Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2003 z dne 29. 7. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2003 z dne 29. 7. 2003

Kazalo

3580. Statut Univerze na Primorskem, stran 11223.

V skladu z 58. členom ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91, 66/00, 24/03), ki zagotavlja avtonomijo univerzi in drugim visokim šolam, 6. in 19. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 99/99, 64/01) ter 26. člena odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem (Uradni list RS, št. 13/03) sta začasni senat Univerze na Primorskem 8. 7. 2003 in upravni odbor Univerze na Primorskem 15. 7. 2003 sprejela
S T A T U T
Univerze na Primorskem
I. SPLOŠNA DOLOČILA
1. člen
Univerza na Primorskem (v nadaljnjem besedilu: univerza) je avtonomni izobraževalni, znanstveno-raziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem.
Univerzo sestavljajo članice.
Ustanoviteljica univerze je Republika Slovenija.
2. člen
Univerza na Primorskem uresničuje svoje poslanstvo z izobraževalnim, znanstveno-raziskovalnim, strokovnim in umetniškim delom in tako sprejema odgovornost za skladen razvoj Slovenije v regiji, v Evropi in v svetu. Njeno delovanje usmerjajo nacionalni program visokega šolstva, nacionalni raziskovalno-razvojni program, strateški dokumenti Republike Slovenije ter smernice razvoja enotnega evropskega visokošolskega in raziskovalnega prostora, s posebnim poudarkom na sredozemski regiji.
3. člen
Univerza je pri izvajanju svoje dejavnosti avtonomna.
Univerza uresničuje svojo avtonomijo s tem, da v skladu z načeli o svobodi raziskovanja, umetniškega ustvarjanja in posredovanja znanja s svojim izobraževalnim, znanstveno-raziskovalnim ter umetniškim delom in z zagotavljanjem avtonomije visokošolskega učitelja oziroma raziskovalnega delavca samostojno:
– oblikuje poslanstvo, strategijo in vizijo svojega razvoja,
– določa pravila svojega organiziranja in delovanja,
– oblikuje študijske in znanstveno-raziskovalne programe in določa način njihovega izvajanja,
– odloča o zaposlovanju in izvolitvah v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, znanstvenih delavcev in raziskovalnih sodelavcev ter o merilih za izvolitev,
– voli, imenuje in odpokliče organe v skladu s statutom in drugimi akti,
– upravlja in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno,
– podeljuje strokovne in znanstvene naslove oziroma nazive v skladu z zakonom in podzakonskimi akti ter podeljuje častni doktorat in naziv zaslužni profesor,
– spodbuja sodelovanje med študentsko skupnostjo in univerzo,
– opravlja druge naloge v zvezi s svojim poslanstvom.
4. člen
Na univerzi ni dovoljeno delovanje političnih strank.
Pripadniki policije, varnostnih služb in oboroženih sil ne smejo nepovabljeni vstopiti v prostore univerze.
5. člen
V statutu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
6. člen
Univerza ima žig okrogle oblike: v sredini leži grb Republike Slovenije, po obodu pa je izpisano ime univerze v slovenskem in italijanskem jeziku.
Žigi članic so enake oblike in vsebine kot žig univerze, le da vsebujejo še ime članice v slovenskem in italijanskem jeziku.
7. člen
Univerza ima svoj znak, zastavo, himno in enotno grafično podobo, ki se uporablja na listinah univerze in njenih članic.
Članice imajo lahko svojo grafično podobo, ki je v osnovnih elementih usklajena z grafično podobo univerze.
Enotna podoba se uredi s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.
II STATUSNA DOLOČILA
1. Univerza, članice in pridružene članice
Univerza
8. člen
Ime univerze je: Univerza na Primorskem
Skrajšano ime: UP
Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska
Ime v angleškem jeziku: University of Primorska
Sedež: Koper, Titov trg 4.
Univerza na Primorskem je pravna oseba.
9. člen
V okviru univerze se ustanovijo fakultete, umetniške akademije, visoke strokovne šole ter raziskovalni in drugi zavodi (v nadaljnjem besedilu: članice univerze).
Članice univerze imajo pravice in obveznosti, določene z veljavno zakonodajo, aktom o ustanovitvi univerze in s tem statutom.
Članice
10. člen
Univerza ima naslednje članice:
 
fakultete:
Univerza na Primorskem
Fakulteta za humanistične študije Koper
Skrajšano ime: UP FHŠ
Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Facoltŕ di Studi Umanistici di Capodistria
Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, Faculty of Humanities, Koper
Sedež: Koper, Glagoljaška 8
Univerza na Primorskem
Fakulteta za management Koper
Skrajšano ime: UP FM
Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Facoltŕ di Management di Capodistria
Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, Faculty of Management, Koper
Sedež: Koper, Cankarjeva 5
Univerza na Primorskem
Pedagoška fakulteta Koper
Skrajšano ime: UP PEF
Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Facoltŕ di Studi Educativi di Capodistria
Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, Faculty of Education, Koper
Sedež: Koper, Cankarjeva 5
 
visoki strokovni šoli:
Univerza na Primorskem
Turistica – Visoka šola za turizem Portorož
Skrajšano ime: UP Turistica
Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Istituto Superiore per il Turismo di Portorose
Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, TURISTICA – College of Tourism, Portorož
Sedež: Portorož, Obala 29
Univerza na Primorskem
Visoka šola za zdravstvo Izola
Skrajšano ime: UP VŠZI
Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Istituto Superiore di Sanitŕ di Isola
Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, College of Health Care, Izola
Sedež: Izola, Polje 35A
 
raziskovalna zavoda:
Univerza na Primorskem
Znanstveno-raziskovalno središče Koper
Skrajšano ime: UP ZRS
Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Centro di Ricerche Scientifiche di Capodistria
Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, Science and Research Centre of Koper
Sedež: Koper, Garibaldijeva 1
Univerza na Primorskem
Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper
Skrajšano ime: UP PINT
Ime v italijanskem jeziku: Universitŕ della Primorska, Istituto della Primorska di Scienze Naturali e Tecniche di Capodistria
Ime v angleškem jeziku: University of Primorska, Primorska Institute of Natural Sciences and Technology, Koper
Sedež: Koper, Cesta marežganskega upora 2
Pridružene članice
11. člen
V univerzo se lahko vključujejo zavodi, ki so pravne osebe (v nadaljevanju: samostojni zavodi), kot pridružene članice, kadar obstaja obojestransko izkazan interes za sodelovanje.
2. Ustanavljanje in vključevanje članic in pridruženih članic ter prenehanje članstva
12. člen
Ob izpolnjevanju pogojev, ki jih določata zakon, ki ureja področje visokega šolstva, in ta statut, se lahko v okviru univerze kot nove članice ustanovijo še druge fakultete, umetniške akademije, visoke strokovne šole in raziskovalni ter drugi zavodi. V univerzo se lahko kot članice vključijo tudi obstoječe fakultete, umetniške akademije, raziskovalni zavodi oziroma visoke strokovne šole. S pripojitvijo se k univerzi lahko pridružijo članice drugih univerz le z razdružitvijo in s soglasjem svojega ustanovitelja.
Visokošolski ali raziskovalni zavod lahko postane članica univerze, če:
– ima opredeljeno študijsko, raziskovalno-razvojno oziroma umetniško področje, ki ga ne preučuje ali nima nobena druga članica univerze,
– zagotovi v naziv izvoljene visokošolske učitelje in sodelavce ter raziskovalce za izvajanje svojega študijskega, raziskovalno-razvojnega oziroma umetniškega programa,
– ima zagotovljene materialne pogoje za izvajanje svojega študijskega, raziskovalno-razvojnega oziroma umetniškega programa po veljavnih predpisih in merilih.
13. člen
Izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti članice preverja posebna komisija univerze po postopkih notranje evalvacije in samoevalvacije vsakih pet let, vsakih sedem let pa po postopku, ki ga predpiše ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in raziskovalno dejavnost.
14. člen
O sprejemu nove članice v univerzo odloča po predhodnem soglasju upravnega odbora senat univerze z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Sklep z obrazložitvijo univerza posreduje svojemu ustanovitelju.
15. člen
Članstvo v univerzi lahko preneha:
– če izobraževalna ali raziskovalna dejavnost članice v celoti izpade iz nacionalnega programa visokega šolstva ali iz nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa,
– če članica ne izpolnjuje več pogojev iz druge in tretje alinee drugega odstavka 12. člena tega statuta,
– če njeno delo ne ustreza univerzitetnim standardom kakovosti, kar ugotovi senat univerze s posebnim sklepom,
– z razdružitvijo ali spojitvijo članic, pridružitvijo k drugi članici ali k več obstoječim članicam,
– če senat univerze potrdi prenehanje članstva na predlog same članice.
O prenehanju članstva sklepa po predhodnem soglasju upravnega odbora senat univerze z dvotretjinsko večino vseh članov. Sklep z obrazložitvijo univerza posreduje ustanovitelju.
16. člen
Samostojni zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora biti finančno samostojen in neodvisen, mora imeti prostore in opremo za izvajanje svojega programa in imeti kader, ki ustreza zahtevam univerze.
Samostojni zavod, ki želi postati pridružena članica univerze, mora poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena izvajati dejavnosti, ki jih ne izvaja nobena od članic univerze.
Sklep o pridruženem članstvu sprejme senat univerze z dvotretjinsko večino glasov vseh članov po pridobitvi predhodnega soglasja upravnega odbora univerze.
17. člen
Pridružena članica sme:
– uporabljati informacijski in knjižnični sistem univerze,
– po posebnem dogovoru uporabljati raziskovalno opremo univerze pri izvajanju skupnih raziskovalnih projektov s članico univerze,
– sodelovati pri izvajanju izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega programa članic,
– na univerzi izvoliti v naziv svoje učitelje, sodelavce in raziskovalce.
18. člen
Pravice in obveznosti med univerzo in pridruženo članico se uredijo s posebno pogodbo. Pridružena članica uporablja ime Univerza na Primorskem v primerih, določenih s pogodbo o pridruženem članstvu.
19. člen
O prenehanju pridruženega članstva odloča na podlagi pisne vloge pridružene članice, da želi izstopiti, senat univerze z dvotretjinsko večino glasov vseh članov senata, po predhodnem soglasju upravnega odbora univerze. Sklep mora biti obrazložen.
3. Dejavnost univerze in članic univerze
Dejavnost univerze
20. člen
Univerza prek svojih članic opravlja izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško, strokovno in druge dejavnosti.
Dejavnosti univerze in članic so določene v prilogi, ki je sestavni del tega statuta.
Univerza lahko neposredno organizira izvajanje študijskih in znanstveno-raziskovalnih interdisciplinarnih programov.
