elektronski medij, ki ga prinese oseba s seboj.
31. člen
(podatki, ki niso javni)
(1) Osebni podatki iz vpisnikov in pomožnih knjig niso javni. Oseba, ki ni udeleženec v postopku, se z njimi lahko seznani le na podlagi odobrenega vpogleda v spis v obsegu in na način, ki ga določata ZUstS in ta poslovnik.
(2) Zaradi varstva zasebnosti pobudnika lahko Ustavno sodišče z namišljenimi oznakami prekrije njegovo identiteto in druge osebne podatke.
(3) Interno gradivo v postopkih pred izdajo odločb in sklepov Ustavnega sodišča (poročila, ki so podlaga za obravnavo in odločanje, osnutki odločb in sklepov ter drugo interno gradivo, izdelano za obravnavo zadeve) ni javno in se hrani v internem delu spisa. To gradivo velja za tajno (interno), tudi če na njem to ni posebej označeno.
(4) Ustavno sodišče s posebnim aktom določi ravnanje s podatki, za katere je na podlagi zakona določeno, da so tajni.
VI. POSLOVANJE USTAVNEGA SODIŠČA
1. Poslovanje z vlogami
1.1. Sprejem vloge
32. člen
(sprejem vlog)
(1) Zahteve za oceno ustavnosti zakona, ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil (v nadaljevanju: zahteva), pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona, ustavnosti in zakonitosti predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil (v nadaljevanju: pobuda), ustavne pritožbe ter druge vloge in pisanja sprejema glavna pisarna Ustavnega sodišča.
(2) Vsebina posameznih vlog je določena v prilogi tega poslovnika (priloga 1).
(3) Vložnik lahko pobudo ali ustavno pritožbo vloži na obrazcih, ki sta v prilogi tega poslovnika (Priloga 2 – pobuda, Priloga 3 – ustavna pritožba). Obrazca sta dostopna tudi na Ustavnem sodišču, na spletni strani Ustavnega sodišča in na sedežih sodišč, ki so pristojna za odobritev brezplačne pravne pomoči.
33. člen
(predložitev vloge)
(1) Vloge iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko vložijo osebno v glavni pisarni Ustavnega sodišča v času uradnih ur, pošljejo po pošti, z uporabo komunikacijske tehnologije ali pod pogoji, ki jih določa ta poslovnik, z uporabo informacijske tehnologije.
(2) Vloge, ki so vložene v elektronski obliki, pa niso opremljene z varnim elektronskim podpisom, se ne štejejo za vloge, ki jih Ustavno sodišče prejme v okviru uradnega poslovanja, in zato nanje ni dolžno odgovoriti.
(3) Če se ustavna pritožba, za katero ZUstS določa, da mora biti vložena v treh izvodih in da ji morajo biti priložene listine, vloži v elektronski obliki in je opremljena z elektronskim podpisom, se vloga vpiše v vpisnik ustavnih pritožb, če vložnik v roku treh dni po njeni vložitvi predloži osebno ali po pošti listine iz drugega in tretjega odstavka 53. člena ZUstS. Če v navedenem roku listine niso predložene, se šteje, da vloga ni bila vložena.
(4) Za čas izročitve vloge, dane v elektronski obliki, se šteje čas, ko je ta prispela k Ustavnemu sodišču.
1.2. Vpis in dopolnitev vloge
34. člen
(ravnanje z vlogami)
Vodja glavne pisarne Ustavnega sodišča (v nadaljevanju: vodja glavne pisarne) predloži pošto generalnemu sekretarju, ki odredi način ravnanja z vlogo v skladu z določbami akta o pisarniškem poslovanju.
35. člen
(vpis)
(1) Vrsto vpisnika, v katerega se zadeva, ki je predmet vloge ali drugega pisanja, vpiše, odredi generalni sekretar.
(2) Vrste vpisnikov, podatki, ki se vanje vpisujejo, in način njihovega vodenja se določijo z aktom o pisarniškem poslovanju.
(3) O tem, v kateri vpisnik je bila vloga vpisana in pod katero opravilno številko se vodi, kateremu ustavnemu sodniku je dodeljena v delo ter o načinu dajanja obvestil o stanju postopka obvesti vodja glavne pisarne vložnika. Vložnika obvesti tudi v primeru, ko se na podlagi združitve ali izločitve zadeve spremeni opravilna številka zadeve.
36. člen
(opravila po prejemu vloge)
Ko generalni sekretar zadevo dodeli v delo svetovalcu, ta odredi opredelitev zadeve in predlaga sodniku poročevalcu opravila, ki jih je treba v posamezni zadevi izvesti. Odredbo generalnega sekretarja in svetovalca izvrši glavna pisarna.
