Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/2003 z dne 27. 6. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/2003 z dne 27. 6. 2003

Kazalo

3034. Uredba o energetski infrastrukturi, stran 9512.

Na podlagi tretjega odstavka 57. člena, tretjega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00, 52/02, 110/02 in 50/03 – odl. US) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o energetski infrastrukturi
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa objekte, naprave in omrežja, ki sestavljajo energetsko infrastrukturo za proizvodnjo in prenos električne energije in zemeljskega plina ter za distribucijo električne energije.
Ta uredba ureja tudi način vodenja evidence energetske infrastrukture pri izvajalcih energetskih dejavnosti ter pogoje in način dajanja soglasja za vključitev v infrastrukturo ali izločitev iz nje, kakor tudi za odsvojitev ali obremenitev infrastrukture.
2. člen
Izrazi v tej uredbi imajo naslednji pomen:
– bistven sestavni del infrastrukture: naprava ali druga stvar, ki v okviru objekta ali omrežja opravlja njegovo temeljno funkcijo oziroma predstavlja nepogrešljiv element za zanesljivo in kvalitetno dobavo energije (npr. generator, turbina, redundančna oprema...); domneva se, da je bistven sestavni del infrastrukture stvar, za katero je v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi amortizacijska doba daljša od pet let in ki še ni amortizirana;
– energetska dejavnost: proizvodnja, prenos in distribucija električne energije, proizvodnja in prenos zemeljskega plina;
– infrastruktura: energetska infrastruktura v smislu te uredbe;
– izvajalec energetske dejavnosti: pravna ali fizična oseba, ki opravlja energetsko dejavnost po tej uredbi;
– naprava: sklop stvari, ki omogoča pretvarjanje ali shranjevanje energije;
– objekt: zaokrožena grajena celota namenjena izvajanju energetske dejavnosti;
– omrežje: medsebojno povezan sklop stvari, ki omogoča pretok energije ali goriva med dvema točkama dostopa do omrežja;
– sestavni del infrastrukture: stvar, ki je neposredno fizično povezana z objektom, omrežjem ali napravo in nujno potrebna za njeno normalno delovanje.
II. OBJEKTI, NAPRAVE IN OMREŽJA, KI SO INFRASTRUKTURA
3. člen
Infrastrukturo za proizvodnjo električne energije sestavljajo termoelektrarne ter jedrska elektrarna, hidroelektrarne z nazivno močjo nad 10 MW, naprave za soproizvodnjo električne energije in toplote z nazivno močjo nad 10 MW(e) ter njihovi sestavni deli.
Objekti in naprave, ki so infrastruktura za proizvodnjo električne energije, so podrobneje določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
Meja med infrastrukturo za proizvodnjo električne energije in infrastrukturo za prenos električne energije je praviloma na 400 kV, 220 kV ali 110 kV nivoju na visokonapetostni strani energetskega transformatorja.
4. člen
Infrastruktura za prenos električne energije so daljnovodi in drugi kablovodi nad 110 kV napetosti, razdelilne transformatorske postaje (v nadaljevanju: RTP), razdelilne postaje, dispečerski center in drugi objekti, naprave ter omrežja, ki so potrebni za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju prenosa električne energije, ter njihovi sestavni deli.
5. člen
Infrastruktura za distribucijo električne energije so daljnovodi in drugi kablovodi pod 110 kV napetosti, transformatorske postaje, energetski transformatorji, distribucijski center vodenja ter drugi objekti, naprave in omrežja, ki so potrebni za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju distribucije električne energije ter njihovi sestavni deli.
Objekti, naprave in omrežja, ki so infrastruktura za prenos električne energije, so podrobneje določeni v Prilogi 1.
Meja med infrastrukturo za distribucijo oziroma prenos električne energije in objekti ali napravami posameznih odjemalcev je določena v uredbi o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02 in 21/03).
6. člen
Infrastruktura za proizvodnjo zemeljskega plina so plinovodi od plinskih vrtin do centralne plinske postaje (v nadaljevanju: CPP), plinovodi od CPP do uporabnikov in plinovodi od vrtin do zbirne postaje ter njihovi sestavni deli.
Objekti in naprave, ki so infrastruktura za proizvodnjo zemeljskega plina, so podrobneje določeni v Prilogi 1.