Univerza ali članica, ki opravlja dejavnost, za katero je potrebno javno pooblastilo, opravlja to dejavnost v okviru tega pooblastila.
Dejavnost članic
21. člen
Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalno-razvojni program ter opravljajo druge dejavnosti, navedene v prilogi, ki je sestavni del statuta.
Za izvajanje nacionalnih programov iz prvega odstavka tega člena, za katero zagotavlja sredstva Republika Slovenija, zaposluje univerza izobraževalno, izobraževalno-raziskovalno, raziskovalno in drugo osebje v skladu s sistemizacijo delovnih mest na univerzi.
22. člen
Članice izvajajo nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalno-razvojni program po načelu avtonomije stroke v skladu z registriranimi dejavnostmi posameznih članic.
Študijske programe ter raziskovalne programe in projekte lahko izvaja več članic skupaj. Način izvajanja in delitev sredstev se uredi s sporazumom med članicami.
23. člen
Za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa pridobivajo članice sredstva prek računa univerze v skladu z veljavnimi predpisi in v okviru sprejetega finančnega načrta.
V skladu z veljavnimi predpisi se za izvajanje skupnih nalog univerze zagotavljajo namenska sredstva, s katerimi v skladu s finančnim načrtom gospodari rektorat univerze. Delež sredstev, ki jih posamezna članica prispeva za izvajanje skupnih nalog, določi v soglasju s članicami upravni odbor univerze enkrat letno. Ta sredstva omogočajo uresničevanje naslednjih skupnih nalog:
– vzpostavitev in vzdrževanje enotnega informacijskega sistema,
– vzpostavitev in vzdrževanje evidenc (kadrovskih, finančnih, študentskih ipd.),
– vzpostavitev in vzdrževanje enotnega knjižničnega sistema in arhivskih gradiv univerze,
– vzpostavitev kreditnega sistema,
– organiziranje interdisciplinarnih dodiplomskih in podiplomskih programov,
– spremljanje in zagotavljanje kakovosti izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega dela,
– spremljanje in koordiniranje mednarodnega sodelovanja ter izmenjav s tujimi univerzami in raziskovalnimi ustanovami,
– izvajanje skupnih nalog finančnega poslovanja in nadzora nad poslovno-finančnimi tokovi znotraj univerze in izdelavo bilance,
– vzpostavitev in vodenje centralne evidence premoženja univerze in članic,
– koordinacija in nadzor nad smotrno rabo in vzdrževanjem prostorov in opreme univerze in članic,
– načrtovanje in vodenje investicij,
– vzpostavitev enotnega protokola,
– organiziranje in izvajanje športne vzgoje na univerzi,
– spodbujanje sodelovanja s študenti,
– druge naloge v skladu s statutom.
4. Pravice, obveznosti in odgovornosti univerze
in njenih članic v pravnem prometu
24. člen
Univerza nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
V skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in aktom o ustanovitvi univerze lahko članice samostojno v svojem imenu in za svoj račun na študijskih in raziskovalnih področjih opravljajo izobraževalno, raziskovalno, strokovno, razvojno, svetovalno in umetniško dejavnost ter druge s tem povezane dejavnosti, ki so navedene v prilogi tega statuta.
Članice opravljajo dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena tako, da ne ovirajo dejavnosti, ki je javna služba.
Članice zagotovijo nadomestilo stroškov, nastalih pri izvajanju teh dejavnosti.
Za izvajanje dejavnosti iz drugega odstavka tega člena lahko članica zaposluje v skladu s pravili, ki jih sprejme upravni odbor članice.
25. člen
Univerza odgovarja za obveznosti iz svoje dejavnosti z vsem svojim premoženjem.
Za obveznosti članice, ki nastanejo z opravljanjem dejavnosti iz 24. člena tega statuta in 7. člena odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem, odgovarja članica z vsem svojim premoženjem.
26. člen
Članice univerze imajo svoje podračune.
III. UPRAVLJANJE IN ORGANIZIRANOST UNIVERZE
1. Organi univerze
27. člen
Organi univerze so:
– rektor,
– senat,
– upravni odbor,
– študentski svet.
1.1 Rektor
28. člen
Rektor vodi, zastopa in predstavlja univerzo, s tem da:
– skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom in drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze,
– podpisuje listine univerze in pogodbe, ki jih sklepa univerza,
– sklicuje in vodi seje senata univerze,
– usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško in drugo delo članic univerze pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa,
– s soglasjem senata univerze imenuje prorektorje,
– na predlog senata oziroma znanstvenega sveta članice imenuje dekana oziroma direktorja članice,
– na predlog dekana oziroma direktorja članice odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja, o delovnih pogojih delavcev zaradi opravljanja javne službe in o soglasjih za njihovo delo pri drugem delodajalcu,
– promovira doktorje znanosti,
– podeljuje nagrade in priznanja univerze,
– poroča o delu univerze senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju,
– izda sklep o razpisu in izvedbi volitev članov senata in upravnega odbora univerze,
– sprejema sistemizacijo delovnih mest na univerzi,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti univerze.
Rektor lahko za opravljanje posameznih opravil iz prvega odstavka tega člena pooblasti prorektorja s pisnim pooblastilom.
Rektor lahko za izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje dejavnosti članic, pooblasti dekane visokošolskih zavodov oziroma direktorje raziskovalnih zavodov.
29. člen
Odsotnega rektorja nadomešča eden od prorektorjev, ki ga določi rektor s pisnim pooblastilom.
Prorektor, ki nadomešča rektorja, ima v času rektorjeve odsotnosti pri vodenju tekočih zadev pravice in dolžnosti v okviru obsega pooblastila.
30. člen
Za rektorja je lahko izvoljen redni profesor ali znanstveni svetnik, ki izkazuje:
– da je sposoben s svojim znanjem, razgledanostjo in izkušnjami ustvarjalno prispevati k razvoju visokošolske izobraževalne in znanstveno-raziskovalne dejavnosti,
– da je na podlagi svojega dosedanjega večletnega odgovornega dela sposoben uspešno voditi univerzo,
– da je znanstveno-raziskovalno in izobraževalno aktiven in odmeven.
Rektor je po izvolitvi za čas opravljanja funkcije zaposlen na univerzi s polnim delovnim časom.
Rektor je izvoljen za dobo 4 let, največ dvakrat zaporedoma.
31. člen
Univerza ima največ štiri prorektorje.
Prorektorje imenuje rektor univerze s soglasjem senata univerze.
Prorektor je lahko visokošolski učitelj oziroma znanstveni delavec, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev v senat univerze.
Za prorektorja ne more biti imenovani dekan ali direktor članice univerze.
32. člen
Če rektorju preneha funkcija pred potekom dobe, za katero je bil izvoljen, določi senat univerze enega izmed prorektorjev, da do izvolitve novega rektorja opravlja njegove naloge. Z izvolitvijo novega rektorja prenehajo funkcije dotedanjih prorektorjev.
33. člen
Posvetovalni telesi rektorja sta rektorjev kolegij ter kolegij dekanov visokošolskih zavodov in direktorjev raziskovalnih zavodov univerze.
Rektor sklicuje kolegija po potrebi.
Volitve rektorja
34. člen
Rektorja izvolijo v skladu z zakonom vsi visokošolski učitelji in znanstveni delavci, zaposleni na univerzi. Volilno pravico ima tudi po en predstavnik študentskega sveta vsake članice univerze.
Volitve rektorja določa pravilnik, ki ureja volitve organov univerze.
Rektor in prorektorji opravljajo svojo funkcijo do izvolitve novega rektorja.
1.2 Senat univerze
35. člen
Senat univerze je najvišji strokovni organ univerze. Število članov senata zagotavlja enakovredno zastopanost vseh znanstvenih in umetniških disciplin ter strokovnih področij članic.
Senat univerze ima najmanj 21 članov. Za člane senata univerze so lahko izvoljeni visokošolski učitelji (docent, izredni profesor, redni profesor) in znanstveni delavci (znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec, znanstveni svetnik), ki so zaposleni na univerzi, ter študentje. Člani senata univerze iz visokih strokovnih šol so lahko tudi drugi visokošolski učitelji. Za člana senata iz vrst študentov ne more biti izvoljen študent prvega letnika ali absolvent.
Rektor je član senata po položaju.
Člani upravnega odbora univerze ne morejo biti člani senata univerze.
36. člen
Mandatna doba članov senata iz vrst učiteljev in znanstvenih delavcev traja štiri leta, iz vrst študentov pa dve leti. Član senata je lahko ponovno izvoljen.
37. člen
Šest mesecev pred iztekom mandata članom senata univerze ali v primeru nadomestnih volitev rektor pozove senate in znanstvene svete članic, da izvedejo volitve v senat univerze, v skladu s tem statutom in pravilnikom, ki ureja volitve organov univerze.
38. člen
Senat univerze:
– sooblikuje nacionalni program visokega šolstva in nacionalni raziskovalno-razvojni program,
– oblikuje strategijo razvoja univerze in predlaga ustanovitelju sprejem ustreznih ukrepov za njeno uresničitev,
– daje soglasje k letnemu delovnemu načrtu in programu razvoja univerze,
– skupaj z upravnim odborom sprejema statut univerze,
– odloča o sprejemu nove članice v univerzo, o prenehanju članstva v univerzi ter drugih statusnih spremembah članic,
– sprejema splošne akte univerze za področje izobraževalnega, umetniškega in znanstveno-raziskovalnega dela univerze,
– sprejema pravilnik, ki ureja volitve organov univerze,
– določa pogoje za oblikovanje programov v visokošolskem izobraževanju,
– potrjuje enotni informacijski knjižnični načrt univerze,
– daje soglasje k študijskim programom in sprejema interdisciplinarne programe na predlog senatov članic,
– potrjuje teme doktorskih disertacij,
– sprejema skupne osnove za preverjanje in ocenjevanje znanja v visokošolskem izobraževanju,
– daje soglasje k vsebini dokumentacije, ki se vodi v visokošolskem izobraževanju za študente,
– daje mnenje k pobudam za ustanovitev visokošolskih in raziskovalnih zavodov,
– daje mnenje k pobudam o preoblikovanju visokih strokovnih šol v fakultete,
– sprejema merila in postopke za volitve v nazive učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev,
– imenuje člane komisij in delovnih teles senata univerze,
– sprejema merila za priznanje pomembnih umetniških del pri volitvah učiteljev umetniških disciplin,
– povezuje in usklajuje raziskovalno delo članic univerze,
– sprejema merila za ocenjevanje kakovosti in usmeritve za izboljšanje znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in izobraževalnega dela članic,
– pripravlja in sprejema elemente meril, po katerih študentje pripravljajo mnenje o izobraževalnem delu učiteljev,
– na predlog senata članice voli visokošolske učitelje in znanstvene sodelavce v naziv rednega profesorja, znanstvenega svetnika in raziskovalno-razvojnega svetnika,
– daje članicam univerze soglasje pred prvo izvolitvijo v naziv ali izvolitvijo v višji naziv za visokošolske učitelje in znanstvene delavce, razen za redne profesorje, znanstvene svetnike in raziskovalno-razvojne svetnike,
– odloča o podelitvi častnega doktorata, naslova “Zaslužni profesor” in naslova “Častni senator Univerze na Primorskem”,
– sprejema študijski koledar,
– daje soglasje h kandidatom za prorektorje,
– imenuje komisijo ter odloča o nostrifikaciji v tujini pridobljenih diplom v primerih, ki jih določa zakon,
– razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta univerze s področja njegove pristojnosti,
– sprejema raziskovalni program dela univerze,
– opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom univerze.
