Uradni list

Številka 58
Uradni list RS, št. 58/2003 z dne 18. 6. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 58/2003 z dne 18. 6. 2003

Kazalo

2931. Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih, stran 6845.

Na podlagi 27. člena zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/02) in prvega odstavka 41. člena, drugega in tretjega odstavka 78. člena, tretjega odstavka 85. člena in prvega odstavka 88. člena zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave
in v pravosodnih organih
I. UVODNI DOLOČBI
1. člen
(predmet urejanja)
(1) Ta uredba ureja:
– postopek sprejemanja in spreminjanja akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstev in organov v njihovi sestavi, vladnih služb in upravnih enot (v nadaljevanju: organi državne uprave),
– skupna merila za notranjo organizacijo v organih državne uprave,
– vsebino akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti,
– razvrstitev uradniških delovnih mest ter pogoje za uradniška delovna mesta v organih državne uprave in upravah lokalnih skupnosti (v nadaljevanju: organi javne uprave) in v pravosodnih organih,
– uradniške nazive in delovne izkušnje, potrebne za pridobitev naziva, v organih javne uprave in v pravosodnih organih,
– položaje v organih javne uprave, pogoje za položaje in nazive, v katerih se opravljajo naloge na položaju,
– razvrstitev strokovno tehničnih delovnih mest v državnih organih in v organih lokalnih skupnosti.
(2) Ta uredba ne velja za formacije Slovenske vojske in druga vprašanja organiziranosti vojske, razen za tista, ki so izrecno urejena s to uredbo.
2. člen
(akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest)
(1) Določbe te uredbe o aktu o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest (v nadaljevanju: sistemizacija) se uporabljajo tudi za njegove spremembe in dopolnitve, če ta uredba ne določa drugače.
(2) Sistemizacija mora biti v skladu z zakonom, s to uredbo in drugimi predpisi.
(3) Sistemizacija mora biti v skladu z obsegom sredstev, ki so v finančnem načrtu predvidena za plače in druge osebne prejemke, ki jih plačuje delodajalec.
(4) Sistemizacija mora biti v skladu s kadrovskim načrtom, tako da število sistemiziranih delovnih mest ni višje od števila delovnih mest, dovoljenih v kadrovskem načrtu. Število sistemiziranih delovnih mest po posameznih segmentih (kariernih oziroma tarifnih razredih) lahko odstopa od kadrovskega načrta tako:
– da se sistemizira večje število pripravnikov,
– da se sistemizira do 5 odstotkov več uradnikov v posameznem kariernem razredu, zaokroženo navzgor,
– da se sistemizira do 5 odstotkov več strokovno-tehničnih uslužbencev v posameznem tarifnem razredu, zaokroženo navzgor.
(5) Za skladnost sistemizacije z akti iz tega člena odgovarja predstojnik.
II. POSTOPEK SPREJEMANJA AKTA O NOTRANJI ORGANIZACIJI IN SISTEMIZACIJI DELOVNIH MEST
V ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE
3. člen
(postopek sprejemanja akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest za organe državne uprave)
(1) Sistemizacija se za organe državne uprave sprejme po postopku, določenem z zakonom, ki ureja državno upravo, in zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.
(2) Sprejeta sistemizacija se posreduje Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada), ki v skladu z zakonom izdaja soglasje k sistemizaciji. Sistemizaciji morajo biti priložena dokazila, da je bil pri sprejemanju sistemizacije spoštovan 26. člen zakona o javnih uslužbencih.
(3) Pred izdajo soglasja vlada o sistemizaciji pridobi mnenje Kadrovske službe Vlade Republike Slovenije (v nadaljevanju: kadrovska služba).
(4) Vlada zavrne soglasje k sprejeti sistemizaciji v primeru, če sistemizacija ni skladna z akti iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(5) Vlada mora odločiti o soglasju najkasneje v 30 dneh po prejemu sistemizacije. Če vlada ne odloči o soglasju v roku iz tega odstavka, se šteje, da je soglasje dano.
4. člen
(postopek pri manjših spremembah sistemizacije)
(1) Za manjše spremembe sistemizacije organa državne uprave soglasje vlade ni potrebno.
(2) Manjše spremembe sistemizacije so spremembe oziroma dopolnitve sistemizacije organa državne uprave, ki se v obdobju treh mesecev ne nanašajo na več kot petdeset delovnih mest ter hkrati v obdobju koledarskega leta ne na več kot deset odstotkov delovnih mest v posameznem organu državne uprave glede na stanje 1. januarja tega leta, se šteje, da gre za manjše spremembe sistemizacije.
(3) Pri spremembah posameznih elementov sistemizacije organa državne uprave, ki ne pomenijo povečanja potrebnih finančnih sredstev, gre za manjše spremembe sistemizacije ne glede na število delovnih mest, na katera se spremembe nanašajo.
(4) Če se sprememba nanaša na spremembo teritorialne organizacije, ki vpliva na dostopnost upravnih storitev za uporabnike, ne gre za manjše spremembe sistemizacije.
(5) Manjše spremembe sistemizacije se takoj po sprejemu posreduje kadrovski službi. Če kadrovska služba ali inšpekcija za sistem javnih uslužbencev ugotovi nepravilnosti v sprejeti sistemizaciji, predlaga predstojniku ustrezne spremembe. Če ta predlogov ne upošteva, lahko inšpekcija ali kadrovska služba o tem obvesti ministra, pristojnega za upravo, ta pa predlaga vladi, da naloži predstojniku odpravo nepravilnosti oziroma druge ustrezne ukrepe.
(6) Če reprezentativni sindikat v organu v postopku usklajevanja sistemizacije oceni, da je sistemizacija v neskladju s predpisi, lahko o tem obvesti inšpekcijo za sistem javnih uslužbencev ali kadrovsko službo in ji predlaga, da ukrepa v skladu s prejšnjim odstavkom.
5. člen
(veljavnost sistemizacije)
(1) Sistemizacija in njene spremembe se objavijo na način, ki omogoča:
– seznanitev s sprejetjem sistemizacije oziroma njenih sprememb in dopolnitev in
– dostop do celotne njene vsebine vsem zaposlenim v organu, če zakon ne določa drugače.
(2) Način seznanitve in dostopa uredi predstojnik s splošnim aktom, upoštevaje velikost organa, opremljenost s sredstvi informacijske tehnologije in lokacijske razmere, pri čemer mora zagotoviti, da je sistemizacija dostopna zaposlenim na vpogled kadarkoli med delovnim časom in na lokaciji posamezne organizacijske enote.
(3) Sistemizacija, na katero je dano soglasje vlade, začne veljati z dnem, ki je v njej določen kot dan začetka veljavnosti, vendar ne pred objavo.
(4) Manjše spremembe sistemizacije začnejo veljati z dnem, ki je določen kot dan začetka veljavnosti, vendar najprej sedmi dan po tem, ko je bila sprejeta sistemizacija posredovana kadrovski službi in ne pred objavo.
6. člen
(omejitve nadomestnih zaposlitev)
(1) V skupnem kadrovskem načrtu se lahko za vse organe državne uprave oziroma za posamezne organe državne uprave določi, da morajo v določenem obdobju zmanjšati število zaposlitev oziroma obseg sredstev, potrebnih za plače in druge obveznosti delodajalca.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se lahko v skupnem kadrovskem načrtu določi ukrep kontrole nadomestnih zaposlitev. V tem primeru s prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma s premestitvijo v drug organ ni mogoča nadomestna zaposlitev brez soglasja vlade. Če vlada zavrne nadomestno zaposlitev, je potrebno sistemizacijo uskladiti s kadrovskim načrtom v roku enega meseca.
(3) Vlada lahko da soglasje k nadomestni zaposlitvi, če organ izkaže, da zaradi posebnosti izpraznjenega delovnega mesta z notranjimi rezervami (premestitvami, racionalizacijo dela, reorganizacijo) ne more zagotoviti izvajanja svojih rednih nalog.
(4) Vlada mora o soglasju k nadomestni zaposlitvi odločiti najkasneje v 15 dneh po prejemu predloga. Če v tem roku vlada soglasja ne zavrne, ali ga zavrne po izteku tega roka, se šteje, da je soglasje dano.