Meja med infrastrukturo za proizvodnjo zemeljskega plina in infrastrukturo za prenos zemeljskega plina je merilno regulacijska postaja (v nadaljevanju: MRP), ki je del infrastrukture prenosa zemeljskega plina.
7. člen
Infrastruktura za prenos zemeljskega plina so magistralni in regionalni plinovodi ter drugi plinovodi nad 16 bari tlaka, kompresorske postaje, dispečerski center, MRP in drugi objekti, naprave ter omrežja, ki so potrebni za izvajanje gospodarskih javnih služb na področju prenosa zemeljskega plina, ter njihovi sestavni deli.
Objekti, naprave in omrežja, ki so infrastruktura za prenos zemeljskega plina, so podrobneje določeni v Prilogi 1.
Meja med infrastrukturo za prenos zemeljskega plina in infrastrukturo za distribucijo zemeljskega plina oziroma med objekti in napravami odjemalcev, je praviloma prirobnica, ki se nahaja 1 m izven MRP v smeri distribucijskega omrežja. Meja je lahko tudi drugače določena v določilih komercialne pogodbe med podjetjem za prenos zemeljskega plina in distribucijskem podjetjem.
III. DOLOČITEV INFRASTRUKTURE
8. člen
Izvajalec energetske dejavnosti je dolžan voditi evidenco infrastrukture, s katero opravlja energetsko dejavnost.
Obveznost iz prvega odstavka velja ne glede na to, ali ima izvajalec energetske dejavnosti infrastrukturo oziroma njene sestavne dele v lasti ali ne.
9. člen
V evidenci infrastrukture mora izvajalec energetske dejavnosti voditi najmanj naslednje podatke:
– podatki o vpisu (datum, podlaga vpisa, soglasje Vlade Republike Slovenije – v nadaljevanju: vlada),
– vrsta objekta, naprave ali omrežja,
– temeljne tehnične značilnosti in drugi tehnični podatki,
– podatki o lastniku in uporabniku infrastrukture,
– podatki o morebitni obremenitvi,
– podatki o vzdrževanju infrastrukture, vrsta vzdrževanja, izvedena dela in posegi v infrastrukturi in
– podatki o izbrisu iz evidence.
10. člen
Izvajalec energetske dejavnosti vključi posamezen objekt, omrežje ali napravo v infrastrukturo z vpisom v evidenco infrastrukture, izloči pa z izbrisom iz nje.
Izvajalec energetske dejavnosti mora posamezen objekt, omrežje ali napravo uvrstiti v evidenco infrastrukture, kakor tudi izbrisati iz nje, najkasneje 30 dni po pridobitvi soglasja vlade ali poteku roka, po katerem se domneva, da je vlada soglasje dala.
V roku 30 dni po nastopu spremembe v dejstvih, ki se vpisujejo v evidenco, mora izvajalec energetske dejavnosti vpisati tudi vsako tako spremembo v evidenco.
11. člen
Izvajalec energetske dejavnosti mora najkasneje v 15 dneh po spremembi obvestiti ministrstvo, pristojno za energetiko, o vsaki spremembi v evidenci infrastrukture, ki jo vodi.
Izvajalec energetske dejavnosti mora vsako leto do 15. januarja ministrstvu, pristojnemu za energetiko, sporočiti celotno evidenco infrastrukture o stanju na dan 31. decembra preteklega leta.
Obvestila in sporočila po tem členu mora izvajalec energetskih dejavnosti posredovati ministrstvu, pristojnemu za energetiko, v elektronski obliki na način in s programsko opremo, ki jo določi minister, pristojen za energijo.
IV. SOGLASJA V ZVEZI Z INFRASTRUKTURO
1. Skupne določbe o soglasjih
12. člen
Izvajalec energetskih dejavnosti mora pridobiti soglasje vlade za:
– vključitev posameznega infrastrukturnega objekta, omrežja ali naprave ali njihovega bistvenega sestavnega dela v infrastrukturo;
– izločitev posameznega infrastrukturnega objekta, omrežja ali naprave ali njihovega bistvenega sestavnega dela iz infrastrukture;
– odsvojitev posameznega infrastrukturnega objekta, omrežja ali naprave ali njihovega bistvenega sestavnega dela;
– obremenitev posameznega infrastrukturnega objekta, omrežja ali naprave s stvarno pravico na tuji stvari ali z zastavo.
Izločitev iz infrastrukture je tudi prenehanje obratovanja posameznega infrastrukturnega objekta, omrežja ali naprave ali njihovega bistvenega sestavnega dela, razen če do tega pride zaradi višje sile ali zaradi ukrepa državnega organa.
13. člen
Soglasja po prejšnjem členu ni potrebno pridobiti:
– če gre za vključitev ali izločitev posameznega bistvenega dela objekta, omrežja ali naprave, ki sestavlja infrastrukturo, katerega amortizacijska doba je krajša od petih let ali enaka petim letom, ali
– če gre za vključitev ali izločitev posameznega bistvenega dela objekta, omrežja ali naprave, ki sestavlja infrastrukturo, ki je amortiziran, ali