39. člen
Senat univerze obravnava vprašanja iz svoje pristojnosti in sklepa na sejah.
Senat univerze je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom določeno drugače.
Za sprejem in spremembe statuta sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata.
Delovanje senata se ureja s poslovnikom, ki ga sprejme senat univerze. Za sprejem poslovnika senata sta potrebni dve tretjini glasov vseh članov senata.
40. člen
Pred sprejemom splošnega akta ali sklepa, ki ima za posledico povečano porabo finančnih sredstev, mora senat pridobiti o tem soglasje upravnega odbora univerze.
41. člen
Seje senata sklicuje in vodi rektor.
Sejo senata rektor skliče po potrebi ali na zahtevo članice. Sklic lahko predlagata tudi upravni odbor univerze ali študentski svet univerze.
1.3 Delovna telesa senata univerze
42. člen
Senat ima naslednje komisije:
– za študijske zadeve,
– za študentske zadeve,
– za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo,
– za meduniverzitetno in mednarodno sodelovanje,
– komisijo za izvolitve v nazive.
Senat univerze lahko po potrebi ustanovi še druge komisije in delovna telesa.
Sestavo in število članov komisije ali delovnega telesa, naloge in pooblastila ter trajanje mandata članov določi senat s sklepom o ustanovitvi, če ni s tem statutom določeno drugače.
43. člen
Po funkciji so člani posameznih komisij prorektorji s področij dela komisije. Delo posamezne komisije vodi predsednik, ki ga izmed sebe izvolijo člani komisije oziroma delovnega telesa.
Študenti imajo v komisijah in delovnih telesih, ki obravnavajo pravice in obveznosti študentov, svoje predstavnike.
Komisije oziroma delovna telesa so sklepčni, če je na seji navzoča večina članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če ni s tem statutom ali drugimi akti določeno drugače.
Komisija za izvolitve v nazive
44. člen
Komisija za izvolitve v nazive daje senatu univerze mnenje za izvolitev visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev v naziv rednega profesorja, znanstvenega svetnika in raziskovalno-razvojnega svetnika.
45. člen
Komisija za izvolitve v nazive daje mnenje na osnovi meril za izvolitve v naziv učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v vseh disciplinah, ki so predmet študija, raziskovanja in umetniškega delovanja na univerzi.
Merila za izvolitve v nazive učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev so določena s posebnim aktom, ki ga sprejme senat univerze.
46. člen
Komisija za izvolitve v nazive ima 7 članov.
V komisiji so po en predstavnik vsake članice univerze, tako da so v komisiji enakovredno zastopana vsa študijska in raziskovalna področja.
Člane komisije za izvolitve v nazive imenuje senat univerze za dobo štirih let izmed kandidatov, ki jih predlagajo senati oziroma znanstveni sveti članic univerze.
Član komisije za izvolitve v nazive je lahko redni profesor, znanstveni svetnik in raziskovalno razvojni svetnik. Člani komisije za izvolitve v nazive na prvi seji izvolijo predsednika in namestnika predsednika.
47. člen
Komisija za izvolitve v nazive dela na sejah.
Komisija za izvolitve v nazive je sklepčna, če je na seji prisotnih več kot dve tretjini vseh članov. Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov.
1.4 Upravni odbor univerze
48. člen
Upravni odbor je organ upravljanja, ki odloča zlasti o gospodarskih zadevah in skrbi za gospodarjenje univerze.
49. člen
Upravni odbor ima sedem članov, in sicer:
– dva predstavnika delavcev, ki opravljajo visokošolsko in znanstveno-raziskovalno dejavnost (visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci),
– enega predstavnika drugih delavcev, ki delajo na univerzi,
– enega predstavnika študentov ter
– tri predstavnike ustanovitelja.
V upravni odbor univerze ne morejo biti izvoljeni rektor, prorektorji ter člani senata univerze.
Upravni odbor je konstituiran, če je imenovana oziroma izvoljena več kot polovica njegovih članov. Prvo sejo skliče rektor.
50. člen
Upravni odbor:
– sprejema statut univerze v enakem besedilu kot senat,
– sprejema splošne akte, ki urejajo upravljanje in gospodarjenje univerze ter delovna razmerja,
– na predlog senata univerze sprejema letni delovni načrt in program razvoja univerze ter spremlja njuno uresničevanje,
– sprejema finančni načrt, letno poročilo in poslovno poročilo,
– sprejme merila za razmejitev premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih sredstev, ter merila za oblikovanje poslovno-izidnega toka zaradi opravljanja javne službe in drugih dejavnosti,
– na predlog rektorja imenuje glavnega tajnika univerze,
– daje predhodno soglasje ob sprejemanju nove članice v univerzo,
– daje ustanovitelju in rektorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih,
– sprejema izhodišča za sistemizacijo delovnih mest,
– sprejema sklepe o šolninah ter prispevkih za študij,
– sprejema odločitve o upravljanju premoženja in o investicijah univerze,
– sprejema poslovnik o svojem delu,
– sprejema druge odločitve v zvezi z upravljanjem univerze.
Pred sprejetjem letnega delovnega načrta in programa razvoja univerze si mora upravni odbor pridobiti soglasje senata univerze.
51. člen
Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta, mandat predstavnika študentov pa dve leti.
Delovanje upravnega odbora se ureja s poslovnikom.
52. člen
Na listi kandidatov za člane upravnega odbora izmed učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev sta izvoljena dva kandidata, ki sta prejela največ glasov. Na listi predstavnikov drugih delavcev univerze pa je izvoljen tisti kandidat, ki je prejel največ glasov. V primeru, da je več kandidatov prejelo enako število glasov, se za te kandidate volitve ponovijo.
Člana upravnega odbora iz vrst študentov imenuje študentski svet univerze po postopku, ki ga določa poslovnik študentskega sveta univerze. Za člana upravnega odbora ne more biti izvoljen absolvent.
Postopek volitev upravnega odbora določa pravilnik, ki ureja volitve organov univerze.
53. člen
Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča večina članov.
Sklep je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov.
Za sprejem statuta je potrebna dvotretjinska večina vseh članov.
Na seje upravnega odbora so vabljeni brez pravice glasovanja tudi predstavniki tistih članic univerze, ki v upravnem odboru nimajo svojega izvoljenega člana.
54. člen
Upravni odbor lahko ustanovi komisije in delovna telesa.
Posvetovalno telo upravnega odbora je “svet zaupnikov” v vlogi programskega sveta za sodelovanje z gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi. V njem ob zaposlenih na univerzi sodelujejo tudi predstavniki gospodarstva in lokalnih skupnosti.
1.5 Študentski svet univerze
Študentski svet univerze
55. člen
Študentski svet univerze je organ Univerze na Primorskem.
56. člen
Delovanje in način organiziranja študentskega sveta univerze je opredeljen v poslovniku o delu študentskega sveta univerze in statutu Študentske organizacije Univerze na Primorskem.
57. člen
Študentski svet univerze sestavljajo predsedniki študentskih svetov članic univerze.
58. člen
Člani študentskega sveta univerze na svoji prvi seji izmed sebe izvolijo svojega predstavnika v študentsko upravo Študentske organizacije Univerze na Primorskem.
59. člen
Študentski svet univerze obravnava statut univerze in vse zadeve, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, ter daje pristojnim organom univerze mnenje o njih. Študentski svet univerze oblikuje mnenje o kandidatih za rektorja univerze in voli člane organov univerze in njihovih delovnih teles iz vrst študentov v skladu z veljavno zakonodajo in tem statutom.
Če mnenje iz prejšnjega odstavka ni upoštevano, lahko študentski svet univerze zahteva, da pristojni organ na način in po postopku, določenem s statutom, še enkrat obravnava in odloči o posamezni zadevi.
60. člen
Študentski svet univerze sprejme splošni akt univerze, s katerim uredi delovanje študentskih svetov članic univerze. Potrdi ga senat univerze.
61. člen
Mandat članov študentskega sveta univerze traja dve leti.
Član študentskega sveta univerze je lahko ponovno izvoljen.
2. Organi članic univerze
2.1 Organi visokošolskih zavodov univerze
62. člen
Organi članice, ki je visokošolski zavod, so:
– dekan,
– senat,
– akademski zbor,
– upravni odbor in
– študentski svet.
Članica lahko poleg organov iz prejšnjega odstavka oblikuje še druge organe, katerih sestavo in pristojnosti določi s pravili.
2.1.1 Dekan
63. člen
Dekan vodi, zastopa in predstavlja članico ter odgovarja za zakonitost dela članice.
Dekan je strokovni vodja članice in opravlja naloge na temelju zakona, odloka o ustanovitvi univerze, tega statuta in pooblastil rektorja, ki jih le-ta prenese na dekana.
Dekan je hkrati poslovodni organ članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 24. člena tega statuta.
64. člen
Dekana imenuje rektor za dobo štirih let na predlog senata članice izmed njenih visokošolskih učiteljev oziroma znanstvenih delavcev v 15 dneh po prejetem sklepu o izvolitvi v senatu članice.
Rektor lahko imenovanje dekana zadrži. V tem primeru predlog z obrazložitvijo v 15 dneh po prejetem sklepu o izvolitvi v senatu članice vrne senatu članice v ponovno obravnavo in odločanje. V primeru, da senat članice ponovno predlaga istega kandidata, ga rektor v 15 dneh imenuje za dekana.
Dekan je lahko ponovno imenovan.