37. člen
(dopolnitev vloge)
(1) Če se ugotovi, da vloga ne vsebuje vseh sestavin, potrebnih za njen preizkus oziroma obravnavo in odločanje o njej, jo Ustavno sodišče zavrže, ne da bi vložnika pozivalo k njeni dopolnitvi, kolikor ZUstS ne določa drugače.
(2) Če sodnik poročevalec pozove vložnika, naj vlogo dopolni, ga hkrati opozori na posledice, ki jih določa ZUstS za primer, če je v določenem roku ne dopolni.
1.3. Vročanje pisanj Ustavnega sodišča
38. člen
(1) Pisanja Ustavnega sodišča se vročajo po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno.
(2) Obvestila iz tretjega odstavka 35. člena tega poslovnika se vročajo z navadno pisemsko pošiljko, če generalni sekretar ne odredi drugače.
1.4. Reševanje vlog zunaj postopka
39. člen
(reševanje vlog zunaj postopka)
(1) Vloge, naslovljene na Ustavno sodišče, ki niso vloge, o katerih po veljavnih predpisih odloča Ustavno sodišče, rešuje generalni sekretar.
(2) Generalni sekretar odgovarja tudi na pritožbe in ugovore zoper odločitve Ustavnega sodišča ter na vloge, glede katerih tako sklene Ustavno sodišče.
2. Zastopanje
40. člen
(pooblastilo)
Če udeleženca v postopku pred Ustavnim sodiščem zastopa pooblaščenec, mora ta imeti posebno pooblastilo. V postopku z ustavno pritožbo mora biti pooblastilo za zastopanje v tem postopku izdano po vročitvi posamičnega akta, zoper katerega se vlaga ustavna pritožba.
41. člen
(skupni pooblaščenec za sprejemanje pisanj)
Če je pobudo z isto vlogo vložilo večje število pobudnikov, sodnik poročevalec prvopodpisanega pobudnika pozove, naj pobudniki določijo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če pobudniki v roku, ki ga je v ta namen določilo Ustavno sodišče, ne odgovorijo, se šteje, da je prvopodpisani pobudnik skupni pooblaščenec za sprejemanje pisanj.
42. člen
(oblačilo odvetnika)
Na javnih obravnavah in na narokih za opravo posameznih procesnih dejanj pred Ustavnim sodiščem nosi odvetnik predpisano oblačilo za nastopanje pred sodiščem.
3. Določitev tolmača
43. člen
(določitev tolmača)
Kadar so udeleženci v postopku pred Ustavnim sodiščem upravičeni, da v postopku uporabljajo svoj jezik, ki ni slovenski, da vlagajo vloge v svojem jeziku ali da se jim na javni obravnavi zagotovi tolmač, določi generalni sekretar za prevajanje sodnega tolmača po imeniku sodnih tolmačev, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje, in odredi prevajanje.
4. Izločitev ustavnega sodnika
44. člen
(odločanje o izločitvi)
(1) Če udeleženec v postopku predlaga izločitev ustavnega sodnika pri odločanju o posamezni zadevi, Ustavno sodišče o predlogu odloči na seji. Če predlog za izločitev zavrne, izda obrazložen sklep, ki ga vroči udeležencem v postopku.
(2) Če Ustavno sodišče predlogu za izločitev ustavnega sodnika ugodi, odloči o tem s sklepom, ki ne vsebuje obrazložitve. O izločitvi obvesti udeležence v postopku generalni sekretar.
(3) Če Ustavno sodišče ustavnega sodnika izloči pri odločanju o zadevi na njegov predlog ali zavrne njegov predlog za izločitev, odloči o tem s sklepom, ki ne vsebuje obrazložitve. Udeležence v postopku se o sklepu ne obvešča posebej.
(4) V odločbi ali sklepu se pri navedbi sestave Ustavnega sodišča vselej navede, kateri izmed ustavnih sodnikov je bil izločen pri odločanju o zadevi.
5. Stroški postopka
45. člen
(odločanje o stroških)
O stroških postopka, ki jih uveljavljajo udeleženci, in o plačilu stroškov, ki nastanejo sodišču v zvezi s postopkom (npr. za izvedence, tolmače, idr.), odloči Ustavno sodišče skupaj z odločitvijo o zadevi.
VII. OBRAVNAVANJE IN ODLOČANJE
1. Vrstni red obravnavanja zadev
46. člen
(vrstni red)
(1) Ustavno sodišče obravnava zadeve praviloma po vrstnem redu njihovega prejema.