III. NOTRANJA ORGANIZACIJA ORGANOV DRŽAVNE UPRAVE
III.A) Splošne določbe o notranji organizaciji
7. člen
(načela za določanje notranje organizacije organov državne uprave)
Notranja organizacija organov državne uprave mora biti prilagojena poslanstvu in nalogam organa ter poslovnim procesom, ki potekajo v organu. Zagotavljati mora:
– strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno izvrševanje nalog,
– učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog,
– usmerjenost organa k uporabnikom njegovih storitev in
– učinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.
8. člen
(vsebina notranje organizacije organov državne uprave)
Z notranjo organizacijo organov državne uprave se določijo:
– notranje organizacijske enote, njihova delovna področja in njihova medsebojna razmerja,
– način vodenja notranjih organizacijskih enot,
– naloge, pooblastila in odgovornost vodij notranjih organizacijskih enot in
– način sodelovanja z drugimi organi in institucijami.
9. člen
(vrste notranjih organizacijskih enot)
(1) Notranje organizacijske enote v organih državne uprave so:
– kabinet,
– direktorat,
– sekretariat,
– urad,
– sektor,
– oddelek,
– center,
– služba,
– glavna pisarna,
– območna enota,
– izpostava,
– referat,
– krajevni urad,
– diplomatsko predstavništvo in
– konzulat.
(2) Območni enoti ter izpostavi se lahko v skladu z zakonom ali s to uredbo določi tudi drugačno poimenovanje.
III.B) Notranja organizacija ministrstva
10. člen
(kabinet)
(1) Kabinet se oblikuje za opravljanje strokovnih, svetovalnih, organizacijskih, koordinativnih in administrativno-tehničnih nalog, vezanih na funkcije predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade.
(2) V kabinetu se lahko sistemizirajo tako delovna mesta, na katerih se lahko sklene delovno razmerje za določen, kot tudi delovna mesta, na katerih se lahko sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
(3) Za delo kabineta je vodja kabineta odgovoren funkcionarju, za katerega opravlja kabinet naloge iz prvega odstavka tega člena.
11. člen
(določitev števila delovnih mest v kabinetih za čas trajanja funkcije vlade)
(1) Število delovnih mest za določen čas v posameznih kabinetih se določi s posebnim sklepom vlade v skladu s to uredbo.
(2) Pri določitvi števila delovnih mest v posameznem kabinetu se upošteva skupno število zaposlenih v ministrstvu.
12. člen
(direktorat)
Direktorat se oblikuje za izvajanje upravnih nalog na zaokroženem delovnem področju v ministrstvu.
13. člen
(področja, za katera se ustanovijo direktorati)
V ministrstvih se ustanovijo naslednji direktorati:
– v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve:
Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela
Direktorat za trg dela in zaposlovanje
Direktorat za socialne zadeve
Direktorat za družino
– v Ministrstvu za finance:
Direktorat za finančni sistem
Direktorat za zakladništvo
Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov
Direktorat za proračun in javno računovodstvo
– v Ministrstvu za gospodarstvo:
Direktorat za razvoj podjetniškega sektorja in konkurenčnosti
Direktorat za ekonomske odnose s tujino
Direktorat za notranji trg
– v Ministrstvu za informacijsko družbo:
Direktorat za aplikacije v informacijski družbi
Direktorat za informacijsko infrastrukturo
– v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
Direktorat za kmetijstvo
Direktorat za varno hrano
Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo
– v Ministrstvu za kulturo:
Direktorat za kulturno dediščino
Direktorat za umetnost
Direktorat za medije
– v Ministrstvu za notranje zadeve:
Direktorat za javno upravo in sistem plač v javnem sektorju
Direktorat za lokalno samoupravo
Direktorat za policijo in druge varnostne naloge
Direktorat za upravne notranje zadeve
– v Ministrstvu za obrambo:
Direktorat za logistiko
Direktorat za obrambne zadeve
Direktorat za obrambno politiko
– v Ministrstvu za okolje prostor in energijo:
Direktorat za okolje
Direktorat za prostor
Direktorat za energijo
– v Ministrstvu za pravosodje:
Direktorat za pravosodno upravo
Direktorat za zakonodajo s področja pravosodja
Direktorat za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč
– v Ministrstvu za promet:
Direktorat za ceste in cestni promet
Direktorat za letalstvo
Direktorat za pomorstvo in železnice
– v Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport:
Direktorat za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo
Direktorat za srednje in višje šolstvo
Direktorat za znanost in visoko šolstvo
Direktorat za šport
– v Ministrstvu za zdravje:
Direktorat za javno zdravje, varnost živil, prehrano in zdravstveno ekologijo
Direktorat za zdravstveno varstvo
– v Ministrstvu za zunanje zadeve:
Direktorat za evropske zadeve in politično bilateralo
Direktorat za načrtovanje politik in politično multilateralo
Direktorat za mednarodno pravo in zaščito interesov
14. člen
(notranja organizacija direktorata – urad, sektor in oddelek)
(1) V direktoratu se lahko za izvajanje nalog na delu delovnega področja oziroma za izvajanje posameznih funkcij oblikuje sektor, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.
(2) V sektorju se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja oziroma posameznih funkcij oblikuje oddelek, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest.
(3) V direktoratu, ki ima več kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se lahko oblikuje urad, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.
15. člen
(sekretariat)
(1) Sekretariat se oblikuje v ministrstvu za opravljanje spremljajočih, metodoloških, strokovno tehničnih in drugih podobnih nalog.
(2) Sekretariat opravlja naloge iz prejšnjega odstavka na področju organizacije ministrstva, stikov z javnostmi, protokolarnih zadev, finančnega in materialnega poslovanja, strateškega načrtovanja in programiranja dela, upravljanja s kadrovskimi viri, upravljanja odnosov z uporabniki, poslovanja z dokumentarnim gradivom, upravljanja kakovosti, informatike in pravnih zadev.
(3) Če se naloge na področju stikov z javnostmi in protokolarnih zadev ne opravljajo v sekretariatu, se njihovo opravljanje organizira v posebni službi, ki je neposredno odgovorna ministru, v primeru majhnega obsega nalog (manj kot trije zaposleni) pa v kabinetu.
(4) Sekretariat oziroma služba iz tretjega odstavka tega člena lahko v skladu z zakonom opravlja naloge iz tega člena tudi za organ v sestavi ministrstva.
(5) Ne glede na določbe tega člena se podporne službe za potrebe Ministrstva za obrambo opravljajo v direktoratu za logistiko, strateško načrtovanje in programiranje dela v direktoratu za obrambno politiko ter informatika v direktoratu za obrambne zadeve.
16. člen
(organiziranje koordinacije evropskih zadev)
(1) Ministrstvo mora organizirati izvajanje nalog koordinacije evropskih zadev. Koordinativne naloge na področju evropskih zadev se opravljajo v direktoratu, katerega delovno področje je najbolj povezano z evropskimi zadevami, v sekretariatu ali v kabinetu ministra, v primeru večjega obsega nalog (več kot trije zaposleni) pa lahko tudi v posebni službi, ki je neposredno odgovorna ministru.
(2) Organizacijska enota iz prejšnjega odstavka lahko navedene naloge v skladu z zakonom opravlja tudi za organ v sestavi ministrstva.
(3) Če se naloge koordinacije evropskih zadev opravljajo v kabinetu, tega dela ne more opravljati javni uslužbenec, ki je sklenil delovno razmerje za čas trajanja funkcije ministra.
(4) V primeru, da se naloge koordinacije opravljajo v samostojni službi, ki je neposredno odgovorna ministru, se lahko v tej službi opravljajo tudi naloge glavne pisarne, vezane na koordinacijo evropskih zadev.
17. člen
(notranja organizacija sekretariata – službe, centri in glavna pisarna)
(1) V sekretariatu se za opravljanje posameznih vrst strokovno-tehničnih, organizacijskih in drugih spremljajočih nalog ne glede na število sistemiziranih delovnih mest lahko oblikuje služba ali center (npr. služba za organizacijo, kadre in kakovost; finančna služba; pravna služba; služba za informatiko).
(2) V službi ali centru se lahko oblikujejo oddelki, če je za področje oziroma za določeno vrsto spremljajočih nalog sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.
(3) Glavna pisarna se lahko oblikuje v sekretariatu za opravljanje nalog poslovanja z dokumentarnim gradivom, nalog vložišča ter nalog sprejemne in informacijske pisarne.
(4) V sekretariatu, ki ima več kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se izjemoma oblikuje urad, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.