65. člen
Dekan:
– organizira, vodi in usklajuje izobraževalno, znanstveno-raziskovalno, umetniško delo in strokovno delo ter poslovanje članice,
– v skladu s svojimi pooblastili skrbi za zakonitost dela članice,
– predlaga temeljne razvojne in poslovne politike,
– predlaga ustanavljanje organizacijskih enot,
– predlaga letno in večletno poročilo o izvajanju programa senatu članice,
– sklicuje in vodi seje senata članice,
– izvršuje sklepe senata članice,
– najmanj enkrat na leto poroča o delu akademskemu zboru, senatu članice in rektorju,
– s soglasjem senata članice imenuje prodekane ter komisije in druga delovna telesa,
– kot prvostopenjski organ odloča o vlogah študentov članice v študijskih zadevah, če ni s tem statutom določeno drugače,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem statutom in splošnimi akti univerze.
66. člen
Članica ima enega ali več prodekanov. Število in delovno področje prodekanov določi članica s pravili.
Dekan za čas svoje odsotnosti s pisnim pooblastilom določi prodekana, ki ga nadomešča, ter obseg nadomeščanja.
67. člen
Postopek za imenovanje dekana se začne šest mesecev pred iztekom njegovega mandata.
Če senat članice do izteka mandata dekana ne predlaga kandidata za dekana, imenuje dekana rektor izmed učiteljev članice, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v senat univerze.
Članica s svojimi pravili določi postopek izvolitve dekana.
2.1.2 Senat
68. člen
Senat je najvišji strokovni organ članice.
Člane senata voli akademski zbor članice.
Senat sestavljajo učitelji in znanstveni delavci članice ter študentje. Ima najmanj sedem članov.
Število članov senata določi članica s pravili, tako da so v njem enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter strokovna področja članice.
Mandatna doba senata traja štiri leta. Njegovo sestavo določi članica s pravili, s tem da mora biti najmanj sedmina članov senata iz vrst študentov.
Po položaju je dekan član senata.
69. člen
Člane senata iz vrst študentov izvoli študentski svet članice.
Način volitev članov senata iz vrst študentov določi pravilnik, ki ga sprejme študentski svet univerze.
70. člen
Seje senata sklicuje in vodi dekan.
71. člen
Senat članice razpravlja in sklepa o strokovnih vprašanjih s področja znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in izobraževalnega dela članice in predlaga senatu univerze sprejem sklepov.
Senat:
– sprejema pravila članice,
– sprejema študijske programe za pridobitev izobrazbe in za izpopolnjevanje ter raziskovalne programe in projekte,
– predlaga rektorju v imenovanje dekana,
– v postopku izvolitve v naziv visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca in visokošolskega sodelavca imenuje strokovne poročevalce, zadolžene za ocenitev usposobljenosti kandidata,
– voli visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce v naziv, razen rednega profesorja, znanstvenega svetnika in raziskovalno-razvojnega svetnika, oziroma predlaga senatu univerze kandidata za izvolitev v naziv rednega profesorja, znanstvenega svetnika in raziskovalno-razvojnega svetnika,
– sprejema letni delovni načrt in poročilo o delu članice,
– imenuje komisijo za oceno primernosti teme doktorske disertacije in usposobljenosti kandidata za opravljanje doktorata znanosti ter predlaga senatu univerze v potrditev temo doktorske disertacije,
– imenuje poročevalce za oceno in komisijo za zagovor predložene doktorske disertacije,
– določa način sprejemanja in ocenjevanja magistrskih del in specialističnih nalog,
– imenuje mentorja oziroma somentorja podiplomskemu študentu,
– imenuje komisijo ter odloča o nostrifikaciji v tujini pridobljenih diplom v primerih, ki jih določa zakon,
– imenuje komisije in delovna telesa senata članice,
– kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah študentov v študijskih zadevah,
– oblikuje predloge za priznanja in nagrade članice in univerze,
– razpravlja in odloča o mnenjih študentskega sveta članice s področja njegove pristojnosti,
– skrbi za spremljanje kakovosti izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega in umetniškega dela,
– predlaga imenovanja predstavnikov visokošolskega zavoda v strokovne organizacije in organe zunaj visokošolskega zavoda,
– opravlja druge naloge, če je tako določeno z zakonom, tem statutom ali drugim splošnim aktom senata, ki ga sprejme senat z dvotretjinsko večino vseh članov senata.
Način dela senata določi članica s poslovnikom.
Delovna telesa senata visokošolskega zavoda
72. člen
Senat članice ima komisijo za izvolitve v nazive, komisijo za študijske zadeve in komisijo za znanstveno-raziskovalno oziroma umetniško dejavnost.
Po potrebi lahko članica s pravili ali senat članice s sklepom oblikuje dodatne komisije in delovna telesa senata članice.
2.1.3 Akademski zbor
73. člen
Akademski zbor članice sestavljajo vsi na članici zaposleni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci.
Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi predstavniki študentov; njihovo število ne sme biti manjše od ene petine vseh članov akademskega zbora.
Predstavnike študentov voli študentski svet. Način volitev predstavnikov študentov, ki sodelujejo v akademskem zboru, določi pravilnik, ki ga sprejme študentski svet univerze.
74. člen
Akademski zbor voli člane senata članice in predlaga senatu članice kandidate za dekana, s tem da imajo pravico glasovanja za člane senata in predloge za dekana samo člani akademskega zbora iz vrst učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev. Način volitev članov senata določi članica s pravili.
Akademski zbor obravnava poročila dekana o delu članice ter daje predloge in pobude senatu.
Akademski zbor se sestane vsaj enkrat na leto.
2.1.4 Upravni odbor
75. člen
Upravni odbor visokošolskega zavoda odloča v primerih, ko gre za dejavnosti iz drugega odstavka 24. člena in skrbi za nemoteno poslovanje članice v primerih, ko le-ta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Na koncu poslovnega leta sprejme upravni odbor letno poročilo in odloči o razporejanju presežka prihodkov nad odhodki ter presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenih iz lastne dejavnosti v primeru, ko gre za sredstva, ki jih ni zagotovila Republika Slovenija, v skladu z določili, ki jih predvideva zakon.
Upravni odbor univerze lahko prenese na upravni odbor članice določena pooblastila iz svoje pristojnosti.
76. člen
Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta.
Število in volitve članov upravnega odbora, njegovo vodenje ter način odločanja določi članica s pravili.
2.1.5 Študentski svet visokošolskega zavoda univerze
77. člen
Študentski svet članice je organ študentov članice.
Študentski svet ima najmanj devet članov, ki jih izmed sebe izvolijo študentje članice.
Način volitev članov in njihovo delovanje določi poseben akt, ki ga sprejme študentski svet univerze.
78. člen
Študentski svet članice:
– razpravlja o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov,
– na podlagi študentske ankete daje mnenje o izobraževalnem delu v postopkih izvolitve v naziv učiteljev in sodelavcev,
– oblikuje mnenja študentov članice za študentski svet univerze in voli člane delovnih teles in organov članice iz vrst študentov, kadar je tako določeno s pravili članice,
– oblikuje mnenje o kandidatih za dekana.
79. člen
Če mnenje, ki ga je dal študentski svet članice v zadevah iz svoje pristojnosti, ni bilo upoštevano, lahko študentski svet zahteva, da pristojni organ članice univerze na prvi naslednji seji zadevo ponovno obravnava, o njej odloči in o svojih stališčih obvesti študentski svet.
80. člen
Mandat članov študentskega sveta članic traja eno leto.
Član študentskega sveta članice je lahko ponovno izvoljen, če ni absolvent.
2.2 Organi raziskovalnih zavodov univerze
81. člen
Organi članice, ki je raziskovalni zavod, so:
– direktor,
– znanstveni svet in
– upravni odbor.
Članica lahko poleg teh oblikuje še druge organe, katerih sestavo in pristojnosti določi s pravili.
2.2.1 Direktor
82. člen
Direktor vodi, zastopa in predstavlja članico ter odgovarja za zakonitost dela članice.
Direktor je strokovni vodja članice in opravlja naloge na temelju zakona, odloka o ustanovitvi univerze, tega statuta in pooblastil rektorja, ki jih le-ta prenese na direktorja.
Direktor je hkrati poslovodni organ članice, ko ta posluje v okviru dejavnosti iz drugega odstavka 24. člena tega statuta.
Direktor lahko pooblasti za zastopanje in sklepanje pogodb ter podpisovanje dokumentov raziskovalnega zavoda drugega delavca v skladu s pravili o delovanju članice.
83. člen
Direktorja imenuje rektor za dobo petih let na predlog znanstvenega sveta članice v 15 dneh po prejetem sklepu o izvolitvi v znanstvenem svetu članice.
Rektor lahko imenovanje direktorja zadrži. V tem primeru predlog z obrazložitvijo v 15 dneh po prejetem sklepu o izvolitvi v znanstvenem svetu članice vrne znanstvenemu svetu članice v ponovno obravnavo in odločanje. V primeru, da znanstveni svet članice ponovno predlaga istega kandidata, ga rektor v 15 dneh imenuje za direktorja.
Direktor je lahko ponovno imenovan.
84. člen
Direktor:
– organizira, vodi in usklajuje znanstveno-raziskovalno, izobraževalno in strokovno delo ter poslovanje članice,
– v skladu s svojimi pooblastili skrbi za zakonitost dela članice,
– predlaga temeljne razvojne in poslovne politike,
– predlaga ustanavljanje organizacijskih enot,
– predlaga letno in večletno poročilo o izvajanju programa znanstvenemu svetu članice,
– sklicuje in vodi seje znanstvenega sveta članice,
– izvršuje sklepe znanstvenega sveta članice,
– najmanj enkrat na leto poroča o delu znanstvenemu svetu članice in rektorju,
– s soglasjem znanstvenega sveta članice imenuje komisije in druga delovna telesa,
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, s tem statutom in splošnimi akti univerze.
85. člen
Postopek za imenovanje direktorja se začne šest mesecev pred iztekom njegovega mandata.
Če znanstveni svet članice do izteka mandata direktorja ne predlaga kandidata za direktorja, imenuje direktorja rektor izmed raziskovalcev članice, ki izpolnjujejo pogoje za izvolitev v direktorja po zakonu, ki ureja raziskovalno dejavnost.
Članica s svojimi pravili določi postopek izvolitve direktorja.
2.2.2 Znanstveni svet
86. člen
Znanstveni svet je najvišji strokovni organ članice.
Znanstveni svet raziskovalnega zavoda ima najmanj sedem članov.
Število članov in način oblikovanja znanstvenega sveta določi članica s pravili. Za člana je lahko imenovan znanstveni svetnik, raziskovalno-razvojni svetnik, višji znanstveni sodelavec, znanstveni sodelavec, višji raziskovalno-razvojni sodelavec, vodja notranje organizacijske enote in vodja programa raziskovalnega zavoda.
Direktor je član znanstvenega sveta po funkciji in mu predseduje.
Mandat članov znanstvenega sveta traja 4 leta.