(2) Kot prednostne obravnava naslednje vrste zadev:
– zadeve, za katere je v predpisih, ki se uporabljajo na podlagi ZUstS, določeno, da jih mora sodišče obravnavati in o njih odločati hitro;
– zadeve, v katerih je sodišče prekinilo postopek in zahtevalo oceno ustavnosti zakona;
– zadeve, za katere ZUstS ali drug zakon določa rok, v katerem mora Ustavno sodišče zadevo obravnavati in o njej odločiti;
– spore o pristojnosti.
(3) Ustavno sodišče lahko sklene, da bo kot prednostne obravnavalo naslednje vrste zadev:
– enostavnejše zadeve, ki jih je mogoče obravnavati in o njih odločiti že v fazi postopka preizkusa ali v fazi pripravljalnega postopka;
– zadeve, v katerih gre za reševanje pomembnega pravnega vprašanja,
– v drugih primerih, kadar tako sklene Ustavno sodišče.
(4) O predlogu udeleženca v postopku za prednostno obravnavo odloči Ustavno sodišče, če tako predlaga sodnik poročevalec.
(5) Zadeve iz drugega in tretjega odstavka tega člena se obravnavajo praviloma po vrstnem redu istovrstnih prednostnih zadev; če obstajajo posebej utemeljene okoliščine, lahko Ustavno sodišče sklene drugače.
2. Poročilo sodnika poročevalca
47. člen
(poročilo)
(1) O zadevi, ki je predmet postopka, odloči Ustavno sodišče oziroma senat na seji na podlagi pisnega ali ustnega poročila sodnika poročevalca.
(2) Pisno poročilo se izdela v zahtevnejših zadevah, če tako oceni sodnik poročevalec ali če tako na seji zahteva kateri izmed ustavnih sodnikov. V tem primeru poročilo obsega kratek pregled obstoja procesnih predpostavk, predstavitev dotedanje ustavnosodne presoje, primerjalnopravni prikaz ustavnosodne presoje ali presoje meddržavnih sodišč, druge primerjalnopravne podatke, predstavitev tuje in domače pravne teorije, izbor pripravljalnih gradiv za Ustavo in izpodbijane predpise, argumente za in proti nakazanim možnim rešitvam ter drugo, kar je treba za odločitev Ustavnega sodišča.
(3) Poročilo lahko vsebuje tudi predlog, ali naj se razpiše javna obravnava, predlog o morebitni delni ali popolni izključitvi javnosti z obravnave, v primeru obravnavanja zadeve na seji pa praviloma tudi predlog odločitve o zadevi.
3. Združitev ali izločitev zadev
48. člen
(združitev)
Če več vlagateljev v svojih vlogah predlaga oceno ustavnosti oziroma zakonitosti istih ali vsebinsko povezanih določb zakona, predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, lahko Ustavno sodišče na predlog sodnika poročevalca s sklepom vse vloge združi zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.
49. člen
(izločitev)
(1) Če vloga vsebuje predlog za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti določb dveh ali več zakonov, predpisov ali splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, pa njihovo skupno obravnavanje ni potrebno ali ni smotrno, lahko Ustavno sodišče na predlog sodnika poročevalca s sklepom vlogo izloči zaradi ločenega obravnavanja in odločanja o njihovi ustavnosti oziroma zakonitosti.
(2) Če ustavna pritožba vsebuje tudi pobudo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov ali splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, pa njuno skupno obravnavanje ni potrebno ali ni smotrno, lahko senat Ustavnega sodišča na predlog sodnika poročevalca s sklepom pobudo izloči zaradi ločenega obravnavanja in odločanja.
(3) Izločena vloga se lahko vpiše kot samostojna zadeva ali pa se, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, združi z drugo zadevo.
4. Javna obravnava
50. člen
(razpis)
(1) Javno obravnavo razpiše predsednik.
(2) Udeleženci postopka se povabijo na obravnavo s pisnim vabilom tako, da prejmejo vabilo praviloma osem dni pred obravnavo. V posameznih primerih lahko predsednik odredi krajši rok.
(3) Vabilu se priložijo kopija vloge ter kopija odgovora na vlogo in druge potrebne priloge, če ni bilo to gradivo poslano udeležencu že med pripravljalnim postopkom.
(4) Poleg udeležencev postopka lahko Ustavno sodišče odloči, da bo na javno obravnavo povabilo tudi druge osebe, ki lahko pripomorejo k reševanju stvari, ki je predmet postopka. V takšnem primeru Ustavno sodišče odloči tudi, kateri deli spisa se tem osebam pošljejo skupaj z vabilom.