18. člen
(sektorji in službe izven direktoratov in sekretariata)
(1) Izjemoma se lahko v ministrstvu sektor ali služba ustanovi izven direktorata oziroma sekretariata.
(2) Sektor ali služba iz prejšnjega odstavka se lahko ustanovi, če:
– v ministrstvu niso organizirani direktorati ali
– ustanovitev sektorja ali službe izhaja iz zahtev zakona ali podzakonskega predpisa (npr. službe za notranjo revizijo) ali
– je potrebno ministru zagotavljati strokovno pomoč pri koordinaciji medresorskih projektov, ki se vodijo na ravni koordinacijske skupine ministrov ali
– je potrebno izvajati naloge na področju financiranja in investicij v dejavnost javnega sektorja za delovno področje več direktoratov.
(3) Za sektor in službo iz tega člena ne velja omejitev glede števila sistemiziranih delovnih mest.
19. člen
(območna enota in izpostava)
(1) Območna enota ministrstva se organizira, če je iz razlogov racionalnosti ali izboljšanja dostopnosti upravnih storitev potrebno dekoncentrirano opravljanje nalog.
(2) Izpostava se organizira kot notranja organizacijska enota območne enote ministrstva, če je to zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka nadaljnja dekoncentracija.
(3) S sistemizacijo se določijo poimenovanje, sedež in območje območne enote oziroma izpostave.
20. člen
(diplomatska predstavništva in konzulati)
Notranje organizacijske enote in druga vprašanja notranje organizacije diplomatskih predstavništev in konzulatov se določijo s sistemizacijo pristojnega ministrstva.
III.C) Notranja organizacija drugih organov državne uprave ter območnih enot in izpostav
21. člen
(notranja organizacija organov v sestavi ministrstva
in vladnih služb)
(1) V organih v sestavi ministrstva in vladnih službah se lahko za izvajanje nalog na delu delovnega področja oziroma za izvajanje posameznih funkcij oblikuje sektor, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest. V sektorju se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja oziroma posameznih funkcij oblikuje oddelek, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest. Za opravljanje spremljajočih nalog se lahko organizirajo službe, centri in glavna pisarna v skladu z merili iz 17. člena te uredbe. V organih v sestavi ministrstva in vladnih službah se ne organizira sekretariat.
(2) V organih v sestavi ministrstva in vladnih službah, ki imajo sistemizirano več kot 80 delovnih mest, se lahko za zaokroženo delovno področje organizira urad, če je za področje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.
(3) Za vladne službe, ki imajo sistemizirano manj kot 30 delovnih mest, opravlja spremljajoče naloge, razen nalog glavne pisarne, generalni sekretariat vlade. V teh službah se ne sistemizirajo delovna mesta za opravljanje spremljajočih nalog.
(4) V organih v sestavi ministrstev se v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, za posamezna področja inšpekcijskega nadzora organizirajo inšpekcije.
(5) V organih v sestavi ministrstev se lahko organizirajo tudi območne enote in izpostave v skladu z merili iz 19. člena te uredbe.
(6) Določbe tega poglavja ne veljajo za Generalštab Slovenske vojske in za organe v sestavi ministrstev, ki imajo več kot 1500 zaposlenih.
22. člen
(notranja organizacija upravne enote in območnih enot ministrstev ter organov v sestavi ministrstev)
(1) V upravni enoti, območni enoti ali izpostavi se za posamezna delovna področja lahko organizirajo sektorji, če je za opravljanje nalog na tem področju sistemizirano najmanj 30 delovnih mest, in oddelki, če je sistemizirano najmanj 8 delovnih mest. V okviru oddelka se lahko organizirajo referati, če je v oddelku sistemizirano najmanj 16 delovnih mest, v referatu pa najmanj 5 delovnih mest. Za opravljanje spremljajočih nalog se lahko organizirajo službe, če je sistemizirano najmanj 5 delovnih mest.
(2) V upravni enoti se lahko zaradi večje dostopnosti upravnih storitev organizira krajevni urad kot notranja organizacijska enota, če je to potrebno zaradi stalnega dislociranega opravljanja nalog. Naloge se lahko opravljajo v krajevnem uradu tudi kot metoda dela v okviru upravne enote, ne da bi se krajevni urad oblikoval kot organizacijska enota.
(3) V območni enoti oziroma izpostavi se lahko kot metoda dela zaradi večje dostopnosti upravnih storitev izven lokacije območne enote oziroma izpostave organizira referat ali pisarna.
(4) Merila za organiziranje krajevnih uradov, delovno področje, način dela, uradne ure, poslovni čas in razmerja do lokalnih skupnosti določi minister, pristojen za upravo.
III.D) Projektne enote
23. člen
(projektna enota)
(1) V ministrstvu, organu v sestavi ministrstva ali v vladni službi se lahko oblikuje projektna enota, kadar je to potrebno za izvedbo določenega strokovnega projekta. Znotraj ministrstva se lahko projektna enota organizira tudi v direktoratu ali sekretariatu.
(2) Projektna enota se oblikuje za čas trajanja projekta.
(3) Če so predvidene začasne premestitve javnih uslužbencev iz drugih organov v projektno enoto, se financiranje dela projektne enote uredi s sporazumom med predstojniki oziroma s sklepom vlade v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.
III.E) Vodenje
24. člen
(vodenje)
(1) Vodja organizacijske enote je za svoje delo in za delo organizacijske enote odgovoren vodji višje organizacijske enote, v okviru katere je organizirana organizacijska enota, ki jo vodi. Če take širše organizacijske enote v organu ni, je vodja odgovoren samo predstojniku.
(2) Vodja vsake organizacijske enote je odgovoren tudi predstojniku.
25. člen
(položaji)
(1) Položaji, na katerih se opravljajo naloge vodenja notranjih organizacijskih enot, so:
– v kabinetu – vodja kabineta,
– v sekretariatu – generalni sekretar,
– v direktoratu – generalni direktor,
– v uradu – direktor urada,
– v sektorju – vodja sektorja,
– v oddelku – vodja oddelka,
– v referatu – vodja referata,
– v projektni enoti – vodja projektne enote,
– v službi oziroma centru – vodja službe oziroma centra,
– v glavni pisarni – vodja glavne pisarne,
– v območni enoti in izpostavi – vodja območne enote (do 30 zaposlenih) ali direktor območne enote (30 ali več zaposlenih) in vodja izpostave,
– v diplomatskem predstavništvu – veleposlanik,
– v generalnem konzulatu – generalni konzul.
(2) Generalni direktor, generalni sekretar, predstojnik organa v sestavi in predstojnik vladne službe imajo lahko namestnika, če je v direktoratu, sekretariatu, organu v sestavi ministrstva oziroma vladni službi sistemizirano najmanj 60 delovnih mest. Načelnik upravne enote ima lahko namestnika, če je v upravni enoti sistemizirano več kot 100 delovnih mest.
(3) Ne glede na številčna merila iz prejšnjega odstavka se lahko v vladni službi, ki jo vodi minister brez resorja, generalnem sekretariatu vlade in službi vlade za zakonodajo sistemizirata največ dve delovni mesti namestnika.
26. člen
(vsebina vodstvenih nalog in nadomeščanje)
(1) Vodje notranjih organizacijskih enot načrtujejo, organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo opravljanje dela v notranjih organizacijskih enotah, odločajo o zadevah z delovnega področja posamezne notranje organizacijske enote, za katere jih pooblasti predstojnik, in opravljajo najzahtevnejše strokovne naloge v notranjih organizacijskih enotah.
(2) Predstojnik organa oziroma vodja notranje organizacijske enote lahko pooblasti javnega uslužbenca za nadomeščanje in usklajevanje dela.
III.F) Notranja organizacija organov v sestavi ministrstev z več kot 1500 zaposlenimi
27. člen
(uporaba te uredbe za organe v sestavi ministrstev z več kot 1500 zaposlenimi)
Za organe v sestavi ministrstev z več kot 1500 zaposlenimi (v nadaljevanju: veliki organi v sestavi) se ne uporabljajo določbe 21. in 22. člena te uredbe.
28. člen
(organizacijske enote velikih organov v sestavi)
(1) Organizacijske enote Policije so generalna policijska uprava, policijska uprava in policijska postaja.
(2) Organizacijske enote Carinske uprave Republike Sovenije so generalni carinski urad, carinski uradi in carinske izpostave.