Znanstveni svet ima namestnika predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo njegovi člani.
87. člen
Postopek volitev članov, mandat ter način dela znanstvenega sveta določa pravilnik, ki ga sprejme znanstveni svet raziskovalnega zavoda.
88. člen
Pristojnosti znanstvenega sveta:
– sprejema pravila članice,
– oblikuje strokovne podlage za pripravo raziskovalnih programov raziskovalnega zavoda,
– oblikuje strokovne podlage za študijske programe na področjih, na katerih raziskuje,
– rektorju predlaga v imenovanje direktorja raziskovalnega zavoda,
– vsebinsko usklajuje pripravo programa dela,
– voli raziskovalce v znanstveno-raziskovalne in raziskovalno-razvojne nazive, skladno z določili tega statuta, razen v naziv znanstvenega svetnika in raziskovalno-razvojnega svetnika, ki ju izvoli senat univerze,
– daje mnenja in pobude glede organizacije in pogojev za razvoj dejavnosti,
– daje mnenje k letnemu programu dela raziskovalnega zavoda,
– daje mnenje k izbiri delavcev s posebnimi odgovornostmi,
– na zahtevo rektorja in senata univerze, upravnega odbora in direktorja daje predloge in mnenja o vseh strokovnih vprašanjih,
– predlaga in daje mnenje o nabavi pomembnejše raziskovalne opreme,
– spodbuja inovacijsko dejavnost, evidentira, obravnava in daje mnenja o prijavah patentov, inovacij in koristnih predlogov,
– predlaga imenovanja predstavnikov raziskovalnega zavoda v strokovne organizacije in organe zunaj raziskovalnega zavoda,
– opravlja druge strokovne zadeve, za katere ga pooblastijo posamezni organi raziskovalnega zavoda ali je tako določeno z zakonom, tem statutom in drugimi splošnimi akti raziskovalnega zavoda.
Znanstveni svet dela in sklepa na sejah skladno s poslovnikom.
2.2.3 Upravni odbor
89. člen
Upravni odbor raziskovalnega zavoda odloča v primerih, ko gre za dejavnosti iz drugega odstavka 24. člena in skrbi za nemoteno poslovanje članice v primerih, ko le-ta nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
Na koncu poslovnega leta sprejme upravni odbor letno poročilo in odloči o razporejanju presežka prihodkov nad odhodki ter presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenih iz lastne dejavnosti v primeru, ko gre za sredstva, ki jih ni zagotovila Republika Slovenija, v skladu z določili, ki jih predvideva zakon.
Upravni odbor univerze lahko prenese na upravni odbor raziskovalnega zavoda določena pooblastila iz svoje pristojnosti.
90. člen
Mandat članov upravnega odbora traja štiri leta.
Število in volitve članov upravnega odbora, njegovo vodenje ter način odločanja določi raziskovalni zavod s pravili.
3. Uprava univerze
91. člen
Univerza ima za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog pri izvajanju nacionalnega programa visokega šolstva ter nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa, pri izvajanju javne službe in za izvajanje skupnih nalog univerze in članic, upravo univerze.
Naloge uprave izvajajo tajništvo univerze in tajništva članic.
Upravo univerze usklajuje glavni tajnik univerze, ki je hkrati vodja tajništva univerze.
3.1 Tajništvo univerze
92. člen
Tajništvo univerze opravlja upravno-administrativne in strokovno-tehnične naloge za univerzo kot celoto in tiste naloge za članice, ki so skupne in jih ne opravljajo tajništva članic, zlasti na naslednjih področjih:
– izobraževalno, znanstveno-raziskovalno in umetniško,
– kadrovsko, pravno in splošno,
– gospodarsko (načrtovanje razvoja, upravljanje premoženja, finančno-računovodska funkcija),
– skupni informacijski sistem in vzdrževanje skupnih podatkovnih baz,
– drugih skupnih zadev.
93. člen
Glavnega tajnika univerze imenuje upravni odbor univerze na predlog rektorja in na podlagi javnega razpisa za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
94. člen
Za glavnega tajnika je lahko imenovan, kdor ima:
– vsaj univerzitetno izobrazbo pravne ali druge ustrezne smeri,
– vodstvene in organizacijske sposobnosti,
– vsaj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih,
– aktivno znanje vsaj enega tujega jezika.
95. člen
Glavnega tajnika nadomešča v času njegove daljše odsotnosti pooblaščenec, ki ga za to pisno pooblasti glavni tajnik.
3.2 Tajništvo članic
96. člen
Tajništvo članice izvaja upravno-administrativne in strokovno-tehnične naloge. Tajništvo članice opravlja tudi upravno-administrativne in gospodarske naloge v zvezi z izvajanjem dejavnosti članice iz drugega odstavka 24. člena tega statuta.
97. člen
Tajništvo članice vodi tajnik oziroma svetovalec direktorja članice (v nadaljevanju: tajnik članice).
Tajnika članice imenuje dekan oziroma direktor na podlagi javnega razpisa.
98. člen
Za tajnika članice je lahko imenovan, kdor ima:
– vsaj univerzitetno izobrazbo pravne ali druge ustrezne smeri,
– vodstvene in organizacijske sposobnosti,
– praviloma pet let delovnih izkušenj,
– aktivno znanje vsaj enega tujega jezika.
4. Notranja organiziranost univerze in članic
99. člen
Da bi povečala učinkovitost in racionalnost svojega delovanja, zagotavlja univerza organizacijsko in infrastrukturno podporo dejavnostim, ki so skupnega pomena za vse članice. Za doseganje omenjenih ciljev ima univerza skupno podiplomsko šolo, organizacijske oblike na področju stroke (univerzitetne katedre in centre) ter infrastrukturne organizacijske enote (univerzitetna središča, infrastrukturne centre, univerzitetno knjižnico).
100. člen
Skupna podiplomska šola omogoča kvalitetno in učinkovito izobraževanje na podiplomski ravni, saj koordinirano na ravni univerze zagotavlja izvajanje izrazito interdisciplinarnih študijev. Organiziranje in izvedbo podiplomskih programov in delovanje podiplomske šole bo univerza opredelila v posebnem splošnem aktu, ki ga sprejme senat univerze.
101. člen
Univerzitetna katedra povezuje visokošolske učitelje in sodelavce ter raziskovalce ene ali več sorodnih znanstvenih disciplin pri izvajanju visokošolskega študija in raziskovalnega dela. Univerzitetne katedre zagotavljajo usklajeno in povezano izobraževalno in raziskovalno delo članic v znanstveni disciplini, ki jo predstavljajo. Visokošolski učitelj in sodelavec ali raziskovalec je lahko član več kateder.
Univerzitetne katedre ustanovi senat univerze na predlog članic. Predstojnika imenuje rektor na predlog članov katedre. Način delovanja in pristojnosti univerzitetnih kateder so opredeljeni v posebnem splošnem aktu, ki ga sprejme senat univerze.
102. člen
Za usklajeno in racionalno delovanje več članic ali njihovih oddelkov na določenem geografskem področju se članice univerze lahko združujejo v univerzitetna središča.
Univerzitetna središča lahko nudijo svoje storitve univerzi, članicam, organizacijskim enotam univerze in članic ter študentom in njihovim organizacijam.
Organiziranost in dejavnost ter pristojnosti univerzitetnega središča so opredeljene v posebnem splošnem aktu, ki ga sprejme senat univerze. Sklep o ustanovitvi univerzitetnega središča sprejmeta senat in upravni odbor univerze.
103. člen
Univerza ima še druge organizacijske infrastrukturne centre, ki združujejo s svojim delovanjem znanje in uporabnost znanj, postopkov in tehnologij, visokošolske učitelje in sodelavce, raziskovalce in strokovne sodelavce univerze.
Organiziranost in dejavnost ter pristojnosti infrastrukturnih enot so opredeljene v posebnem splošnem aktu, ki ga sprejme senat univerze.
104. člen
Organiziranost knjižnic in razporeditev knjižničnega gradiva uredijo članice skladno z načrtom enotnega knjižničnega sistema univerze, ki ga sprejme senat univerze.
105. člen
Organizacijske enote članice so: oddelki, katedre, raziskovalne skupine, inštituti, centri in knjižnice. Način oblikovanja in prenehanja ter vodenja organizacijskih enot uredijo članice s pravili.
IV. IZOBRAŽEVALNO, ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO
IN UMETNIŠKO DELO UNIVERZE
1. Izobraževalno delo univerze
1.1 Študijski programi
106. člen
Študij poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in po študijskih programih za izpopolnjevanje:
– študijski programi za pridobitev izobrazbe so dodiplomski in podiplomski,
– študijski programi za izpopolnjevanje so programi za nadgrajevanje, poglabljanje ali razširjanje posameznih znanj iz programov za pridobitev izobrazbe.
107. člen
Študijski programi za pridobitev izobrazbe in programi za izpopolnjevanje se oblikujejo in sprejemajo na študijskih področjih, ki izhajajo iz odloka o ustanovitvi univerze in registriranih dejavnosti članic, opredeljenih v prilogi tega statuta.
Študijske programe sprejema senat članice univerze na študijskih področjih, na katerih opravljajo izobraževalno in znanstveno-raziskovalno delo. K študijskim programom, ki dajejo javnoveljavno izobrazbo, morajo članice univerze predhodno pridobiti soglasje senata univerze.
Interdisciplinarne študijske programe in interdisciplinarne študijske smeri sprejema senat univerze na predlog senatov oziroma znanstvenih svetov tistih članic, iz področij katerih program izhaja.
108. člen
Trajanje študija in vsebine posameznih študijskih programov opredelijo članice univerze s študijskim programom in veljavno zakonodajo.
109. člen
Študijski programi se izvajajo v organiziranem študijskem procesu praviloma kot redni študij. Če narava študija to dopušča, se lahko izvajanje študijskega programa prilagaja možnostim študentov in se izvaja tudi kot izredni študij na način in po postopku, ki ga določa pravilnik iz 123. člena tega statuta.
Dodiplomski študij
110. člen
Dodiplomski študijski programi so programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe in programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.
111. člen
Trajanje univerzitetnega dodiplomskega študija ureja zakon.
Kdor uspešno konča univerzitetni dodiplomski študij, pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.
Kdor uspešno konča dvopredmetni dodiplomski študij, pridobi dva ali več strokovnih naslovov oziroma sestavljen strokovni naslov.
112. člen
Trajanje visokošolskega strokovnega študija ureja zakon.
Kdor uspešno konča visokošolski strokovni študij, pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom in študijskim programom.
Podiplomski študij
113. člen
Podiplomski študijski programi so programi za pridobitev specializacije, programi za pridobitev magisterija in programi za pridobitev doktorata znanosti.