51. člen
(potek javne obravnave)
(1) Na začetku javne obravnave obvesti predsednik navzoče o zadevi, ki je predmet javne obravnave, ugotovi, ali so prišli vsi povabljeni, udeležence opozori, naj se v svojih navedbah omejijo le na tisto, kar Ustavnemu sodišču ni znano iz njihovih vlog, in opozori na določbo 27. člena tega poslovnika.
(2) Če javna obravnava ali njen del ni javen, razglasi to predsednik ob začetku obravnave oziroma ob začetku tistega njenega dela, ki ni javen.
(3) V upravičenih primerih, zlasti kadar je treba izvesti dokaze, lahko Ustavno sodišče preloži javno obravnavo in določi nov narok, lahko pa obravnavo tudi prekine.
(4) Za vzdrževanje reda med javno obravnavo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.
52. člen
(posvetovanje in glasovanje)
Posvetovanje in glasovanje o odločitvi v zadevi, ki je predmet javne obravnave, se opravi na nejavni seji. Glasujejo samo tisti ustavni sodniki, ki so bili navzoči na javni obravnavi.
53. člen
(razglasitev)
(1) Kadar se odločitev razglasi ustno, razglasi predsednik izrek odločbe ali sklepa, sodnik poročevalec pa navede bistvene razloge za sprejeto odločitev.
(2) Ustna razglasitev izreka odločbe ali sklepa je vedno javna.
5. Seja
54. člen
(sklic)
(1) Seje Ustavnega sodišča sklicuje predsednik v skladu z razporedom dela Ustavnega sodišča.
(2) Seje Ustavnega sodišča se sklicujejo v obdobjih iz drugega odstavka 11. člena tega poslovnika, in sicer enkrat tedensko, če z razporedom dela ali s sklepom Ustavnega sodišča ni določeno drugače.
55. člen
(korespondenčna seja)
(1) Če sodnik poročevalec ne predlaga drugače, obravnava Ustavno sodišče predloge za začasno zadržanje izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov za izvrševanje javnih pooblastil, tako, da sodnik poročevalec predloži poročilo in osnutek odločitve drugim ustavnim sodnikom. Ustavno sodišče lahko sklene, da bo na enak način odločalo tudi o drugih vrstah zadev.
(2) Če nihče izmed ustavnih sodnikov v roku osmih dni ali v roku, ki ga s sklepom določi Ustavno sodišče, ne nasprotuje odločitvi, je ta sprejeta.
(3) Če se v primeru iz prejšnjega odstavka kateri izmed ustavnih sodnikov izreče proti predlagani odločitvi, se odločanje o predlogu uvrsti na dnevni red naslednje seje.
56. člen
(dnevni red)
(1) Predlog dnevnega reda z gradivom za sejo mora biti hkrati s sklicem seje predložen ustavnim sodnikom vsaj pet dni pred sejo.
(2) Izjemoma se lahko na dnevni red uvrsti zadeva, za katero sodnik poročevalec oceni, da je nujna, ali ki jo je treba rešiti v predpisanem roku, brez gradiva ali z nepopolnim gradivom.
(3) Predsednik ali ustavni sodnik lahko predlaga uvrstitev zadeve na dnevni red ali umik zadeve z dnevnega reda na sami seji.
(4) Če je sklicana nujna seja, ki ni predvidena z razporedom dela, se dnevni red lahko predlaga, gradivo pa predloži na sami seji.
57. člen
(udeležba na seji)
(1) Na seji je poleg predsednika in ustavnih sodnikov prisoten še generalni sekretar.
(2) Pri posameznih točkah dnevnega reda so na seji prisotni tudi tisti svetovalci, ki jim je zadeva dodeljena v delo oziroma za katere tako odloči predsednik ali sodnik poročevalec.
(3) Na upravni seji sodišča je prisoten tudi direktor.
58. člen
(vodenje in določitev dnevnega reda)
(1) Sejo Ustavnega sodišča vodi in za red na njej skrbi predsednik.
(2) Predsednik najprej ugotovi udeležbo na seji in sklepčnost.
(3) Po ugotovitvi sklepčnosti se odloča o predlaganem dnevnem redu seje. Pri tem Ustavno sodišče najprej odloči o predlogih za umik zadev z dnevnega reda, o predlogih za razširitev dnevnega reda in o predlogih za spremembo vrstnega reda obravnavanja zadev. O predlogih odloči Ustavno sodišče z večino glasov navzočih sodnikov.
(4) Po sprejetju odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena da predsednik na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. O dnevnem redu odloči Ustavno sodišče z večino glasov navzočih sodnikov.
(5) Zapisnik prejšnje seje Ustavnega sodišča se obravnava in potrdi na naslednji seji.