(3) Organizacijske enote Davčne uprave Republike Slovenije so glavni davčni urad, davčni uradi, posebni davčni urad in izpostave.
(4) Za davčni urad in posebni davčni urad se v nadaljevanju te uredbe uporablja izraz davčni urad.
29. člen
(organizacijske enote velikih organov v sestavi na centralni ravni)
(1) Organizacijske enote generalne policijske uprave, generalnega carinskega urada in glavnega davčnega urada so:
– služba generalnega direktorja,
– uprava (fakultativno),
– sektor,
– oddelek in
– center.
(2) Organizacijski enoti generalne policijske uprave sta tudi specialna enota in policijska akademija.
30. člen
(služba generalnega direktorja)
(1) Služba generalnega direktorja se oblikuje za opravljanje strokovnih, svetovalnih, organizacijskih, koordinativnih in administrativno-tehničnih nalog, vezanih na položaj generalnega direktorja.
(2) V službi generalnega direktorja se lahko za izvajanje nalog na delu delovnega področja oziroma za izvajanje posameznih funkcij oblikujejo organizacijske enote z različnim poimenovanjem, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest.
31. člen
(uprava)
V generalni policijski upravi, generalnem carinskem uradu in glavnem davčnem uradu se za izvajanje nalog na širšem zaokroženem delovnem področju oblikuje uprava, če je za področje sistemizirano najmanj 50 delovnih mest.
32. člen
(notranja organizacija uprave)
(1) V generalni policijski upravi, generalnem carinskem uradu in glavnem davčnem uradu se lahko za izvajanje nalog na delovnem področju oblikuje sektor, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest. Sektor se lahko pod enakim pogojem oblikuje v uradu oziroma upravi.
(2) V sektorju se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja nalog oblikuje oddelek, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest.
(3) V generalnem carinskem uradu se lahko v oddelkih, ki opravljajo naloge na področju carinskih preiskav za opravljanje specializiranih nalog na ožjem delovnem področju oblikujejo referati, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest.
(4) V upravi se lahko za opravljanje strokovnih nalog oblikujejo centri, oddelki ali organizacijske enote z drugačnim poimenovanjem, če to bolj ustreza naravi njihovih nalog in pod pogojem, da je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest.
(5) V centru se lahko za izvajanje nalog na ožjem delu delovnega področja oblikujejo oddelki, če je za posamezno področje dela sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest.
33. člen
(služba)
(1) V generalni policijski upravi, generalnem carinskem uradu in glavnem davčnem uradu se za opravljanje organizacijsko-kadrovskih, informacijskih in telekomunikacijskih, finančno-materialnih in drugih spremljajočih dejavnosti lahko oblikuje služba.
(2) V službi se lahko oblikujejo sektorji, centri ali organizacijske enote z drugačnim poimenovanjem, če je za področje sistemiziranih najmanj 10 delovnih mest. V centrih ali v organizacijskih enotah z drugačnim poimenovanjem se lahko oblikujejo oddelki, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest, v centru oziroma organizacijski enoti z drugačnim poimenovanjem pa najmanj 10 delovnih mest.
34. člen
(specialna enota)
(1) Za opravljanje protiterorističnih in drugih policijskih nalog, za katere se zahteva najvišja stopnja izurjenosti in psihofizičnih zmožnosti, se v generalni plicijski upravi oblikuje specialna enota.
(2) Specialno enoto vodi poveljnik, ki je za svoje delo in delo specialne enote odgovoren generalnemu direktorju.
(3) V specialni enoti se lahko oblikujejo organizacijske enote z različnim poimenovanjem, če je za področje sistemiziranih najmanj 5 delovnih mest.
35. člen
(policijska akademija)
(1) Za izvajanje izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v Policiji se v generalni policijski upravi oblikuje policijska akademija.
(2) Policijsko akademijo vodi direktor, ki je za svoje delo in delo policijske akademije odgovoren generalnemu direktorju Policije.
(3) Za organizacijo in izvajanje izobraževalnih in drugih programov se lahko v policijski akademiji oblikujejo organizacijske enote. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe te uredbe in predpisov, ki urejajo področje šolstva.
36. člen
(notranja organizacija velikih organov v sestavi na regijski ravni)
(1) V policijski upravi, carinskem uradu in davčnem uradu (v nadaljevanju: območne enote) se lahko za opravljanje nalog na zaokroženem delovnem področju oblikujejo sektorji in službe, če je za področje sistemizirano najmanj 10 delovnih mest, in oddelki, če je sistemizirano najmanj 5 delovnih mest. Oddelki se lahko oblikujejo tudi v sektorjih in službah.
(2) V policijski upravi se lahko pod pogoji, ki veljajo za sektor, oblikuje operativno-komunikacijski center.
37. člen
(notranja organizacija velikih organov v sestavi na lokalni ravni)
(1) Kot organizacijske enote carinskega urada in davčnega urada se laho oblikujejo izpostave. V izpostavi se lahko za ožji del delovnega področja oblikuje referat, če je za področje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v izpostavi pa najmanj 10 delovnih mest.
(2) Kot organizacijske enote policijskih uprav se na lokalni ravni oblikujejo policijske postaje. Organizacijska enota policijske postaje je policijski oddelek.
38. člen
(položaji)
Poleg položajev iz 25. člena te uredbe so položaji v velikih organih v sestavi tudi direktor uprave, poveljnik specialne enote, direktor policijske akademije, komandir policijske postaje in komandir oddelka.
III.G) Ustanavljanje projektnih skupin in način sodelovanja z drugimi ministrstvi
39. člen
(projektne skupine)
(1) Za izvedbo nalog, ki zahtevajo sodelovanje javnih uslužbencev, delavcev različnih notranjih organizacijskih enot, se lahko oblikujejo projektne skupine ali druge oblike sodelovanja, kadar se ne ustanovi projektna enota iz 23. člena te uredbe in če ni mogoče v okviru rednega dela javnih uslužbencev zagotoviti izvedbe navedenih nalog.
(2) Projektno skupino ustanovi predstojnik ali generalni direktor. Z aktom o ustanovitvi projektne skupine se določi sestava, naloge, roki za izvedbo nalog, sredstva in drugi pogoji za njeno delo, razbremenitve nalog članov projektne skupine v organizacijskih enotah oziroma način plačila dodatnih obremenitev v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.
(3) V projektni skupini lahko sodelujejo tudi javni uslužbenci iz drugih organov, pri čemer je za to potrebno soglasje predstojnika ali sklep vlade, razbremenitev dela v organu oziroma financiranje dodatnih obremenitev pa se uredi sporazumno med predstojnikoma oziroma s sklepom vlade.
(4) Član projektne skupine je za svoje delo v projektni skupini odgovoren vodji projektne skupine in predstojniku organa, v katerem dela.
(5) Dva ali več organov državne uprave lahko ustanovi skupno (medresorsko) projektno skupino. Akt o ustanovitvi sporazumno sprejmejo predstojniki.
40. člen
(stalne koordinacijske skupine in poslovnik o sodelovanju)
(1) Za nemoteno izvajanje poslovnih procesov, ki zahtevajo stalno povezovanje med ministrstvi, organi v sestavi ministrstev oziroma vladnimi službami lahko predstojniki organov sporazumno ali vlada oblikujejo stalne koordinacijske skupine.
(2) Za nemoteno izvajanje poslovnih procesov iz prejšnjega odstavka se lahko sprejme poslovnik o sodelovanju, v katerem se določi način sodelovanja in komuniciranja ter potek poslovnih procesov in odgovorne osebe.
III.H) Strokovni sveti in posvetovalne konference
41. člen
(strokovni sveti)
(1) Za strokovno pomoč pri izvedbi najzahtevnejših projektnih del se lahko oblikujejo strokovni sveti, ki jih ustanovi minister.
(2) V strokovni svet se imenujejo strokovnjaki s področja, za katero je strokovni svet ustanovljen. Delo strokovnega sveta vodi minister ali po njegovem pooblastilu državni sekretar.
(3) Z aktom o ustanovitvi strokovno posvetovalnega sveta se določi sestava, naloge, čas delovanja, način dela, sredstva in drugi pogoji za delo strokovnega sveta.
42. člen
(posvetovalne konference)
(1) Za sodelovanje ministrstva z nevladnimi organizacijami se lahko oblikujejo posvetovalne konference, ki jih ustanovi minister.