114. člen
Podiplomski študij obsega:
– specialistični študij,
– magistrski študij in
– doktorski študij.
115. člen
Podiplomski študij je organiziran pri članici, ki je visokošolski zavod, oziroma na podiplomski šoli.
Visoke strokovne šole lahko izvajajo le programe za specializacijo.
116. člen
Kdor uspešno konča podiplomski specialistični študij, pridobi v skladu z zakonom in študijskim programom strokovni naslov specialista.
Kdor uspešno konča podiplomski magistrski študij, pridobi v skladu z zakonom in študijskim programom znanstveni naslov magistra znanosti oziroma umetnosti.
Znanstveni naslov doktorja znanosti lahko pridobi:
– kdor je uspešno končal podiplomski študij za pridobitev doktorata znanosti ter izdelal in uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo;
– kdor je pridobil naslov magister znanosti oziroma umetnosti ter izdelal in uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo.
117. člen
Kandidatu, ki je na magistrskem študiju opravil vse predpisane obveznosti razen magistrskega dela in je pri tem izpolnil pogoje iz meril, ki jih sprejme senat univerze, lahko pristojna komisija na predlog senata članice, ki izvaja magistrski študij, dovoli izdelavo doktorske disertacije.
Senat članice lahko kandidatu iz prvega odstavka tega člena v skladu s študijskim programom določi dodatne obveznosti, ki morajo biti opravljene pred prijavo teme doktorske disertacije.
Priznanje pomembnih umetniških del
118. člen
Priznanje pomembnih umetniških del podeljuje univerza. V postopku volitev v naziv učiteljev in sodelavcev na umetniških področjih je enakovredno doktoratu znanosti.
Priznanje pomembnih umetniških del se podeljuje v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme senat univerze.
Diplome in potrdila o opravljenem izpopolnjevanju
119. člen
Po opravljenih študijskih obveznostih izda univerza študentu diplomo, ki je javna listina.
Oblika ter postopek izdaje diplome in potrdila se uredi s posebnim pravilnikom.
Sestavni del diplome je priloga k diplomi.
120. člen
Diploma vsebuje ime članice, na kateri je študij potekal, študijski program, stopnjo izobraževanja ter strokovni oziroma znanstveni naslov, ki se podeljuje.
Diploma ima zaporedno številko, datum izdaje, žig univerze ter podpisa rektorja univerze in dekana članice, na kateri je študij potekal.
121. člen
Članica lahko izvaja študijski program za izpopolnjevanje, ki ga je sprejel senat članice in h kateremu je dal soglasje senat univerze.
Kandidatu, ki je opravil vse obveznosti po takem programu, se izda potrdilo, ki je javna listina in ga podpišeta rektor univerze in dekan članice.
122. člen
Univerza ali članica lahko izvaja druge izobraževalne oblike (tečaje, seminarje, delavnice, poletne šole ipd.) za izpopolnjevanje pridobljenega znanja ter o tem izda potrdilo, ki ga podpiše rektor univerze, dekan ali direktor članice.
1.2 Organiziranje in izvedba izobraževalnega dela
123. člen
V posebnem pravilniku, ki ga sprejme senat univerze, so skladno s tem statutom in veljavno zakonodajo urejeni:
– pogoji za vpis na dodiplomski študij,
– pogoji za vpis na podiplomski študij,
– učni jezik,
– razpis,
– pritožba zoper zavrnitev vpisa,
– izredni študij,
– študij na daljavo,
– študijsko leto,
– študijski koledar,
– organizirane oblike visokošolskega izobraževalnega dela,
– kreditni sistem študija,
– tutorstvo in mentorstvo,
– študijski red,
– preverjanje znanja,
– napredovanje v višji letnik in ponovni vpis,
– hitrejše napredovanje,
– nadaljevanje študija po prekinitvi,
– absolventski staž,
– diplomsko delo,
– magistrsko delo,
– doktorska disertacija,
– odvzem doktorata,
– prehajanje med programi,
– prehajanje med univerzami,
– vzporedni študij,
– interdisciplinarni študij,
– dvopredmetni študij,
– individualni študij,
– oblike vseživljenjskega učenja,
– in drugo.
2. Znanstveno-raziskovalno delo
124. člen
Univerza prek svojih članic izvaja znanstveno-raziskovalno delo, ki je neposredno vezano na izobraževalni proces in je sestavina nacionalnega programa visokega šolstva, ter temeljno, aplikativno in razvojno raziskovalno delo, ki je sestavina nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa.
Raziskovalna dejavnost temelji na načelih etičnosti in odgovornosti za uresničevanje ciljev, zapisanih v nacionalnem raziskovalnem in razvojnem programu in v proračunskih memorandumih, ob spoštovanju socialnega, okoljevarstvenega in trajnostnega vidika družbenega razvoja, na načelu konkurenčnosti, kakovosti, učinkovitosti, odprtosti ter na medsebojnem interesnem sodelovanju in povezovanju v državnem in mednarodnem okolju v skladu s programom razvoja.
125. člen
Znanstveno-raziskovalno delo na univerzi poteka v skladu s programom, ki ga sprejme senat univerze.
126. člen
Univerza spodbuja in omogoča prenos znanstvenih in strokovnih spoznanj in dosežkov v uporabo.
V posebnem pravilniku, ki ga sprejme upravni odbor univerze, se uredijo materialne in nematerialne pravice na znanstvenih in strokovnih spoznanjih in dosežkih, oblike spodbujanja in nagrajevanja avtorjev ter razmerja med univerzo, članicami in avtorji.
127. člen
Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci svoje znanstveno-raziskovalno delo opravljajo v okviru univerze.
Rektor lahko na predlog senata ali znanstvenega sveta članice dovoli posameznemu učitelju, znanstvenemu delavcu in sodelavcu, da del raziskovalnega dela izvaja zunaj univerze.
128. člen
Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci posredujejo pristojnim službam uprave univerze podatke o svojem znanstveno-raziskovalnem delu, ki so potrebni za sprotno vodenje kadrovskih in drugih evidenc.
3. Svetovalno delo
129. člen
Učitelji, znanstveni delavci in sodelavci, ki redno in v celoti opravljajo svoje izobraževalne in znanstveno-raziskovalne obveznosti, lahko opravljajo svetovalno delo.
Svetovalno delo iz prvega odstavka tega člena je dajanje pisnih in ustnih strokovnih mnenj in nasvetov uporabnikom zunaj univerze.
O prevzemu svetovalne naloge mora učitelj, znanstveni delavec in sodelavec pisno obvestiti dekana oziroma direktorja raziskovalnega zavoda.
4. Umetniško delo
130. člen
Umetniško delo je temelj za kvalitetno izvajanje izobraževalnega dela na umetniških programih univerze in je z njim neločljivo povezano.
Učitelj na umetniških programih lahko opravlja tudi drugo umetniško delo, o katerem pisno obvesti dekana.
V. VISOKOŠOLSKI UČITELJI, ZNANSTVENI DELAVCI
IN VISOKOŠOLSKI SODELAVCI
131. člen
Izobraževalni proces lahko izvajajo samo visokošolski učitelji, ki imajo ustrezen naziv.
132. člen
V izobraževalnem procesu dodiplomskega študija lahko sodelujejo tudi visokošolski sodelavci.
Nosilec predmeta lahko v skladu s potrebami študijskega programa pri obravnavi posameznih problemov ali tem povabi k sodelovanju priznane strokovnjake iz prakse, ki nimajo ustreznega naziva.
Če je s študijskim programom predvidena obvezna praksa, lahko pri njenem izvajanju sodelujejo strokovnjaki brez naziva, ki so zaposleni v organizaciji, v kateri se opravlja praksa.
1. Nazivi
133. člen
Visokošolski učitelji (učitelji) so:
– redni profesor,
– izredni profesor,
– docent in
– lektor.
Visokošolski učitelji na visokih strokovnih šolah oziroma na programih za pridobitev specializacije in visoke strokovne izobrazbe ter na programih športne vzgoje so tudi:
– višji predavatelji in
– predavatelji.
134. člen
Znanstveni delavci so:
– znanstveni svetnik,
– višji znanstveni sodelavec,
– znanstveni sodelavec in
– drugi znanstveni delavci, opredeljeni z veljavno zakonodajo.
135. člen
Visokošolski ali raziskovalni sodelavci so:
– asistent,
– bibliotekar,
– strokovni svetnik,
– višji strokovni sodelavec,
– strokovni sodelavec in
– učitelj veščin.
2. Postopek za izvolitev v naziv
136. člen
Redne profesorje, znanstvene svetnike in raziskovalno-razvojne svetnike voli senat univerze za neomejeno dobo.
Izredne profesorje, docente, višje predavatelje, predavatelje, znanstvene sodelavce, višje znanstvene sodelavce in lektorje voli senat ali znanstveni svet članice za dobo petih let.
Asistente voli senat ali znanstveni svet članice za dobo treh let.
Druge visokošolske sodelavce voli senat ali znanstveni svet članice za dobo petih let.
137. člen
Na željo kandidata se v dobo izvolitve v naziv ne štejejo čas starševskega dopusta, čas služenja vojaškega roka in več kot enoletna bolniška odsotnost.
138. člen
Postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca ter visokošolskega in raziskovalnega sodelavca se začne na pisno vlogo kandidata za izvolitev v naziv za določeno znanstveno področje.
Kandidat mora vložiti vlogo pri članici, ki razvija področje, za katero se želi izvoliti v naziv. Vlogi mora priložiti ustrezne dokumente v skladu z merili za izvolitev v naziv.
139. člen
Senat članice, na kateri teče postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in znanstvenega delavca ter visokošolskega in raziskovalnega sodelavca, imenuje v enem mesecu od vložitve prošnje tričlansko strokovno komisijo, ki ugotavlja usposobljenost kandidata, in ji določi rok za izdelavo mnenj. Rok ne sme biti daljši od treh mesecev.
Član strokovne komisije je lahko učitelj, ki ima enak ali višji naziv, kot je naziv, v katerega se voli kandidat.
Vsak član strokovne komisije mora članici, na kateri teče postopek, v roku predložiti mnenje iz prejšnjega odstavka.
Vsebina mnenja je uradna skrivnost.
140. člen
V primeru prve izvolitve v naziv ali izvolitve v višji naziv članica predloži celotno gradivo komisiji za izvolitve v nazive univerze, skupaj z mnenji poročevalcev in mnenjem študentov o kandidatovem izobraževalnem delu.
Komisija za izvolitve v nazive v roku dveh mesecev oblikuje mnenje o prošnji za izvolitev v naziv in svojo odločitev predloži senatu univerze.