59. člen
(obravnavanje)
(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda da predsednik besedo sodniku poročevalcu, za njim pa ustavnim sodnikom, in sicer po vrstnem redu v smeri urinega kazalca tako, da najprej dobi besedo ustavni sodnik poleg sodnika poročevalca. Potem ko kot zadnji pove svoje mnenje o zadevi predsednik, lahko da predsednik besedo tudi generalnemu sekretarju in na predlog sodnika poročevalca pri obravnavani točki prisotnemu svetovalcu.
(2) V razpravi daje predsednik besedo ustavnim sodnikom, generalnemu sekretarju in svetovalcem po vrstnem redu, kot so se prijavili k besedi, pri čemer imajo predsednik in ustavni sodniki prednost.
(3) V razpravi dobi prijavljeni besedo praviloma enkrat. Govoriti sme le o vprašanjih, ki se tičejo točke dnevnega reda. Če se tega ne drži, mu lahko predsednik po predhodnem opominu vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko ustavni sodnik ugovarja. O ugovoru odloči Ustavno sodišče takoj in brez razprave z večino glasov navzočih ustavnih sodnikov.
(4) Ustavno sodišče lahko na predlog predsednika ali kateregakoli ustavnega sodnika pri posamezni zadevi omeji čas razprave ustavnih sodnikov.
(5) Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
60. člen
(odločanje)
(1) Po sklenjeni razpravi o točki dnevnega reda da predsednik na glasovanje predlog odločitve.
(2) Glasovanje je lahko preliminarno ali dokončno. Pri preliminarnem glasovanju se lahko sodnik vzdrži glasovanja, če glasuje, pa na svoj glas ni vezan pri dokončnem glasovanju.
(3) Dokončno glasovanje se lahko opravi samo na podlagi osnutka odločbe ali sklepa, ki vsebuje izrek in njegovo polno obrazložitev, razen v primeru, ko Ustavno sodišče ustno razglasi odločitev neposredno po opravljeni obravnavi.
61. člen
(kroženje)
(1) Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloči, da se opravi dokončno glasovanje tudi na podlagi osnutka odločbe ali sklepa, ki vsebuje izrek, iz razprave pa izhaja, da se večina ustavnih sodnikov, ki podpirajo odločitev, zavzema za takšne posege v obrazložitev, ki presegajo pristojnosti Komisije za redakcijo.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka Ustavno sodišče določi enega ali več ustavnih sodnikov, ki bodo pripravili obrazložitev. Tako pripravljena obrazložitev odločbe se predloži vsem ustavnim sodnikom (kroženje). Vsak ustavni sodnik lahko v treh dneh po prejemu obrazložitve predlaga, naj se zadeva ponovno obravnava na seji Ustavnega sodišča.
(3) Če v roku iz prejšnjega odstavka noben ustavni sodnik ni nasprotoval obrazložitvi, na njeni podlagi Komisija za redakcijo redigira končno besedilo odločbe.
62. člen
(prekinitev, preložitev in sklenitev seje)
(1) Predsednik lahko sejo prekine in določi, kdaj se bo nadaljevala.
(2) Če Ustavno sodišče o posamezni obravnavani zadevi dnevnega reda ni končalo razprave ali če ni pogojev za odločanje, lahko z večino glasov navzočih ustavnih sodnikov sklene, da se odločanje o njej preloži na eno od naslednjih sej.
(3) Predsednik konča sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.
6. Zapisnik
63. člen
(zapisnik)
(1) O seji Ustavnega sodišča se vodi zapisnik. Zapisnik seje Ustavnega sodišča vodi generalni sekretar.
(2) V zapisnik seje Ustavnega sodišča se vpiše izrek odločbe ali sklepa. Vpiše se tudi izid glasovanja, in sicer tako, da se vpišejo imena ustavnih sodnikov, ki so glasovali proti sprejeti odločitvi, in imena ustavnih sodnikov, ki so napovedali ločena mnenja. V zapisnik se vpisujejo tudi procesni in drugi sklepi, na predlog ustavnega sodnika pa tudi drugi zaznamki. Če predlog za vpis v zapisnik ni sprejet, ima ustavni sodnik pravico, da o tem zapisniku priloži svojo pisno izjavo.
(3) Zapisnik seje Ustavnega sodišča podpišeta predsednik in zapisnikar. Predsednik ga podpiše, ko je potrjen.
(4) Zapisnik se predloži v potrditev praviloma na prvi naslednji seji Ustavnega sodišča. Popravek zapisnika se zabeleži v zapisniku seje, na kateri je bil zapisnik potrjen, uradni zaznamek z vsebino popravka pa se priloži.