(2) V posvetovalno konferenco se imenujejo uradniki in predstavniki nevladnih organizacij. Delo posvetovalne konference vodi minister ali po njegovem pooblastilu druga oseba.
43. člen
(financiranje strokovnih svetov in posvetovalnih konferenc)
Financiranje delovanja strokovnih svetov in posvetovalnih konferenc se določi s pravilnikom, ki ga sprejme minister, pristojen za upravo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
IV. SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST V ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE IN V UPRAVAH LOKALNIH SKUPNOSTI
44. člen
(sistemiziranje delovnih mest)
(1) Pri določanju sistemizacije delovnih mest v organih državne uprave in v upravah lokalnih skupnosti je potrebno upoštevati:
– naloge, njihovo zahtevnost in obseg dela,
– katalog tipičnih uradniških delovnih mest in pogoje za ta delovna mesta ter nazive, v katerih se lahko opravljajo,
– katalog strokovno-tehničnih delovnih mest in pogoje za ta delovna mesta,
– razvrstitev položajev in pogojev za položaje ter nazive, v katerih se opravljajo naloge na posameznih položajih,
– pogoje glede zahtevanih delovnih izkušenj za imenovanje v naziv.
(2) Pri sistemiziranju delovnih mest se katalog tipičnih uradniških delovnih mest in katalog strokovno-tehničnih delovnih mest iz te uredbe uporablja tako, da se delovna mesta iz kataloga povzamejo v sistemizacijo, pri čemer se v primeru specifične vsebine nalog in v drugih utemeljenih primerih delovnim mestom v sistemizaciji dodajo dodatna poimenovanja in dodatni pogoji ter prilagodi opis nalog, upoštevaje stopnjo zahtevnosti nalog, ki je za posamezna delovna mesta določena v katalogu.
(3) Če se na delovnem mestu opravljajo naloge, ki ustrezajo opisu delovnih mest različne stopnje zahtevnosti (zahtevane stopnje strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj) iz kataloga, se sistemizira delovno mesto najvišje stopnje zahtevnosti, v opisu nalog pa navedejo tudi naloge iz opisov drugih delovnih mest iz kataloga.
(4) Če se na delovnem mestu opravljajo naloge, ki ustrezajo opisu delovnih mest enake stopnje zahtevnosti (zahtevane stopnje strokovne izobrazbe in delovnih izkušenj) iz kataloga, se sistemizira delovno mesto po pretežnosti, v opisu nalog pa navedejo tudi naloge iz opisov drugih delovnih mest iz kataloga.
(5) Če organizacijsko enoto vodi strokovno-tehnični uslužbenec, se delovno mesto povzame iz kataloga. Pri poimenovanju se navede vodenje organizacijske enote, v opisu pa poleg drugih tudi vodstvene naloge.
(6) Pri določanju strokovno-tehničnih delovnih mest v drugih državnih organih (državnih organih, ki niso organi državne uprave ali pravosodni organi) se razvrstitev delovnih mest iz te uredbe uporablja tako, da se delovna mesta iz razvrstitve povzamejo v sistemizacijo, pri čemer se lahko zaradi specifične vsebine nalog in v drugih utemeljenih primerih delovnim mestom v sistemizaciji dodajo dodatna poimenovanja in prilagodijo opisi nalog ali, če to zahteva organizacija dela, določijo nova poimenovanja s prilagojenim opisom nalog, upoštevaje stopnjo zahtevnosti nalog, ki je za posamezna delovna mesta določena v tej uredbi.
45. člen
(izhodišča oblikovanja sistemizacije delovnih mest)
(1) Sistemizacija delovnih mest mora biti prilagojena poslanstvu in delovnemu področju oziroma nalogam organa in poslovnim procesom, ki potekajo v organu, ter oblikovana tako, da zagotavlja čim bolj učinkovito delo.
(2) Na posameznem delovnem mestu dela ne more opravljati več kot en javni uslužbenec s polnim delovnim časom.
(3) Javni uslužbenec lahko sklene delovno razmerje oziroma je premeščen na delovno mesto tako, da v okviru polnega delovnega časa opravlja naloge na več delovnih mestih v istem ali različnih organih. V primeru iz tega odstavka lahko uradnik opravlja naloge samo na uradniških mestih, ki se lahko opravljajo v istem nazivu.
46. člen
(vsebina sistemizacije delovnih mest)
(1) V sistemizaciji delovnih mest se določi število in vrsto uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah, vključno z delovnimi mesti za določen čas in delovnimi mesti pripravnikov. Če je v isti organizacijski enoti več enakih delovnih mest, se v sistemizaciji delovnih mest navede število teh delovnih mest.
(2) Pri posameznih delovnih mestih se v sistemizaciji navede:
– opis nalog v skladu s 44. členom te uredbe,
– pogoje za opravljanje dela na delovnem mestu,
– tarifni razred, plačno skupino in podskupino ter plačni razred delovnega mesta oziroma naziva in podatke k osnovni plači,
– ali se delo opravlja s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa,
– morebitne posebnosti glede razporeditve delovnega časa,
– katerih nalog skladno s predpisi ne smejo opravljati ženske in mladina,
– katere naloge lahko opravljajo invalidi,
– oznaka skupine, v katero spada delovno mesto glede na oceno tveganja skladno z zakonom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu,
– morebitna posebna pooblastila,
– morebitno dodatno obvezno pokojninsko zavarovanje,
– pooblastilo za dostop do tajnih podatkov,
– po potrebi druge posebnosti delovnega mesta.
(3) Če gre za uradniško delovno mesto ali položaj, se v sistemizaciji delovnih mest določi tudi nazive, v katerih se lahko skladno s predpisi opravlja delo na tem delovnem mestu.
(4) Pri posameznem položaju se v sistemizaciji navede tudi opis vodstvenih nalog.
47. člen
(umestitev delovnega mesta v notranjo organizacijo)
(1) Delovno mesto se sistemizira v eni od organizacijskih enot.
(2) Delovno mesto se lahko sistemizira na ravni oziroma v okviru organa ali organizacijske enote, ne da bi bilo umeščeno v nižjo organizacijsko enoto.
(3) Javni uslužbenci na delovnih mestih iz prejšnjega odstavka pomagajo pri vodenju organizacijske enote, po potrebi opravljajo naloge na področjih posameznih organizacijskih enot, vodijo projektne skupine oziroma sodelujejo v njih. Program dela in naloge jim določa neposredno nadrejeni skladno z določitvijo nalog v sistemizaciji.
V. RAZVRSTITEV NAZIVOV IN DELOVNIH MEST V ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE, V UPRAVAH LOKALNIH SKUPNOSTI IN V PRAVOSODNIH ORGANIH
48. člen
(razvrstitev nazivov)
(1) Uradniški nazivi so razvrščeni in pogoji glede delovnih izkušenj zanje določeni v prilogi I, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Nazivi v Slovenski vojski in pogoji glede delovnih izkušenj zanje so določeni v prilogi I a, ki je sestavni del te uredbe.
49. člen
(namen razvrščanja delovnih mest)
Razvrščanje uradniških delovnih mest in strokovno-tehničnih delovnih mest se opravi za potrebe oblikovanja aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, kadrovskega načrtovanja in uvrščanja v plačne razrede.
50. člen
(razvrstitev delovnih mest)
(1) Tipična uradniška delovna mesta, razen delovnih mest uradnih oseb v Slovenski obveščevalno varnostni agenciji, so razvrščena v katalogu tipičnih uradniških delovnih mest, ki je kot priloga II sestavni del te uredbe.
(2) Formacijske dolžnosti v Slovenski vojski razvrsti minister, pristojen za obrambo. Formacijske dolžnosti iz razvrstitve se lahko kot vojaška delovna mesta sistemizirajo tudi v Ministrstvu za obrambo in Inšpektoratu RS za obrambo oziroma v drugih državnih organih v skladu z zakonom o obrambi.
(3) Uradniški položaji so razvrščeni v prilogi III, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Vojaški položaji so razvrščeni v prilogi III a, ki je sestavni del te uredbe. Če je v isti stopnji več činov ali razredov, se čin ali razred, ki je pogoj za opravljanje nalog na položaju, določi s formacijo.
(5) Strokovno-tehnična delovna mesta v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti so razvrščena v katalogu strokovno-tehničnih delovnih mest, ki je kot priloga IV sestavni del te uredbe.