– če gre za obremenitev s hipoteko ali zastavo, pri kateri višina zavarovane terjatve ali več terjatev na istem objektu, omrežju ali napravi, ki sestavlja infrastrukturo, ne presega 3% vrednosti tega objekta, omrežja ali naprave, ali
– če gre za vzdrževalna dela na posameznem objektu, omrežju ali napravi, ali
– če gre za zamenjavo bistvenega dela objekta, omrežja ali naprave, ki sestavlja infrastrukturo, pa se s tem ne spremeni zmogljivost objekta, omrežja ali naprave, ki sestavlja infrastrukturo ali druge njegove pomembne tehnične značilnosti.
O nameravanih dejanjih iz prejšnjega odstavka mora izvajalec energetske dejavnosti pred njihovo izvedbo pisno obvestiti ministrstvo, pristojno za energetiko.
Če ministrstvo v 30 dneh po oddaji naznanila iz prejšnjega odstavka izvajalca energetskih dejavnosti ne obvesti o ugotovitvi, da se nameravano dejanje ne more obravnavati po prejšnjem odstavku, se šteje, da gre za dejanje, za katerega ni potrebno soglasje po tej uredbi.
14. člen
Vlogo za izdajo soglasja po 12. členu te uredbe vloži izvajalec energetske dejavnosti na ministrstvo, pristojno za energijo.
Soglasje po 12. členu te uredbe izda vlada, če pa gre za vključitev ali izločitev v infrastrukturo, izda vlada soglasje na predlog ministrstva, pristojnega za energijo.
2. Soglasje za vključitev v infrastrukturo
15. člen
Izvajalec energetske dejavnosti lahko kadarkoli vloži vlogo za izdajo soglasja za vključitev v infrastrukturo.
Izvajalec energetske dejavnosti mora vložiti vlogo za soglasje po prejšnjem odstavku v 30 dneh po:
– pridobitvi uporabnega dovoljenja za posamezen objekt, omrežje ali napravo, ki sestavlja infrastrukturo, ali
– začetku obratovanja posameznega objekta, omrežja ali naprave, ki sestavlja infrastrukturo, če obratovanje v skladu s predpisi začne pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja, ali
– po pridobitvi lastninske pravice ali drugega pravnega naslova za uporabo že zgrajenega oziroma obstoječega objekta za posamezen objekt, omrežje ali napravo, ki sestavlja infrastrukturo, ali
– po izpolnitvi pogojev za začetek izvajanja energetske dejavnosti (licenca, morebitna koncesija…), če le-to nastopi po pridobitvi uporabnega dovoljenja ali lastninske pravice oziroma drugega pravnega naslova za uporabo že zgrajenega oziroma obstoječega objekta, omrežja ali naprave, ki sestavlja infrastrukturo.
16. člen
Zahteva za izdajo soglasja za vključitev v infrastrukturo mora obsegati:
– podatke o osebi, ki vlaga zahtevo,
– navedbo vrste soglasja, ki se zahteva,
– navedbo vrste objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, na katerega se zahteva nanaša,
– opis temeljnih tehničnih značilnosti tega objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, na katerega se zahteva nanaša,
– podatke o lokaciji objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, na katerega se zahteva nanaša (splošni opis lokacije, parc. številke, k.o.),
– identifikacijske oznake bistvenih sestavnih delov (serijske številke in podobno).
17. člen
Vlada ne izda soglasja za vključitev v infrastrukturo, če:
– ne gre za objekt, napravo ali omrežje, ki predstavlja infrastrukturo, ali
– ne gre za bistven sestavni del takega objekta, naprave ali omrežja, ali
– niso izpolnjeni predpisani pogoji za obratovanje takega objekta, naprave ali omrežja (energetsko dovoljenje, uporabno dovoljenje…), ali
– vlagatelj zahteve nima pravice izvajati energetsko dejavnost, ki naj bi jo izvajal v objektu, napravi ali omrežju, ali
– dejanje, za katero se soglasje zahteva, lahko ogrozi varnost ali zanesljivost delovanja objekta, naprave ali omrežja.
3. Soglasje za izločitev iz infrastrukture
18. člen
Izvajalec energetske dejavnosti lahko kadarkoli vloži vlogo za izdajo soglasja za izločitev iz infrastrukture.
Izvajalec energetske dejavnosti mora vložiti vlogo za soglasje po prejšnjem odstavku v 30 dneh:
– po prenehanju obratovanja posameznega objekta, omrežja ali naprave, če je za tako prenehanje v skladu s to uredbo potrebno soglasje vlade, ali
– pred prenehanjem lastninske pravice ali drugega pravnega naslova za uporabo že zgrajenega oziroma obstoječega objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, ali
– po prenehanju izpolnjevanja pogojev za začetek izvajanja energetske dejavnosti na objektu, napravi ali omrežju, (licenca, morebitna koncesija…), ali