(5) Določba drugega odstavka tega člena se uporablja tudi za zapisnik o izvajanju dokazov in drugih dejanj v pripravljalnem postopku, če sodnik poročevalec ne odredi, da se o tem napravi samo zapis.
7. Odločba in sklep
64. člen
(izdelava)
(1) Osnutek besedila odločbe ali sklepa predloži Ustavnemu sodišču praviloma sodnik poročevalec. Vsak ustavni sodnik lahko za sejo predloži variantne predloge odločitve.
(2) Če je bila zadeva obravnavana na javni obravnavi, Ustavno sodišče pa o njej ni takoj odločilo, se osnutek odločbe ali sklepa predloži ustavnim sodnikom najmanj pet dni pred dnevom, za katerega je sklicana seja o posvetovanju in glasovanju.
(3) Če ni bil sprejet osnutek odločbe ali sklepa sodnika poročevalca, lahko na njegov predlog Ustavno sodišče določi za poročevalca drugega ustavnega sodnika.
65. člen
(vsebina)
(1) Odločba in sklep vsebujeta uvod, izrek, obrazložitev ter navedbo pravne podlage za odločanje in navedbo o sestavi Ustavnega sodišča, v kateri je bila odločitev sprejeta.
(2) V uvodu odločbe ali sklepa se navede, v kakšnem postopku je bila odločitev sprejeta, imena predlagateljev, pobudnikov ali ustavnih pritožnikov ter njihovih zastopnikov in pooblaščencev ter datum javne obravnave, če je bila ta opravljena, in datum seje, na kateri je bila odločitev sprejeta.
(3) Izrek vsebuje odločitev o začetku postopka, presoji predpisa ali splošnega ali posamičnega akta, ki je bil predmet ocene, načinu izvršitve odločbe ali sklepa ter odločitev o stroških postopka, če so bili priglašeni.
(4) V obrazložitvi se navede povzetek navedb udeležencev v postopku in razloge za odločitev Ustavnega sodišča.
(5) Če se obrazložitev odločitve sklicuje na razloge, vsebovane v obrazložitvi starejše odločitve, ki ni bila objavljena, se ta priloži odločitvi, ki se vroči udeležencem v postopku.
(6) Pri navedbi sestave Ustavnega sodišča, v kateri je bila odločitev sprejeta, se navedejo tudi izid glasovanja z navedbo priimkov ustavnih sodnikov, ki so glasovali proti odločitvi, priimki ustavnih sodnikov, ki so dali ločena mnenja, ter imena in priimki ustavnih sodnikov, ki so bili pri odločanju izločeni.
66. člen
(redakcija)
Končno besedilo odločbe in sklepa, ki je bil sprejet na seji Ustavnega sodišča, redigira Komisija za redakcijo najkasneje v sedmih dneh od dneva sprejema oziroma od izteka roka iz drugega odstavka 61. člena tega poslovnika.
67. člen
(revotacija)
(1) Do odprave odločbe ali sklepa lahko vsak ustavni sodnik pisno predlaga ponovno odločanje na seji Ustavnega sodišča (revotacija). Predlog za ponovno odločanje zadrži odpravo odločbe ali sklepa.
(2) Pri ponovnem odločanju se najprej odloča o predlogu zanj in če je ta sprejet, se po razpravi o razlogih za drugačno odločitev ponovno glasuje o že sprejeti odločitvi; če to ni mogoče, se ponovno odločanje preloži.
68. člen
(objava in vročanje odločitev)
(1) Za objavo in vročanje odločb in sklepov skrbi generalni sekretar.
(2) Ko je odločba ali sklep odpravljen udeležencem v postopku, je odločitev Ustavnega sodišča javna in obvezuje Ustavno sodišče.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka postane odločitev Ustavnega sodišča javna z javno razglasitvijo.
(4) Sklep o začasnem zadržanju izvajanja določb zakona, drugega predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen predpis oziroma splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil.
(5) Odločba ali sklep, sprejet v postopku, začetem na podlagi ustavne pritožbe, in odločba v sporih glede pristojnosti se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije, če tako sklene Ustavno sodišče.
(6) Odločba ali sklep, sprejet v postopku odločanja o ustavni pritožbi, se objavi v obliki, ki namesto imen in krajev vsebuje namišljene začetnice.
(7) Odločbe in sklepi, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, se objavijo tudi na spletni strani Ustavnega sodišča.
(8) O tem, katere odločbe in sklepi se objavljajo v Zbirki odločb in sklepov Ustavnega sodišča, odloči Ustavno sodišče z razporedom dela.