(6) Razvrstitev uradniških delovnih mest vsebuje:
– poimenovanje uradniškega delovnega mesta,
– navedbo nalog, ki se opravljajo na posameznem uradniškem delovnem mestu,
– navedbo nazivov, v katerih se lahko opravlja delo na posameznem uradniškem delovnem mestu,
– zahtevana funkcionalna in specialna znanja oziroma posebne sposobnosti.
(7) Razvrstitev strokovno-tehničnih delovnih mest vsebuje:
– poimenovanje strokovno-tehničnega delovnega mesta,
– navedbo nalog, ki se opravljajo na posameznem strokovno-tehničnem delovnem mestu,
– zahtevano dolžino delovnih izkušenj,
– zahtevano stopnja strokovne izobrazbe, ki se določi z navedbo tarifnega razreda.
(8) Razvrstitev položajev vsebuje naziv oziroma nazive, v katerih se lahko opravlja posamezen položaj.
51. člen
(uradniška in strokovno-tehnična delovna mesta)
(1) Uradniška delovna mesta so delovna mesta, na katerih se opravljajo javne naloge, in delovna mesta vodij finančne, računovodske, kadrovske, pravne službe, službe za informatiko, glavne pisarne in službe za stike z javnostjo.
(2) Kot uradniška delovna se lahko sistemizirajo tudi delovna mesta javnih uslužbencev, na katerih se opravljajo zahtevnejša spremljajoča dela, ki so bistvenega pomena za izvrševanje nalog organa in za opravljanje katerih je zahtevano poznavanje javnih nalog organa ter najmanj visoka strokovna izobrazba.
(3) Pri določanju uradniških delovnih mest iz prejšnjega odstavka se upoštevajo zlasti naslednja merila:
– ali je zahtevani obseg poznavanja javnih nalog tolikšen, da bi bilo potrebno znanje, ki se preverja s strokovnim izpitom za imenovanje v naziv,
– ali je potrebno za opravljanje nalog na delovnem mestu zagotoviti upoštevanje načel in pravil, ki jih zakon določa za uradnike (politična nevtralnost, nezdružljivost opravljanja določenih dejavnosti z delom v organu, posebne določbe o konfliktu interesov),
– ali gre pri opravljanju spremljajočih nalog za neposredno podporo uradnikom, ki vodijo strokovno delo na področju opravljanja javnih nalog na vodstvenih položajih na položajih (vodstvenim uradnikom) strukturi oziroma izvrševanju vodstvenih nalog (sodelujejo in nudijo strokovne podlage vodstvu pri oblikovanju politik).
(4) Kot uradniška delovna mesta se lahko ne glede na zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe določijo tudi delovna mesta v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji in Policiji, na katerih se opravljajo spremljajoča dela, ki so neposredno operativno povezana s policijskimi in obveščevalno-varnostnimi nalogami.
(5) Kot strokovno-tehnična delovna mesta se sistemizirajo tudi tista delovna mesta, na katerih se izvajajo naloge, ki sicer sodijo v delovno področje državnega organa ali organa lokalne skupnosti oziroma naloge, za katere je bila ustanovljena oseba javnega prava, vendar pa po svoji vsebini predstavljajo strokovno-tehnične naloge, ne pa uradniških nalog.
(6) Delovna mesta javnih uslužbencev, na katerih se opravljajo druga spremljajoča dela, so strokovno-tehnična delovna mesta.
52. člen
(določanje pogojev za delovna mesta in položaje)
(1) Za posamezno uradniško delovno mesto
(2) Za posamezno uradniško delovno mesto se glede na vsebino nalog kot pogoj določijo tudi funkcionalna in specialna znanja, posebne sposobnosti in drugi pogoji.
(3) Za posamezno strokovno-tehnično delovno mesto veljajo splošni pogoji, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, poleg tega pa se kot pogoj stopnja in smer izobrazbe oziroma poklicna kvalifikacija ter delovne izkušnje.
(4) Za posamezno strokovno-tehnično delovno mesto se lahko glede na vsebino nalog kot pogoj določijo tudi aktivno znanje uradnega jezika, funkcionalna in specialna znanja, posebne sposobnosti in drugi pogoji.
(5) Za položaje generalnega direktorja, generalnega sekretarja, predstojnika organa v sestavi ministrstva, razen za načelnika Generalštaba Slovenske vojske in glavnega inšpektorja za obrambo, predstojnika vladne službe in načelnika upravne enote se kot pogoj poleg pogojev, določenih za uradniška delovna mesta, določijo funkcionalna znanja vodenja v javni upravi in druga specialna znanja. Uradnik na položaju iz tega odstavka je dolžan pridobiti ta znanja v najkasneje petnajstih mesecih od imenovanja na položaj v okviru programa, ki je določen v prilogi V k tej uredbi.
(6) Funkcionalna znanja vodenja v javni upravi in druga specialna znanja se lahko ob smiselni uporabi prejšnjega odstavka določijo tudi kot pogoj za položaj direktorja občinske uprave oziroma tajnika občine. Program usposabljanja lahko določijo reprezentativna združenja lokalnih skupnosti.
(7) Merila za določanje pogojev za delovno mesto so:
– zahtevnost in vrste nalog tega delovnega mesta,
– odgovornost in pooblastila,
– psihofizični napori ter
– vplivi okolja.
(8) Pri določanju pogojev za položaj se poleg meril iz prejšnjega odstavka upoštevata tudi velikost organizacijske enote ter širina in zahtevnost delovnega področja organizacijske enote, ki jo oseba na tem položaju vodi.
(9) Splošni pogoji iz predpisov s področja delovnega prava iz prvega in tretjega odstavka tega člena se ne navajajo v sistemizaciji.
(10) Poleg pogojev iz tega člena se lahko pri posameznem delovnem mestu oziroma položaju navedejo tudi znanja, veščine, sposobnosti in lastnosti, ki se upoštevajo med merili pri izbiri javnega uslužbenca.
53. člen
(pogoji za delovno mesto – strokovna usposobljenost)
(1) Pri uradniških delovnih mestih se glede zahtevane stopnje izobrazbe upošteva zahtevana stopnja izobrazbe za nazive, v katerih se lahko opravlja delo na tem delovnem mestu.
(2) Za strokovno-tehnično delovno mesto se določi zahtevana stopnja izobrazbe skladno s to uredbo.
(3) Za posamezno delovno mesto se lahko stopnja izobrazbe določi brez navedbe smeri. Pri uradniških delovnih mestih se lahko v sistemizaciji določi smer ali alternativno več smeri izobrazbe iste stopnje. Pri strokovno-tehničnih delovnih mestih se smer ali alternativno več smeri izobrazbe določi v razvrstitvi delovnih mest, ki je priloga k tej uredbi, ali v sistemizaciji.
(4) Za delovna mesta, na katerih se opravljajo naloge vodenja upravnega postopka in odločanja v upravnem postopku, se kot pogoj določi strokovni izpit iz upravnega postopka.
(5) Za delovna mesta, na katerih se izvajajo posebna pooblastila, se kot pogoj določi poseben strokovni izpit, če tako določa zakon ali podzakonski predpis.
54. člen
(pogoji za delovno mesto – delovne izkušnje)
(1) Za uradniška delovna mesta se glede zahtevanih delovnih izkušenj upoštevajo delovne izkušnje, zahtevane za imenovanje v najnižji naziv, v katerem se lahko opravlja delo na tem delovnem mestu. Delovne izkušnje, ki se zahtevajo za imenovanje v določen naziv, so določene s to uredbo.
(2) Za strokovno-tehnična delovna mesta se zahtevane delovne izkušnje določijo skladno s to uredbo.
(3) Kot delovne izkušnje se štejejo tiste izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del na delovnih mestih iste stopnje izobrazbe, vključno s pripravništvom v isti stopnji izobrazbe, in delovne izkušnje, ki jih je javni uslužbenec pridobil z opravljanjem del v organih javne uprave in drugih državnih organih na podobnih delovnih mestih za eno stopnjo nižje izobrazbe iste smeri, razen pripravništva.
55. člen
(povezava med uradniškimi delovnimi mesti in nazivi)
(1) Naloge na uradniškem delovnem mestu se opravljajo v treh zaporednih nazivih kariernega razreda. Naloge na delovnem mestu referenta se lahko opravljajo v zaporednih nazivih referent IV, referent III in referent II ali v zaporednih nazivih referent III, referent II in referent I.