– po nastopu druge okoliščine, zaradi katere izvajalec trajno preneha izvajati energetsko dejavnost na objektu, napravi ali omrežju.
19. člen
Zahteva za soglasje za izločitev iz infrastrukture mora obsegati:
– podatke o osebi, ki vlaga zahtevo,
– jasno navedbo vrste soglasja, ki se zahteva,
– podrobno navedbo razlogov za izločitev,
– podatke o vpisu objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela v evidenco infrastrukture (datum, podlaga vpisa, soglasje vlade),
– navedbo vrste objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, in dovoljenj ter drugih upravnih aktov, ki so bili v zvezi z njim izdani (energetsko dovoljenje, dovoljenje za poseg v prostor, uporabno dovoljenje),
– temeljne tehnične značilnosti objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela,
– podatke o lokaciji objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, (splošni opis lokacije, podatki iz katastra in zemljiške knjige),
– identifikacijske oznake bistvenih sestavnih delov (serijske številke in podobno),
– podatke o lastniku in uporabniku objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, način in pravna podlaga pridobitve lastništva ali pravice uporabe.
20. člen
Vlada ne izda soglasja za izločitev iz infrastrukture, če:
– bi zahtevana izločitev neposredno ogrozila varno in zanesljivo delovanje energetskih omrežij v Republiki Sloveniji, ali
– bi zahtevana izločitev lahko ogrozila varnost ali zanesljivost delovanja objekta, naprave ali omrežja, na katerega se zahteva nanaša.
4. Soglasje za odsvojitev ali obremenitev infrastrukture
21. člen
Izvajalec energetske dejavnosti mora vložiti vlogo za soglasje za odsvojitev ali obremenitev infrastrukture pred nameravano sklenitvijo pravnega posla o odsvojitvi ali obremenitvi.
22. člen
Vloga za soglasje za odsvojitev ali obremenitev infrastrukture mora obsegati:
– podatke o osebi, ki vlaga zahtevo,
– jasno navedbo vrste soglasja, ki se zahteva,
– podroben opis nameravanega pravnega posla,
– podatke o vpisu objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela v evidenco infrastrukture (datum, podlaga vpisa, soglasje vlade),
– navedbo vrste objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, in dovoljenj ter drugih upravnih aktov, ki so bili v zvezi z njim izdani (energetsko dovoljenje, dovoljenje za poseg v prostor, uporabno dovoljenje),
– temeljne tehnične značilnosti objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela,
– podatke o lokaciji objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela (splošni opis lokacije, podatki iz katastra in zemljiške knjige),
– identifikacijske oznake bistvenih sestavnih delov (serijske številke in podobno),
– podatki o lastniku in uporabniku objekta, naprave ali omrežja, ali njegovega bistvenega sestavnega dela, način in pravna podlaga pridobitve lastništva ali pravice uporabe.
Vlogi morajo biti priloženi osnutki nameravane pogodbe in drugih dokumentov, ki sestavljajo pogodbeno dokumentacijo nameravanega pravnega posla.
23. člen
Vlada ne izda soglasja za odsvojitev ali obremenitev infrastrukture, če:
– bi nameravana odsvojitev ali obremenitev neposredno ogrozila varno in zanesljivo delovanje energetskih omrežij v Republiki Sloveniji, ali
– bi zaradi nameravane odsvojitve ali obremenitve lahko bila ogrožena varnost ali zanesljivost delovanja objekta, naprave ali omrežja, na katerega se zahteva nanaša, ali
– bi nameravana odsvojitev ali obremenitev nasprotovala namenu objekta, naprave ali omrežja, zlasti če bi bila nezdružljiva z njegovim nemotenim nadaljnjim obratovanjem.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
24. člen
Izvajalci energetskih dejavnosti, ki te dejavnosti izvajajo na dan uveljavitve te uredbe, morajo sestaviti evidenco infrastrukture, ki se uporablja na dan uveljavitve te uredbe, in jo sporočiti ministrstvu, pristojnemu za energijo, v šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
Za vključitev v evidenco infrastrukture po prejšnjem odstavku ni potrebno pridobiti soglasja po določbah te uredbe.
25. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 312-39/2003-1
Ljubljana, dne 19. junija 2003.
EVA 2002-2511-0164
Vlada Republike Slovenije
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
PRILOGA 1