69. člen
(odprava pomot)
(1) Pomote v odločbah in sklepih, ki so bili sprejeti na seji, se popravijo s sklepom, ki ga izda predsednik. Sklep o popravku se vpiše na koncu izvirnika, udeležencem pa se vroči prepis sklepa.
(2) Če sta bila odločba ali sklep že objavljena, se na enak način objavi tudi sklep o popravku.
8. Ločeno mnenje
70. člen
(vrsta in namen)
(1) Ustavni sodnik, ki se ne strinja z odločitvijo, sprejeto na seji Ustavnega sodišča, lahko da ločeno mnenje, in sicer odklonilno (zoper izrek in obrazložitev) in pritrdilno (če se ne strinja le z obrazložitvijo). Ločeno mnenje lahko da več sodnikov skupaj, lahko pa se ločenemu mnenju ustavnega sodnika pridruži drug ustavni sodnik.
(2) Ustavni sodnik, ki soglaša z izrekom, ne soglaša pa z nosilnimi razlogi za odločitev, lahko ne glede na določbo prejšnjega odstavka da odklonilno ločeno mnenje.
(3) Ločeno mnenje lahko da le ustavni sodnik, ki je to napovedal ob glasovanju. Pridružitev k ločenemu mnenju je možna tudi brez predhodne napovedi.
(4) Ločeno mnenje je namenjeno predstavitvi argumentov, ki jih je ustavni sodnik izrazil ob obravnavanju in odločanju o zadevi in ki so narekovali njegovo odločitev.
71. člen
(rok za izdelavo)
(1) Ločeno mnenje se izdela v sedmih dneh od dneva, ko ustavni sodnik dobi besedilo odločitve, ki ga je določila Komisija za redakcijo, opremljeno s potrditvijo in podpisom generalnega sekretarja.
(2) Ustavno sodišče lahko določi rok za izdelavo ločenega mnenja, ki je krajši ali daljši od sedmih dni, če to narekuje narava stvari, o kateri je bilo odločeno. O podaljšanju ali skrajšanju roka odloči Ustavno sodišče takoj po končanem dokončnem glasovanju z večino glasov navzočih ustavnih sodnikov.
(3) Ločeno mnenje se predloži drugim ustavnim sodnikom, ki lahko v treh dneh dajo pripombe nanj. Ustavni sodnik, ki je ločeno mnenje dal, lahko v treh dneh na pripombe odgovori.
(4) Če ločeno mnenje ni izdelano v roku iz prvega oziroma drugega odstavka, se šteje, da se je ustavni sodnik ločenemu mnenju odpovedal.
72. člen
(vročitev in objava)
(1) Ločeno mnenje se odpravi skupaj z odločbo ali sklepom, ki vsebuje odločitev, na katero se ločeno mnenje nanaša. Če se na podlagi sklepa Ustavnega sodišča odločba ali sklep odpravita takoj, se v delu o sestavi navede, kdo izmed ustavnih sodnikov je napovedal ločeno mnenje, ločena mnenja pa se odpravijo po izteku rokov iz prejšnjega člena.
(2) Če se odločba ali sklep objavita, se ločeno mnenje objavi skupaj z odločitvijo v Zbirki odločb in sklepov Ustavnega sodišča, na spletni strani Ustavnega sodišča in v računalniško podprtih informacijskih sistemih.
73. člen
(tiskovno sporočilo)
(1) Če Ustavno sodišče sklene, da bo ob odločitvi izdalo tiskovno sporočilo, predloži njegovo besedilo sodnik poročevalec.
(2) Predlog tiskovnega sporočila se predloži ustavnim sodnikom, ki lahko v roku treh dni ali v krajšem roku, če tako sklene Ustavno sodišče, dajo k predlogu pripombe. Če se kdo izmed ustavnih sodnikov z vsebino tiskovnega sporočila ne strinja, odloči o njegovem besedilu Ustavno sodišče na seji.
(3) Končno besedilo tiskovnega sporočila določi Komisija za redakcijo, podpiše pa ga predsednik.
9. Senat
74. člen
(uporaba določb poslovnika)
(1) Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na obravnavanje in odločanje, se smiselno uporabljajo tudi za delo in odločanje senatov, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno.
(2) O predlogih sodnika poročevalca ali drugega ustavnega sodnika za prednostno obravnavo zadev po tretjem odstavku 46. člena tega poslovnika odloči v zadevah ustavnih pritožb senat.
75. člen
(kroženje po senatu)
(1) Sklep senata, da se ustavna pritožba zavrže ali ne sprejme v obravnavo, se predloži drugim ustavnim sodnikom v kroženje po četrtem odstavku 55. člena ZUstS.