Če komisija za izvolitve v nazive ugotovi, da so mnenja večine poročevalcev za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidata negativna, seznani senat, da niso izpolnjeni pogoji za izvolitev kandidata v naziv, in o tem obvesti senat oziroma znanstveni svet članice, pri kateri teče postopek za izvolitev v naziv.
141. člen
Senat članice v roku enega meseca po prejemu mnenja komisije za izvolitve v nazive odloči o izvolitvi kandidata v naziv za ustrezno področje.
142. člen
Kandidat, ki v postopku za izvolitev v naziv ni bil izvoljen, ne more ponovno zaprositi za izvolitev v ta naziv ali za to področje pred potekom enega leta od negativne rešitve njegove vloge.
3. Pritožba v postopku za izvolitev v naziv
143. člen
Kandidat lahko v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila njegova vloga za izvolitev v naziv ali področje zavrnjena, oziroma s katero je bilo odločeno o njegovi ponovni izvolitvi v isti naziv ali področje, vloži pritožbo na senat univerze.
144. člen
Pritožba se lahko vloži iz naslednjih razlogov:
– če so bile kršene določbe zakona ali tega statuta o postopku za izvolitev v naziv,
– če so bila v postopku za izvolitev nepravilno ali nepopolno ugotovljena dejstva, ki so pomembna za odločitev.
145. člen
Pritožba se vloži pri članici, ki je vodila postopek za izvolitev v naziv. Ta jo je dolžna v roku sedmih dni predložiti senatu univerze.
Senat univerze na prvi seji po prejemu pritožbe določi izmed svojih članov poročevalca.
Poročevalec izdela v roku 30 dni poročilo in ga predloži senatu univerze.
146. člen
Senat univerze odloča o pritožbi na prvi seji po prejemu poročevalčevega poročila.
Obravnavanje pritožbe se začne s poročilom poročevalca, ki obrazloži zadevo in predlaga senatu ustrezen sklep.
Senat univerze lahko po opravljeni razpravi pritožbo zavrne ali ji ugodi, s tem da odločbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje članici v fazo postopka, v kateri je prišlo do kršitve.
Na razpravo o pritožbi senat univerze povabi pritožnika.
Odločitev senata univerze je dokončna.
4. Postopek za odvzem naziva
147. člen
Če učitelj, znanstveni delavec ali sodelavec ne izpolnjuje predpisanih pogojev za izvolitev v naziv, začne organ, ki je pristojen za izvolitev, postopek za odvzem naziva.
148. člen
Postopek za odvzem naziva zaradi neizpolnjevanja pogojev, določenih za izvolitev v naziv, se začne tudi, če obstaja utemeljen sum, da je kandidat v postopku za izvolitev v naziv navajal netočne podatke, ki so bistveno vplivali na njegovo izvolitev v naziv.
149. člen
V postopku za odvzem naziva se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o postopku za izvolitev v naziv.
5. Posledice izgube naziva
150. člen
Zaposleni, ki ni obnovil postopka za izvolitev v naziv, ki je pogoj za opravljanje del, na katere je razporejen, teh del ne sme opravljati.
Pristojni organ je dolžan v tem primeru odločiti o položaju delavca v skladu s predpisi.
6. Gostujoči učitelj in gostujoči znanstveni delavec
151. člen
Članica lahko vključi v svoje izobraževalno in znanstveno-raziskovalno ter umetniško delo učitelje in raziskovalce tujih univerz za izvedbo ciklusa ali vseh predavanj posameznega predmeta, skladno z veljavno zakonodajo.
152. člen
Univerza povabi k sodelovanju gostujočega učitelja oziroma znanstvenega delavca v primeru in za čas odsotnosti učitelja, ki je na sobotnem letu, in v drugih primerih, ko to zahteva izobraževalni proces.
153. člen
Gostujoči učitelj oziroma raziskovalec lahko sodeluje pri delu organov, komisij in delovnih teles članice brez pravice glasovanja, razen če se sprejemajo odločitve o vprašanjih, ki neposredno zadevajo predmet ali predmetno področje njegovega dela.
7. Sobotno leto
154. člen
Učitelj oziroma znanstveni delavec ima skladno z veljavno zakonodajo v šestih letih opravljanja dela pravico do odsotnosti največ dvanajstih mesecev za poglobljeno izpopolnjevanje doma ali v tujini.
Odsotnost učitelja zaradi sobotnega leta ne sme ovirati poteka izobraževanja.
Sredstva za izvedbo sobotnega leta se zagotovijo s finančnim načrtom članice.
V času odsotnosti iz prvega odstavka tega člena pripada visokošolskemu učitelju plača, določena za njegovo delovno mesto.
155. člen
O pravici do sobotnega leta odloči rektor na podlagi dekanovega ali direktorjevega predloga in kandidatove pisne vloge v skladu s pravilnikom, ki ureja delovna razmerja na univerzi.
Dekanov ali direktorjev predlog mora vsebovati tudi podatke o nadomeščanju v času odsotnosti visokošolskega učitelja.
Pisna vloga za sobotno leto mora biti vložena eno študijsko leto pred začetkom planirane odsotnosti in mora vsebovati načrt dela za čas sobotnega leta in predvideno obliko nadomeščanja.
8. Pravice in dolžnosti učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev v izobraževalnem procesu
156. člen
Univerza prek svojih članic v okviru materialnih možnosti zagotavlja materialne temelje za nemoteno izobraževalno in znanstveno-raziskovalno delo učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, s tem da skrbi za:
– smotrno vlaganje v vzdrževanje in širitev obstoječih prostorskih zmogljivosti,
– vzdrževanje, nabavo in posodabljanje opreme za raziskovalno in izobraževalno delo,
– nabavo strokovne literature in periodike ter
– razvoj informacijskih in knjižničnih sistemov na univerzi.
157. člen
Učitelj, znanstveni delavec in sodelavec je dolžan pri svojem delu:
– izhajati iz načel humanizma in avtonomije univerze, svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja ter poučevanja,
– spoštovati sprejete akte univerze in iz njih izhajajoče sklepe njenih organov,
– spoštovati načela stroke in znanstvene etike,
– utrjevati ugled univerze.
158. člen
Učitelj in visokošolski sodelavec je dolžan pri delu s študenti dosledno opravljati svoje izobraževalne obveznosti, zlasti s tem da:
– pripravlja in izvaja predavanja, seminarje, vaje in druge oblike izobraževalnega dela,
– pripravlja ustrezno študijsko gradivo za svoj predmet,
– opravlja mentorstvo pri diplomskih in seminarskih nalogah ter pri raziskovalnem delu študentov,
– ima vsaj eno uro na teden pogovorne ure za študente, pri čemer ima na vsakih 250 vpisanih študentov pri svojih predmetih še dodatne pogovorne ure ter
– zagotovi nemoten potek izpitov v razpisanih izpitnih rokih.
159. člen
Učitelj, znanstveni delavec in sodelavec, ki je član organa univerze ali članice oziroma je imenovan za poročevalca ali člana komisije za izvedbo posamezne naloge, je dolžan prevzeti naloge in jih vestno in v roku opraviti.
160. člen
Univerza spodbuja učitelje in raziskovalce k mednarodnim in drugim oblikam znanstvenega in strokovnega sodelovanja in povezovanja, ki koristijo njihovemu poklicnemu in strokovnemu razvoju.
161. člen
Rektor lahko določi, katerih del in kakšnih poslov zaposleni s polnim delovnim časom, ne smejo opravljati na pogodbenih temeljih zunaj univerze zaradi konkuriranja na področju dejavnosti, ki niso javna služba.
O omejitvi iz prvega odstavka tega člena odloči rektor s sklepom.
Zoper sklep iz drugega odstavka tega člena lahko delavec ugovarja v roku 15 dni pri senatu oziroma znanstvenem svetu članice.
Senat oziroma znanstveni svet članice o pritožbi odloči v roku 30 dni.
Odločitev senata oziroma znanstvenega sveta je dokončna.
9. Varstvo pravic delavcev univerze
162. člen
Delavec ugovarja zoper odločbe iz delovnega razmerja skladno z določili zakona o delovnih razmerjih, zoper odločbe o izvolitvi v nazive pa skladno z določili zakona o upravnem postopku.
Tak ugovor delavec vloži v 15 dneh od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica, oziroma v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev svoje pravice.
163. člen
Če s tem statutom ni določeno drugače, o ugovorih iz prejšnjega člena odloča:
– dekan ali direktor članice, če gre za ugovore zoper sklepe, ki jih po zakonu na prvi stopnji sprejema dekan visokošolskega zavoda ali direktor raziskovalnega zavoda,
– v drugih primerih pa rektor.
Pristojni organ odloči o delavčevem ugovoru na predlog komisije za delovna razmerja članice oziroma komisije za delovna razmerja univerze.
164. člen
Komisiji iz prejšnjega člena imata po tri člane. Vsak član ima namestnika.
Člane komisije imenuje senat oziroma znanstveni svet članice oziroma senat univerze za dobo štirih let.
165. člen
Komisiji za delovna razmerja iz prejšnjega člena delujeta po pravilniku, ki ga sprejme upravni odbor univerze.
10. Disciplinska odgovornost delavcev univerze
166. člen
Disciplinsko odgovornost delavcev univerze ureja pravilnik o disciplinski odgovornosti, ki ga sprejme upravni odbor.
VI. ŠTUDENTI
1. Status študenta
167. člen
Študent je oseba, ki je vpisana na študijske programe za pridobitev izobrazbe na Univerzi na Primorskem.
Status študenta pridobi, kdor se na podlagi javnega razpisa vpiše na univerzo in se skladno z določili zakona in tega statuta izobražuje po določenem dodiplomskem ali podiplomskem študijskem programu.
Status študenta se izkazuje z univerzitetno študentsko izkaznico. Vsebino in obliko študentske izkaznice določa poseben pravilnik.
168. člen
Status študenta športnika in status študenta priznanega umetnika dobi študent, ki mu senat univerze na predlog posebne strokovne komisije s sklepom podeli ta status.
Status študenta s posebnimi potrebami dobi študent, ki ob vpisu predloži ustrezno mnenje pristojne strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju ali mnenje invalidske komisije.
Za študente iz tega člena univerza s pravili opredeli način opravljanja študijskih obveznosti in pogoje za prehod v višji letnik.
169. člen
Študentke matere, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. Smiselno s tem se obravnava tudi varstveni dopust, ki ga koristi študent oče.
Študentu miruje status študenta v času služenja vojaškega roka ali bolniške odsotnosti, daljše od enega leta.
170. člen
Študentom, ki imajo status študenta športnika, status študenta priznanega umetnika, status študenta s posebnimi potrebami, in študentom, ki zaradi svojega obštudijskega delovanja, bolezni ali okvare ne morejo v roku opravljati študijskih obveznosti, se lahko izjemoma podaljša status študenta.
171. člen
Študentu preneha status študenta, ko ali če:
– diplomira,
– mu poteče absolventski staž,
– se izpiše,
– se v času študija ne vpiše v višji ali isti letnik,
– je izključen z univerze.
172. člen
Osebe, ki jim preneha status študenta po določilih iz druge in četrte alinee 171. člena, obdržijo pravico do opravljanja izpitov in drugih študijskih obveznosti po študijskem programu, po katerem se izobražujejo.
173. člen
Če se študijski program, po katerem se je študent izobraževal, ne izvaja več, komisija za študijske zadeve senata članice univerze določi podrobnejše pogoje, ki se javno objavijo. Pod temi pogoji lahko osebe, ki jim je prenehal status študenta, uresničijo pravico iz 172. člena.
Pravico iz 172. člena lahko osebe iz prvega odstavka tega člena uveljavljajo še pet let od dneva prenehanja izvajanja oziroma spremembe programa.
2. Pravice in dolžnosti študentov
174. člen
Študent ima pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz zakona in iz tega statuta.
175. člen
Študent, ki meni, da so bile kršene njegove pravice, ima v skladu s tem statutom pravico do ugovora ali pritožbe.
176. člen
Študentje imajo pravico prek svojih predstavnikov sodelovati pri delu organov univerze in članic, dajati pobude, mnenja in sprejemati odločitve v skladu s tem statutom.
177. člen
Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko izobražujejo po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih in po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
178. člen
Državljani članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja po javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih in po programih za izpopolnjevanje pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
3. Varstvo pravic študentov
179. člen
Študent univerze ima pravico do ugovora zoper sklepe, ki jih organi univerze ali članic sprejmejo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
Če ni s tem statutom določeno drugače, lahko študent vloži ugovor iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh od dneva, ko mu je bil sklep vročen.
180. člen
Če ni s tem statutom določeno drugače, o ugovoru študenta iz prejšnjega člena odloča komisija za študentske zadeve univerze.
181. člen
Komisija za študentske zadeve univerze ima pet članov, in sicer tri iz vrst delavcev univerze in dva iz vrst študentov. Vsak član ima namestnika.
Člane komisije in njihove namestnike iz vrst delavcev imenuje senat univerze, člana komisije iz vrst študentov in njuna namestnika pa študentski svet univerze.
Komisija dela po poslovniku, ki ga sprejme senat univerze.
4. Disciplinska odgovornost študentov
182. člen
Disciplinsko odgovornost študentov univerze ureja pravilnik, ki ga sprejme senat univerze. Pred sprejemom pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov mora senat pridobiti mnenje študentskega sveta univerze.
VII. PRIZNANJA UNIVERZE
183. člen
Univerza podeljuje priznanja in nagrade.
S pravilnikom se določijo število, pogoji, postopek ter oblika priznanj oziroma pravice in status, ki izvirajo iz posameznih priznanj.
184. člen
Članica lahko s svojimi pravili določi posebna priznanja članice.
VIII. FINANCIRANJE UNIVERZE
1. Viri financiranja
185. člen
Dejavnost univerze, ki se nanaša na izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa, se financira iz proračuna Republike Slovenije.
Preostala dejavnost univerze se financira iz drugih virov, in sicer:
– šolnin in drugih prispevkov za študij,
– plačil za opravljene storitve,
– donacij, dediščin, sponzorstev, daril in
– drugih virov.
186. člen
Upravni odbor univerze lahko določi šolnine za izobraževanje na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, ki niso ali so samo deloma financirani v okviru nacionalnega programa visokega šolstva.
187. člen
Upravni odbor univerze lahko določi prispevke za študij in druge storitve, če niso ali so samo deloma financirani v okviru nacionalnega programa, zlasti za:
– stroške izbirnega in vpisnega postopka,
– storitve, ki so del potrjenega študijskega programa (stroški terenskega dela, strokovnih ekskurzij, prakse itd.),
– izvolitve v nazive kandidatov, ki niso v delovnem razmerju na univerzi,
– nostrifikacije v tujini pridobljenih diplom za kandidate, ki niso v delovnem razmerju na univerzi,
– izdajo potrdil, dvojnikov, prepisov in izpisov iz dokumentacije univerze,
– sprejemne, diferencialne in druge izpite,
– plačilo obveznega zavarovanja študentov v skladu s predpisi,
– stroške varstva pri delu,
– druge storitve, predvidene s sklepom, ki ga sprejme upravni odbor univerze.
188. člen
Višina šolnine in drugih prispevkov za študij se določa v skladu z veljavnim pravilnikom, ki ureja šolnine in druge prispevke v visokem šolstvu, in s sklepom upravnega odbora univerze.
Z aktom iz prejšnjega odstavka tega člena se določi tudi način zaračunavanja šolnin in drugih prispevkov za študij.
189. člen
Šolnine in prispevki so prihodek organizatorja študijskega programa, za katerega se plačuje šolnina, ali opravi storitev, za katero se zaračunava prispevek.
190. člen
Upravni odbor članice lahko študenta na njegovo prošnjo in na predlog komisije za študijske zadeve članice iz utemeljenih razlogov v celoti ali delno oprosti plačila šolnine in drugih prispevkov za študij oziroma mu dovoli plačevanje v obrokih ter hkrati določi vir, iz katerega se bo pokril izpad prihodka iz tega naslova.
2. Letni načrt financiranja
191. člen
Na temelju letnega delovnega načrta univerze upravni odbor univerze sprejme letni finančni načrt.
Letni program dela in letni finančni načrt upravni odbor univerze sprejme na temelju predlogov članic in tajništva univerze.
192. člen
Članica sprejme letni finančni načrt na podlagi letnega delovnega načrta, ki obsega vse njene dejavnosti.
193. člen
Sredstva za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva in nacionalnega raziskovalno-razvojnega programa se članicam in tajništvu univerze določijo na temelju meril, v skladu z veljavno zakonodajo, potrdi pa jih upravni odbor univerze.
194. člen
Na temelju sprejetega finančnega načrta, poročila o obsegu in izvedbi dejavnosti ter poročila o učinkovitosti izobraževalnega, znanstveno-raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela univerza oblikuje zahtevke za financiranje svoje dejavnosti in jih posreduje ministru, pristojnemu za visoko šolstvo.
IX. PREMOŽENJE UNIVERZE IN ČLANIC
195. člen
Univerza oziroma članica pridobiva in ustvarja premoženje iz naslednjih virov:
– proračuna Republike Slovenije,
– šolnin in drugih prispevkov za študij,
– plačil za opravljene storitve,
– donacij, dediščin, daril in
– drugih virov.
196. člen
Univerza je lastnica premoženja, ki ga je pridobila iz javnih in drugih virov.
Članice univerze so lastnice premoženja, pridobljenega na osnovi drugih virov.
197. člen
Premoženje univerze upravlja upravni odbor univerze s skrbnostjo dobrega gospodarja in v skladu z veljavnimi predpisi.
Upravni odbor odloča o dejanskem uporabniku premoženja, ki ga je pridobila univerza ali članica v skladu z merili iz pete alinee 50. člena tega statuta.
198. člen
Univerza lahko odtuji ali obremeni nepremičnino ali opremo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev, le ob predhodnem soglasju ustanovitelja. Za opremo večje vrednosti se šteje oprema, katere vrednost presega znesek, določen za javni razpis.
Sredstva, pridobljena s prodajo premoženja iz prvega odstavka, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.
199. člen
Članica samostojno razpolaga s premoženjem, pridobljenim z dejavnostjo iz drugega odstavka 24. člena tega statuta, in s premoženjem, pridobljenim z dediščinami, sponzorstvi, donacijami, raziskovalnim temeljnim in aplikativnim ter svetovalnim delom, volili ali darili.
Premoženje članice iz prejšnjega odstavka upravlja upravni odbor članice v skladu z veljavnimi predpisi in s skrbnostjo dobrega gospodarja.
200. člen
Univerza lahko s soglasjem ustanovitelja in senatov oziroma znanstvenih svetov članic univerze v okviru svoje dejavnosti ustanovi zavod, gospodarsko družbo, ustanovo ali drugo pravno osebo.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
201. člen
Dekani oziroma direktorji zavodov, ki to funkcijo opravljajo na dan uveljavitve tega statuta, jo opravljajo do izteka mandata oziroma do imenovanja novih dekanov in direktorjev po statutu univerze. Mandat drugih organov zavodov traja do izteka oziroma do oblikovanja novih organov po statutu univerze.
Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci ohranijo pridobljene nazive do izteka izvolitvene dobe.
202. člen
Članice univerze izvajajo izobraževalne programe, raziskovalne programe ter znanstvene, razvojne in druge projekte do izteka programov oziroma projektov tudi po sprejetju tega statuta.
203. člen
Članice volijo člane senata univerze v skladu s 35. in 36. členom tega statuta. V prvi senat univerze senati in znanstvena sveta članic izvolijo:
– Fakulteta za humanistične študije Koper – tri člane,
– Fakulteta za management Koper – tri člane,
– Pedagoška fakulteta Koper – tri člane,
– Turistica – Visoka šola za turizem Portorož – tri člane,
– Visoka šola za zdravstvo Izola – tri člane,
– Znanstveno-raziskovalno središče Koper – tri člane,
– Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper – tri člane.
Študentski svet univerze imenuje v senat univerze štiri člane.
204. člen
Delovanje senata ureja poslovnik, ki ga na konstitutivni seji sprejme senat univerze v skladu z 39. členom tega statuta.
205. člen
Sklep o izvedbi volitev članov senata univerze izda v. d. direktorice v roku 15 dni od uveljavitve tega statuta.
V.d. direktorice pozove senate in znanstvene svete članic, da v 30 dneh izvolijo v senat univerze izmed svojih učiteljev in znanstvenih delavcev svoje predstavnike v senat univerze v skladu s 35. členom in 203. členom tega statuta.
206. člen
Sklep o izvedbi volitev in pravila za volitev prvega rektorja izda senat univerze v roku 15 dni od konstituiranja.
207. člen
Univerza in članice morajo sprejeti splošne akte, predvidene s tem statutom, oziroma jih uskladiti z njim ter konstituirati organe najkasneje v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
208. člen
Članice registrirajo začetno premoženje ob vstopu v univerzo v otvoritveni bilanci stanja.
209. člen
Statut sprejmeta v enakem besedilu upravni odbor in začasni senat univerze.
Statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1-1/03
Koper, dne 15. julija 2003.
Predsednica UO UP
dr. Lučka Lorber l. r.
Predsednik začasnega senata
prof. dr. Anton Gosar l. r.