       SEZNAM OBJEKTOV, OMREŽIJ IN NAPRAV, KI SO INFRASTRUKTURA

                            PLINOVODNI SISTEM

    DEFINICIJE
    Plinovod – plinovod je cevovod s potrebnimi deli in napravami za
transport plina.
    Merilno regulacijska postaja (MRP) – merilno regulacijska postaja je
postaja z napravami in opremo za merjenje in regulacijo pretoka, tlaka in
temperature plina, tehnološko povezana s plinovodom.
    Kompresorska postaja – je postroj, sestavljen iz vstopnega in
izstopnega cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in opreme ter se
uporablja za dvig tlaka plina prenosnega sistema v nadzorovanem procesu.
    Regulacijska postaja (RP) je postroj, sestavljen iz vstopnega in
izstopnega cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in opreme, ki se
uporablja za regulacijo tlaka plina in zaščito pred preseganjem
nastavljenega tlaka plina v nadzorovanem procesu.
    Dispečerski center s pripadajočim teleinformacijskim in
telemetrijskim sistemom – strojna in programska oprema, ki ima funkcijo
nadzora in upravljanja prenosnega omrežja zemeljskega plina.

    INFRASTRUKTURA SO NASLEDNJI OBJEKTI, OMREŽJA ALI NAPRAVE
    Tranzitni in prenosni plinovodi z delovnim tlakom nad 16 barov;
    Distribucijski plinovodi;
    Kompresorske postaje;
    Dispečerski center s pripadajočim teleinformacijskim in
telemetrijskim sistemom;
    Regulacijske postaje, ki imajo primarni tlak nad 16 barov;
    Merilno regulacijske postaje, ki so priključek na distribucijsko
omrežje;
    Merilno regulacijske postaje, ki imajo primarni tlak nad 16 barov in
so priključene na 10 ali več odjemalcev.

                       PRENOS ELEKTRIČNE ENERGIJE

    DEFINICIJE
    VN – visoka napetost 110 kV in več.
    Daljnovodno polje – obsega VN elemente do vključno odponskega
portala, vključno z izolatorsko verigo in priključkom na DV, pripadajoče
kabelske povezave in krmilno omarico, VF kondenzator, VF dušilko in
spojno vezje za VF elemente.
    Transformatorsko polje – obsega VN elemente od zbiralke do
energetskega transformatorja, vključno z VN ločilnikom za ozemljitev
nevtralne točke, vendar brez energetskega transformatorja, pripadajoče
kabelske povezave in krmilno omarico.
    Zvezno polje – obsega VN elemente, krmilno omarico in pripadajoče
kabelske povezave.
    Merilno polje – obsega VN elemente, krmilno omarico in pripadajoče
kabelske povezave.
    Energetski transformator – je naprava, ki transformira napetost z
enega na drug napetostni nivo.
    Sekundarna oprema – obsega elemente, ki niso neposredno povezani s
prenosnim omrežjem, vendar so bistven element pri zanesljivosti
prenosnega sistema. Elementi sekundarne opreme so energetski kabli,
kabelske povezave sekundarne opreme, naprave zaščite, vodenja in meritve,
zaščitni releji, naprave za prenos kriterija, komandna plošča, AKU
baterije, diesel agregati, razvod in omare lastne rabe,
usmernik/razsmernik, napajalni del relejnih hišic idr.
    Daljnovod – obsega objekt v celoti od odponskega portala enega
objekta, do odponskega portala drugega objekta, vključno z odponsko
izolatorsko verigo. Del daljnovoda so tudi telekomunikacijski vodi v
strelovodni vrvi (OPGW) ter telekomunikacijski vodi v faznem vodniku
(OPPC).
    Telekomunikacijska oprema – obsega programsko in strojno opremo, ki
je potrebna za nemoteno delovanje telekomunikacij za delovanje prenosnega
sistema, vključno z napajalno, SDH, PDH ter FMX opremo ter radiorelejne
digitalne naprave.
    Gradbeni objekti in konstrukcije – obsega naprave, ki so bistven
element pri delovanju prenosnega sistema in obsega daljnovodne stebre s
temelji, portale (betonski/kovinski) in ostale kovinske konstrukcije v
stikališču s temelji, kabelske kanale v stikališču, kanalizacijo –
komunalni razvodi, vodovod, zgradbe v RTP, relejne hišice, ograje
objektov ter ozemljitvene sisteme objektov.

    INFRASTRUKTURA SO NASLEDNJI OBJEKTI, OMREŽJA ALI NAPRAVE
    Daljnovodi;
    Daljnovodna polja;
    Transformatorska polja;
    Zvezna polja;
    Merilna polja;
    Visokonapetostne zbiralke;
    Energetski transformatorji;
    Transformatorji lastne rabe;
    Sekundarna oprema;
    Gradbeni objekti in konstrukcije;
    Telekomunikacijska oprema.

                    DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE

    DEFINICIJE
    Primarna SN in NN oprema – obsega objekte in naprave, ki neposredno
predstavljajo distribucijsko omrežje in je sestavljeno iz daljnovodnega,
transformatorskega, zveznega ter merilnega polja.
    VN – visoko napetostni nivo 110 kV in več.
    SN – srednje napetostni nivo: 35 kV, 20 kVin 10 kV.
    NN – nizko napetostni nivo: 0,4 kV.
    Nadzemni vodi – obsegajo objekte v celoti od odponskega portala enega
objekta, do odponskega portala drugega objekta, vključno z odponsko
izolatorsko verigo.
    Merilne naprave – so električni števci, stikalne ure, omrežni tonsko-
frekvenčni komandni sprejemniki.
    RTP – Razdelilno transformatorska postaja.
    TP – Transformatorska postaja je objekt namenjen transformaciji
električne napetosti in se lahko nahaja na železnih stebrih oziroma v
zaprtih gradbenih objektih.
    JR – Javna razsvetljava.
    Distribucijski center vodenja – so programska in strojna oprema za
nadzor in upravljanje distribucijskega omrežja.

    INFRASTRUKTURA SO NASLEDNJI OBJEKTI, OMREŽJA ALI NAPRAVE
    Primarna SN in NN oprema;
    Stavbe transformatorskih postaj;
    Objekti in omrežja javne razsvetljave;
    Kablovodi, ki so del distribucijskega omrežja;
    Distribucijski center vodenja;
    Merilne naprave.

               HIDROELEKTRARNE Z NAZIVNO MOČJO NAD 10 MW

    DEFINICIJE
    Generator – je naprava za pretvorbo mehanske v električno energijo in
ga sestavljajo vzbujalni sistemi, napetostni regulatorji in hladilni ter
zavorni sistemi.
    Turbine – (vodne) so naprave za pretvarjanje potencialne energije v
mehanično in jih sestavljajo same turbine z regulatorji hitrosti in
pripadajočimi zapirali.
    Energetski transformator – je naprava, ki transformira generatorsko
napetost na napetost omrežja.
    Stikališča – so objekti in naprave, ki omogočajo proces prenosa
energije od generatorja do daljnovoda na prenosnem sistemu.
    Center vodenja elektrarn – je porazdeljen računalniški sistem za
daljinsko vodenje in nadzor več elektrarn.
    Oprema pomožnih sistemov – je oprema za drenažo, zrak, mazanje,
gašenje požara, oprema za meritev vodostaja ter druga oprema za nemoteno
delo hidroelektrarn.

    INFRASTRUKTURA SO NASLEDNJI OBJEKTI, OMREŽJA ALI NAPRAVE
    Generatorji;
    Turbine;
    Energetski transformatorji;
    Stikališča 110 kV, 20 kV in 10 kV;
    VN, SN kabli (110 kV, 20 kV, 10 kV in 6,3 kV);
    Jezovna zgradba s pretočnimi polji in dotočnimi oziroma odtočnimi
kanali;
    Naprave tehnološke lastne rabe agregatov;
    Oprema za krmiljenje zapornic pretočnih polj;
    Oprema, naprave in napeljave 0,4 kV tehnološke lastne rabe agregatov;
    Center vodenja elektrarn;
    Oprema pomožnih sistemov.

                          PREMOGOVNE ELEKTRARNE

    DEFINICIJE
    Turbogenerator – je naprava za pretvarjanje toplotne energije pare v
mehansko delo, ta pa se preko generatorja pretvarja v električno
energijo.
    Energetski transformator – je naprava, ki transformira generatorsko
napetost na napetost omrežja.
    Parni kotel s pomožnimi napravami – je naprava za segrevanje oziroma
uparjevanje vode in ga sestavlja ohišje, kurilna komora, zapiralna
rešetka, gorilniki, napajalne črpalke in druga oprema.
    Oprema za transport premoga s pripadajočimi napravami in napeljavami
– je postroj za transport premoga iz deponije do elektrarne in jo
sestavljajo tekoči trakovi s tračnimi tehtnicami, varnostni elementi
(izklop v sili, kontrola pretrga, natega, zamika, zdrsa, presipa) ter
druga pripadajoča oprema.
    Elektrofiltri dimnih plinov – so naprave za odstranjevanje prašnih
delcev iz dimnih plinov.
    Oprema za razžvepljevanje dimnih plinov – je naprava s pripadajočo
opremo za izločanje žveplovih dioksidov iz dimnih plinov. Opremo
sestavljajo pralnik, regenerativni prenosnik toplote, ventilatorji,
zbiralnik, oprema sistemov razpršilnih šob s pripadajočimi črpalkami,
lovilci kapljic in druga pripadajoča oprema.
    Ekološki informacijski sistem – sestavljajo emisijske merilne postaje
v dimniku elektrarne, imisijske postaje v okolici elektrarn in centralna
računalniška enota s pripadajočo programsko in strojno opremo.
    Stikališča – so objekti in naprave, ki omogočajo proces prenosa
energije od generatorja do daljnovoda na prenosnem sistemu.
    Oprema pomožnih sistemov – je oprema za sistem stisnjenega zraka in
tehnoloških plinov, mazalni sistem, sistem gašenja požarov, oprema za
črpališča tehnoloških vod in druga oprema za nemoteno delo premogovnih
elektrarn.

    INFRASTRUKTURA SO NASLEDNJI OBJEKTI, OMREŽJA ALI NAPRAVE
    Turbogeneratorji nad 10 MVA;
    Energetski transformatorji;
    Stikališča (110 kV, 220 kV in 400 kV);
    VN, SN kabli (110 kV, 10 kV, in 6,3 kV);
    Parni kotli s pomožnimi napravami;
    Elektromotorji za pogon mlinov in ventilatorjev;
    Visokotlačni regulacijski ventili s servomotorji;
    Hladilni stolpi s pripadajočimi napravami in napeljavami;
    Elektrofiltri dimnih plinov;
    Oprema za transport premoga s pripadajočimi napravami in napeljavami;
    Transport produktov razžvepljevanja;
    Hidravlični transport pepela;
    Ekološki informacijski sistem;
    Oprema za razžvepljevanje dimnih plinov;
    KPV – kemična priprava vode s pripadajočimi napravami;
    Oprema, naprave in napeljave 0,4 kV tehnološke lastne rabe agregatov;
    Postroji, naprave in napeljave splošne in nujne lastne rabe;
    Postroji, naprave in napeljave blokovne lastne rabe;
    Oprema za zaščito,merjenje,upravljanje in vodenje agregatov;
    Komandni prostor blokov.

                          NUKLEARNA ELEKTRARNA

    DEFINICIJE
    Reaktorski sistem – je sestavljen iz reaktorja, reaktorske posode,
tlačnika, črpalk ter uparjalnikov.
    Reaktorska posoda – je sestavljena iz pogonskega mehanizma
regulacijskega svežnja, glave reaktorske posode, oporne plošče, plašča
sredice, gorivnega elementa, opornega dna, toplotne ovojnice, vodila
regulacijskega svežnja, dvižni drog regulacijskega svežnja, vstopna šoba
in izstopna šoba in delilnik pretoka.
    Energetski transformator – je naprava, ki transformira generatorsko
napetost na napetost omrežja.
    Stikališča – so objekti in naprave, ki omogočajo proces prenosa
energije od generatorja do daljnovoda na prenosnem sistemu.
    Oprema pomožnih sistemov – je oprema za sistem stisnjenega zraka in
tehnoloških plinov, mazalni sistem, sistem gašenja požarov.
    Komandni prostor elektrarne – sestavljajo programska in strojna
oprema za nadzor in upravljanje procesov proizvodnje električne energije.

    INFRASTRUKTURA SO NASLEDNJI OBJEKTI, OMREŽJA ALI NAPRAVE
    Reaktorski sistem;
    Reaktorska posoda s pripadajočo opremo;
    Parna turbina s pomožnimi napravami;
    Turbogenerator z vzbujalnim sistemom in pomožnimi napravami;
    Energetski transformatorji (21/400 kV, 400 MVA);
    VN, SN kabli (110 kV, 10 kV, 20 kV);
    Stikališča nad 20 kV;
    Hladilne celice s pomožnimi napravami;
    Postroji, naprave in napeljave blokovne, splošne in nujne lastne rabe
elektrarne;
    Oprema pomožnih sistemov;
    Oprema za zaščito, merjenje, upravljanje in vodenje agregata;
    Komandni prostor elektrarne s pomožnimi napravami.

SOPROIZVODNJA TOPLOTNE IN ELEKTRIČNE ENERGIJE Z NAZIVNO MOČJO NAD 10 MW

    DEFINICIJE
    Turbogenerator – je naprava za pretvarjanje toplotne energije pare v
mehansko delo, ta pa se preko generatorja pretvarja v električno
energijo.
    Energetski transformator – je naprava, ki transformira generatorsko
napetost na napetost omrežja.
    Parni kotel – je naprava za segrevanje oziroma uparjevanje vode in ga
sestavlja ohišje, kurilna komora, zapiralna rešetka, gorilniki, napajalne
črpalke in druga pripadajoča oprema.
    Stikališča – so objekti in naprave, ki omogočajo proces prenosa
energije od generatorja do daljnovoda na prenosnem sistemu.
    Oprema pomožnih sistemov – je oprema za sistem stisnjenega zraka in
tehnoloških plinov, mazalni sistem, sistem gašenja požarov, in druga
oprema za nemoteno delo elektrarn.
    Elektrofiltri dimnih plinov – so naprave za odstranjevanje prašnih
delcev iz dimnih plinov.
    Sistem hranjenja in dovoda energenta do kurilne naprave.