(2) Naloge na uradniškem delovnem mestu prvega kariernega razreda se opravljajo v enem nazivu ali v dveh zaporednih nazivih.
(3) Naloge na uradniških delovnih mestih policistov in carinikov, ki se opravljajo v nazivih desete do petnajste stopnje, se lahko opravljajo v dveh ali treh zaporednih nazivih, pri čemer so lahko za delovno mesto določeni tudi nazivi različnih kariernih razredov (četrtega in petega).
(4) Naloge na položaju se opravljajo v enem ali dveh zaporednih nazivih.
(5) Ob sklenitvi delovnega razmerja oziroma premestitvi na uradniško delovno mesto, ki se opravlja v višjem nazivu, se uradnika imenuje v najnižji naziv, v katerem se lahko opravljajo naloge na tem delovnem mestu, razen če je bil že pred premestitvijo imenovan v naziv, v katerem se lahko opravljajo naloge na delovnem mestu.
(6) V sistemizaciji se lahko za posamezna delovna mesta, za katera ta uredba določa, da se lahko opravljajo v treh zaporednih nazivih, izjemoma določi, da se opravljajo samo v zgornjih dveh nazivih.
(7) Delovna mesta, ki se lahko opravljajo v nazivu višji sekretar, se lahko v okviru državne uprave sistemizirajo samo v ministrstvih in vladnih službah, ki jih vodijo ministri brez resorja oziroma katerih direktorji so neposredno odgovorni predsedniku vlade, ter v generalnem sekretariatu vlade, ne pa tudi v organih v sestavi, drugih vladnih službah in upravah lokalnih skupnosti. Poleg položajev generalnih direktorjev in generalnega sekretarja je lahko takšnih delovnih mest največ dva odstotka sistemiziranih delovnih mest v ožjem ministrstvu, zaokroženo navzgor, vendar ne več kot šest delovnih mest v ministrstvu in ne več kot dve v vladnih službah.
(8) Določba drugega stavka prejšnjega odstavka se smiselno uporablja za delovna mesta, ki se lahko opravljajo v nazivu veleposlanik – višji sekretar.
(9) Vojaške formacijske dolžnosti se opravljajo v enem nazivu, ki je enak ali eno stopnjo višji od osebnega čina oziroma razreda.
56. člen
(odpovedni roki)
Odpovedni rok za uradnike v VII. tarifnem razredu je štiri mesece, za strokovno-tehnične javne uslužbence v VII. tarifnem razredu tri mesece, za ostale javne uslužbence pa dva meseca.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
57. člen
(1) Novi akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, skladni s to uredbo, morajo biti sprejeti najkasneje v treh mesecih po začetku uporabe zakona o javnih uslužbencih, učinkovati pa pričnejo najkasneje s 1. januarjem 2004. Za izdajo soglasij k tem aktom se ne uporablja rok za izdajo soglasja iz petega odstavka 3. člena te uredbe.
(2) Akti o razporeditvi javnih uslužbencev na delovna mesta v skladu z akti iz prejšnjega odstavka se izdajo najkasneje do 31. oktobra 2003, razporeditev pa začne učinkovati najkasneje s 1. januarjem 2004.
(3) Pri sprejemanju novega akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest se lahko uporabijo določbe zakona o javnih uslužbencih, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja in premestitev iz poslovnih razlogov (drugi oddelek XXI. poglavja), pri čemer se pri uradnikih za premestitev iz poslovnega razloga šteje razporeditev na delovno mesto, ki se opravlja v nižjem nazivu od naziva, v katerega bi bil uradnik preveden glede na delovno mesto, ki ga je zasedal prej.
(4) Najkasneje do 31. decembra 2004 morajo organi izvesti analizo funkcij in poslovnih procesov, ki se izvajajo v tem organu, in rezultatom analize prilagoditi svojo notranjo organizacijo in sistemizacijo.
(5) Sektor ali služba iz tretje alinee drugega odstavka 18. člena, ki ob reorganizaciji prevzame naloge vladne službe ali organa v sestavi ministrstva, se lahko poimenuje urad.
(6) Upravna enota Ljubljana lahko ohrani organizacijo po izpostavah do reorganizacije upravnih enot. Naloge na položaju vodje izpostave se opravljajo v nazivu III. stopnje.
(7) Do racionalizacije števila policijskih uprav kot območnih organizacijskih enot Policije se številčni kriteriji za oblikovanje notranjih organizacijskih enot v policijskih upravah iz 36. člena te uredbe ne uporabljajo.
58. člen
(1) V nazive, določene s to uredbo, se imenujejo uradniki in prevedejo nazivi zaposlenih skladno z določbami 194. člena zakona o javnih uslužbencih. Odločbe o prevedbi nazivov se izdajo najkasneje do 30. septembra 2003, prevedba pa začne učinkovati najkasneje s 1. januarjem 2004.
(2) V primeru reorganizacije (tretji odstavek 57. člena te uredbe) se po dokončnosti odločbe o prevedbi naziva izda odločba o razrešitvi naziva in imenovanju v drug naziv.
(3) Če so za določeno področje dela skladno s tretjim odstavkom 85. člena zakona o javnih uslužbencih oblikovani posebni nazivi, se prevedba nazivov v skladu s 194. členom navedenega zakona opravi tako, da se nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev, zaposlenih na teh področjih, prevedejo v te posebne nazive ustrezne stopnje.
(4) Osebni čini vojakov, častnikov in podčastnikov ter razredi vojaških uslužbencev v Slovenski vojski se ne prevajajo.
(5) Do izvedbe postopkov natečajev za generalne direktorje v ministrstvih vodijo direktorate državni sekretarji ali uradniki v nazivu II. stopnje. Pri tem se lahko vodenje razdeli tako, da posamezen državni sekretar vodi del direktorata (enega ali več uradov oziroma sektorjev).
(6) Ne glede na določbe drugega odstavka 18. člena te uredbe se lahko v Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za področje vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja organizira sektor za vojne invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, katerega vodja je neposredno odgovoren ministru. Vodenje sektorja se lahko do prenehanja funkcije poveri državnemu sekretarju.
(7) Za vršilce dolžnosti generalnih direktorjev, predstojnikov vladnih služb in organov v sestavi se glede pridobivanja funkcionalnih znanj vodenja v javni upravi in drugih specialnih znanj ne uporablja peti odstavek 52. člena te uredbe.
(8) Osebe, ki so pridobile naziv veleposlanik in so opravljale delo veleposlanika v zunanji službi obdržijo ta naziv tudi po zaposlitvi v notranji službi Ministrstva za zunanje zadeve.
(9) Nazivi oseb, ki so opravljale delo notranjih revizorjev in nimajo opravljenega izpita za preizkušenega notranjega revizorja in so pridobile naziv podsekretar, svetovalec Vlade Republike Slovenije ali državni podsekretar, se prevedejo v ustrezne nazive podsekretar ali sekretar iz I. kariernega razreda.
(10) Do začetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju se ne glede na določbe priloge I določita v tretjem kariernem razredu uradnikov v pravosodju z državnim pravniškim izpitom naziva pravosodni svetovalec II (naziv osme stopnje, dve leti delovnih izkušenj) in pravosodni svetovalec I (naziv sedme stopnje, pet let delovnih izkušenj).
(11) Do uskladitve zakona, ki ureja letalstvo, z zakonom o javnih uslužbencih, se določi za letalske inšpektorje delovno mesto letalski inšpektor, ki se opravlja v nazivu letalski inšpektor III, II in I (nazivi desete, enajste in dvanajste stopnje).
(12) Ne glede na določbe priloge III k tej uredbi načelniki upravnih enot in direktorji občinskih uprav oziroma tajniki občin, ki delajo na teh položajih na dan uveljavitve te uredbe, nadaljujejo z opravljanjem dela na položaju v nazivu, v katerega se prevedejo v skladu s prvim odstavkom 194. člena zakona o javnih uslužbencih. Sistemizacija se uskladi s prilogo III najkasneje z dnem prenehanja položaja, ne glede na to, ali je ista oseba ponovno imenovana na položaj.
(13) Do začetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju se naziv višji štabni praporščak uvrsti med nazive pete stopnje, naziv štabni praporščak med nazive sedme stopnje in naziv vodnik med nazive štirinajste stopnje.
(14) Pred začetkom uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju se določijo dodatna delovna mesta in formacijske dolžnosti.