(2) Če se ustavni sodniki, ki niso člani senata, izrečejo za zavrženje oziroma nesprejem ustavne pritožbe, se sklep lahko odpravi še pred potekom roka iz četrtega odstavka 55. člena ZUstS.
(3) Senat lahko sklene, da se obrazložitev sklepa, katerega izrek je bil sprejet, dopolni oziroma spremeni. V tem primeru se dopolnjena oziroma spremenjena obrazložitev sklepa pred njegovo redakcijo predloži članom senata v tridnevno kroženje. Če v tem roku kateri izmed članov senata pisno izjavi, da z obrazložitvijo ne soglaša, se zadeva z njegovim predlogom za ponovno odločanje uvrsti na sejo senata, drugače pa se po izteku roka predloži drugim ustavnim sodnikom v kroženje po prvem odstavku tega člena.
76. člen
(odločanje senata)
(1) Če ustavni sodnik ob glasovanju o sklepu o nesprejemu ali zavrženju ustavne pritožbe na seji senata napove ločeno mnenje, ga izdela v petih dneh od dneva, ko mu je predloženo redigirano besedilo sklepa.
(2) Sklep senata se drugim ustavnim sodnikom predloži, ko se izteče rok za predložitev ločenega mnenja oziroma ko ustavni sodnik predloži glavni pisarni ločeno mnenje.
77. člen
(prenehanje poročevalstva)
(1) Če je sodnik poročevalec v postopku preizkusa ustavne pritožbe glasoval proti njenemu sprejemu, ustavna pritožba pa je bila sprejeta na podlagi četrtega odstavka 55. člena ZUstS, mu preneha poročevalstvo.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena postane sodnik poročevalec tisti izmed članov senata, ki se je izrekel za sprejem ustavne pritožbe. Če sta se izrekla za sprejem ustavne pritožbe dva člana senata, postane sodnik poročevalec tisti izmed njiju, ki je po začetnih črkah priimka po abecedi pred drugim, če se ustavna sodnika ne sporazumeta drugače.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena ni za sprejem ustavne pritožbe izrekel nobeden izmed članov senata, postane sodnik poročevalec tisti izmed ustavnih sodnikov, ki so se izrekli za njen sprejem, ki je po začetnih črkah priimka po abecedi pred ostalimi, če se ustavni sodniki, ki so se izrekli za sprejem, ne sporazumejo drugače.
78. člen
(redigiranje sklepa senata)
Končno besedilo sklepa senata redigira predsednica oziroma predsednik senata.
79. člen
(odločitev o stroških)
Če ustavna pritožba ni sprejeta v obravnavo, se s sklepom o njenem nesprejemu ali zavrženju ali s sklepom o ustavitvi postopka za preizkus ustavne pritožbe odloči tudi o stroških postopka, če so bili priglašeni.
80. člen
(objava)
(1) Sklep, ki je bil sprejet v postopku preizkusa ustavne pritožbe, se objavi v obliki, ki vsebuje namišljene začetnice oseb in krajev.
(2) O objavi sklepa iz prejšnjega odstavka v Zbirki odločb in sklepov Ustavnega sodišča odloči senat, o njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije pa na predlog sodnika poročevalca Ustavno sodišče.
81. člen
(odprava pomot)
(1) Pomote v sklepih, ki so bili sprejeti na senatu, se popravijo s sklepom, ki ga izda predsednica oziroma predsednik senata. Sklep o popravku se vpiše na koncu izvirnika, udeležencem v postopku pa se vroči prepis sklepa.
(2) Če je bil sklep že objavljen, se na enak način objavi tudi sklep o popravku.
VIII. DRUGI AKTI
82. člen
(akti sodišča)
Ustavno sodišče z drugimi akti ureja vprašanja, za katera tako določa ta poslovnik, in druga vprašanja, ki se nanašajo zlasti na notranjo organizacijo ter sistemizacijo delovnih mest, na pravice in obveznosti zaposlenih ter na notranje pisarniško poslovanje.
83. člen
(akti predsednika)
Za izvrševanje svojih pristojnosti ter za določanje nalog generalnemu sekretarju in direktorju izdaja predsednik odredbe in navodila.
84. člen
(akti sekretarja in direktorja)
Za izvrševanje sklepov Ustavnega sodišča, odredb predsednika in sklepov delovnih teles Ustavnega sodišča ter izvrševanje svojih nalog izdajata generalni sekretar in direktor v mejah svojih pristojnosti odredbe in navodila.
IX. KONČNA DOLOČBA
85. člen
(uveljavitev)
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem njegove uveljavitve preneha veljati Poslovnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02).
Št. Su-106/03-12
Ljubljana, dne 15. septembra 2003.
Predsednica
dr. Dragica Wedam Lukić l. r.