    INFRASTRUKTURA SO NASLEDNJI OBJEKTI, OMREŽJA ALI NAPRAVE
    Turbogeneratorji z vzbujevalnimi sistemi;
    Energetski transformatorji v stikališčih;
    Stikališča nad 6,3 kV;
    VN, SN Kabli (110 kV, 10 kV in 6,3 kV);
    Parni kotli z gorilniki;
    Parne turbine s pomožnimi napravami;
    Elektro motorji za pogon mlinov (6,3 kV);
    Visokotlačni regulacijski ventili s servomotorji;
    Elektrofiltri dimnih plinov;
    Naprave za odpepeljevanje;
    KPV – kemična priprava vode s pripadajočimi napravami;
    Oprema, naprave in napeljave tehnološke lastne rabe agregatov;
    Postroji, naprave in napeljave splošne in nujne lastne rabe;
    Oprema za zaščito, merjenje, upravljanje in vodenje agregatov;
    Oprema za transport premoga;
    Sistem gorilnega olja;
    Črpališče hladilne vode;
    Kemična priprava vode;
    Hladilni stolpi;
    Sistem ogrevane vode;
    Sistem industrijske pare.

                           PLINSKE ELEKTRARNE

    DEFINICIJE
    Plinski blok – je sestavljen iz zgorevalne komore ali kurišča,
kompresorja za stiskanje zraka, turbinskih lopat gonilnika, vodilnih
lopat in generatorja.
    Stikališča – so objekti in naprave, ki omogočajo proces prenosa
energije od generatorja do daljnovoda na prenosnem sistemu.
    Energetski transformator – je naprava, ki transformira generatorsko
napetost na napetost omrežja.
    Parni kotel s pomožnimi napravami – je naprava za segrevanje oziroma
uparjevanje vode in ga sestavlja ohišje, kurilna komora, zapiralna
rešetka, gorilniki, napajalne črpalke in druga oprema.
    Hladilni stolp – je namenjen hlajenju vode v procesu proizvodnje
električne energije in je sestavljen iz hladilnih celic in drugih
pripadajočih naprav.
    Rezervoarji goriv – sestavljajo rezervoarji, podzemni rezervoar za
tekoče gorivo, avtocisternsko pretakališče goriva in merilno regulacijska
plinska postaja.
    Oprema pomožnih sistemov – je oprema za sistem stisnjenega zraka in
tehnoloških plinov, mazalni sistem, sistem gašenja požarov, oprema za
črpališča tehnoloških vod in druga oprema za nemoteno delo plinskih
elektrarn.

    INFRASTRUKTURA SO NASLEDNJI OBJEKTI, OMREŽJA ALI NAPRAVE
    Plinski in plinsko parni bloki nad 10 MW;
    Stikališča nad 10 kV;
    VN, SN kabli (110 kV, 20 kV in 10 kV);
    Hladilni stolp;
    Črpališče tehnološke in požarne vode;
    Rezervoarji goriv nad 6.000 m3;
    Filterska postaja za plin;
    Črpališče tekočega goriva;
    KPV – kemična priprava vode s pripadajočimi napravami;
    Oprema, naprave in napeljave 0,4 kV tehnološke lastne rabe agregatov;
    Postroji, naprave in napeljave splošne in nujne lastne rabe;
    Postroji, naprave in napeljave blokovne lastne rabe (10/0,4 kV);
    Oprema za zaščito, merjenje, upravljanje in vodenje agregatov;
    Komandni prostor;
    Oprema pomožnih sistemov.

                            PROIZVODNJA PLINA

    DEFINICIJE
    Centralna plinska postaja (CPP) – je prostor, kjer se plin zbira in
pripravlja za transport. CPP sestavljajo Zbirni kolektor, toplotni
izmenjevalnik, separatorji, rezervarji za plinski kondenzat in vodo,
kotlovnica, naprave za merjenje in vodenje, dehidracijska enota.
    Dehidracijska enota – je prostor kamor pridejo cevovodi in kjer plin
obdelamo za nadaljnji transport.
    Plinovod – plinovod je cevovod s potrebnimi deli in napravami za
transport plina.

    INFRASTRUKTURA SO NASLEDNJI OBJEKTI, OMREŽJA ALI NAPRAVE
    Plinovodi od plinskih vrtin do CPP;
    Centralna plinska postaja;
    Plinovodi od CPP do uporabnikov;
    Plinovodi od vrtin do zbirne postaje.