(15) Do vzpostavitve pogojev za opravljanje strokovnega izpita v skladu z 232. členom zakona o izvrševanju kazenskih sankcij se šteje, da izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta na področju izvrševanja kazenskih sankcij tudi tisti, ki opravijo strokovni izpit iz upravnega postopka.
59. člen
(1) Predstojniki organov v sestavi ministrstev in predstojniki vladnih služb pod pogoji iz prvega odstavka 191. člena zakona o javnih uslužbencih nadaljujejo z delom na položaju kot vršilci dolžnosti ne glede na to, ali je delovno mesto vključeno v sistemizacijo. Funkcionar, ki mu je predstojnik odgovoren, mora predstojnika pisno pozvati, da mu sporoči, ali soglaša z nadaljevanjem opravljanja dela na položaju v statusu uradnika. Če predstojnik tega ne stori do 27. junija 2003, se šteje, da soglasje ni podano.
(2) Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se vključijo v sistemizacijo najkasneje v desetih dneh od začetka uporabe te uredbe.
(3) Za delovna mesta iz tega člena se do začetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju določi količnik za določitev osnovne plače v višini 9,00 in položajni dodatek v naslednjem odstotku od osnovne plače:
– za predstojnike Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Generalštaba Slovenske vojske, Carinske uprave, Službe vlade za zakonodajo in Urada predsednika vlade 65%,
– za predstojnika Davčne uprave 45%,
– za predstojnika Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij 50%,
– za predstojnika Statističnega urada in Urada za makroekonomske analize in razvoj 55%,
– za predstojnike Kadrovske službe vlade, Centra vlade za informatiko, Servisa skupnih služb, Urada vlade za informiranje, Protokola, Geodetske uprave, Agencije za okolje in Uprave za jedrsko varnost 50%,
– za predstojnike organov v sestavi ministrstev z več kot 100 zaposlenimi, razen inšpektoratov, Uprave za zaščito in reševanje ter organov, ki so zajeti v drugih alineah, 40%,
– za predstojnika Urada za intelektualno lastnino in Urada za meroslovje 40%,
– za predstojnike inšpektoratov z več kot 100 zaposlenimi ter za predstojnika Uprave za zaščito in reševanje 35%,
– za predstojnike organov v sestavi ministrstev z več kot 40 do 100 zaposlenimi, razen Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter tistih, ki so zajeti v drugih alineah, 35%,
– za predstojnike Urada za zdravila, Urada za kemikalije, Urada za varstvo konkurence, Urada za preprečevanje pranja denarja in Urada za nadzor prirejanja iger na srečo 35%,
– za predstojnika Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 10%,
– za predstojnike organov v sestavi ministrstev do 40 zaposlenih, ki niso zajeti v drugih alineah, razen inšpektoratov, 20%,
– za predstojnike inšpektoratov do 40 zaposlenih, razen Inšpektorata za obrambo, 15%,
– za predstojnike vladnih služb, ki niso zajete v prejšnjih alineah, 10%,
– za predstojnike Urada slovenske nacionalne komisije UNESCO, Urada za priznavanje označb kmetijskih pridelkov in živil, Urada za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo, Direkcije za poslovno informacijsko središče, Uprave za rudarstvo in Urada za varnost in zdravje pri delu 10%,
– za predstojnika Inšpektorata za obrambo se položajni dodatek ne določi.
(4) Predstojnikom organov v sestavi in vladnih služb pripadajo dodatki v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi.
(5) V primeru, da predstojnik ne nadaljuje z delom na položaju, mora funkcionar, ki mu je predstojnik odgovoren, najkasneje v 15 dneh od začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih sprožiti natečajni postopek in predlagati vladi v imenovanje vršilca dolžnosti do imenovanja novega predstojnika.
(6) Predstojnik, ki nadaljuje z delom na položaju, se imenuje v uradniški naziv pod pogoji iz petega odstavka 191. člena zakona o javnih uslužbencih in nadaljuje z delom v delovnem razmerju za nedoločen čas. Predstojniku, ki ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka 191. člena zakona o javnih uslužbencih za imenovanje v naziv, preneha delovno razmerje z dnem, ko nastopi delo na položaju predstojnik, imenovan v skladu z zakonom o javnih uslužbencih. V tem primeru predstojniku ne pripadajo pravice v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih. V primeru, da je za predstojnika imenovana ista oseba, se z njo sklene delovno razmerje za dobo petih let.
60. člen
(1) Namestniki predstojnikov vladnih služb in organov v sestavi ministrstva, ki v skladu s petim odstavkom 191. člena zakona o javnih uslužbencih pridobijo uradniški naziv, se razporedijo na ustrezna delovna mesta. Če namestnik iz tega odstavka izpolnjuje pogoje, lahko nadaljuje z delom na delovnem mestu namestnika, če se v organu v sestavi oziroma vladni službi v skladu s to uredbo lahko sistemizira delovno mesto namestnika. Delovno mesto namestnika se vključi v sistemizacijo najkasneje v desetih dneh po začetku uporabe te uredbe.
(2) Za delovna mesta namestnikov direktorjev vladne službe, ki jo vodi minister brez resorja, in namestnika generalnega sekretarja vlade se določi količnik za določitev osnovne plače v višini 7,60 in položajni dodatek v višini 85% osnovne plače.
(3) Za delovna mesta namestnikov predstojnikov organov v sestavi in vladnih služb se določi količnik za določitev osnovne plače v višini 7,60 in položajni dodatek v naslednjem odstotku od osnovne plače:
– za namestnika predstojnika Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Generalštaba Slovenske vojske, Službe vlade za zakonodajo in Carinske uprave 60%,
– za namestnika predstojnika Davčne uprave 40%,
– za namestnika predstojnika Statističnega urada in Urada za makroekonomske analize in razvoj 40%,
– za namestnika predstojnika Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij 35%,
– za namestnika predstojnika Centra vlade za informatiko, Servisa skupnih služb, Geodetske uprave, Agencije za okolje in Uprave za jedrsko varnost 40%,
– za namestnika predstojnika organov v sestavi ministrstev z več kot 100 zaposlenimi, razen inšpektoratov, Uprave za zaščito in reševanje ter organov, ki so zajeti v drugih alineah, 35%,
– za namestnika predstojnika Urada za intelektualno lastnino in Urada za meroslovje 35%,
– za namestnika predstojnika inšpektorata z več kot 100 zaposlenimi ter za namestnika predstojnika Uprave za zaščito in reševanje 35%,
– za namestnika predstojnika organa v sestavi od 60 do 100 zaposlenih, ki niso zajeti v prejšnjih alineah, 35%,
– za namestnika predstojnika Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 10%.
61. člen
V primeru nove zaposlitve na uradniškem delovnem mestu ali premestitve na uradniško delovno mesto v obdobju do 1. januarja 2004 se sistemizacija v delu, ki se nanaša na prosto delovno mesto, uskladi s to uredbo. Uradnika se imenuje v ustrezen naziv v skladu z zakonom o javnih uslužbencih.
62. člen
Do začetka uporabe zakona o sistemu plač v javnem sektorju se pri posameznih delovnih mestih v sistemizaciji namesto plačne skupine, podskupine in plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva navede količnik za določitev osnovne plače za delovno mesto oziroma nazive, v katerih se opravlja delo na delovnem mestu, in dodatke k osnovni plači.
63. člen
Strokovno-tehnični uslužbenci se s 1. januarjem 2004 razporedijo na ustrezna delovna mesta. Če delo, ki ga je do razporeditve opravljal strokovno-tehnični uslužbenec, ne ustreza opisu nalog na novo sistemiziranem delovnem mestu, se uporabljajo določbe zakona o javnih uslužbencih, ki urejajo premestitev iz poslovnih razlogov (reorganizacija). V primeru, da se naloge na delovnem mestu ne spremenijo, spremeni pa se poimenovanje delovnega mesta ali pogoji, se šteje, da gre za nadaljevanje dela na istem delovnem mestu.
64. člen
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o skupnih osnovah in kriterijih za notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 24/98, 56/98 in 59/00).
(2) Uredba iz prejšnjega odstavka se uporablja do začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih.
65. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem začetka uporabe zakona o javnih uslužbencih.
Št. 110-02/2003-3
Ljubljana, dne 12. junija 2003.
EVA 2002-1711-0039
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik