Uradni list

Številka 116
Uradni list RS, št. 116/2003 z dne 27. 11. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 116/2003 z dne 27. 11. 2003

Kazalo

5050. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov, stran 15805.

Na podlagi 91. člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01 in 76/03) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov
SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
Ta pravilnik določa natančnejši postopek za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov, predpisuje vrsto dokazil o izpolnjevanju pogojev za pridobitev posamezne pravice ter določa vsebino obrazcev, na katerih se vlagajo zahteve za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov.
Obrazci iz prejšnjega odstavka so kot priloga sestavni del tega pravilnika.
2. člen
Center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: center) po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge in za odločanje o pravicah iz lastne evidence, kot tudi iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil (na primer rojstvo, smrt, stalno oziroma začasno prebivališče, državljanstvo), razen če stranka to izrecno prepove.
Dokazil, s katerimi center že razpolaga, stranki ob uveljavljanju posamezne pravice ni potrebno prilagati.
I. PRAVICA DO STARŠEVSKEGA DODATKA
3. člen
Pravico do starševskega dodatka uveljavlja mati ali oče na obrazcu DP-1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega dodatka pri krajevno pristojnem centru, če imata vlagatelj in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in sta vlagatelj in otrok državljana Republike Slovenije.
4. člen
Mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. Vlogi priloži pisni dogovor na obrazcu Priloga št. DP-5 – dogovor staršev ali izjavo matere ali očeta na obrazcu Priloga št. DP-1 – izjava matere ali očeta, da uveljavlja pravico do starševskega dodatka sam/a in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka osebnega računa vlagatelja.
Če mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred predvidenim datumom poroda, priloži vlogi potrdilo o predvidenem datumu poroda na obrazcu Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda, ki je sestavni del pravilnika, ki ureja postopke za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo.
5. člen
Oče ima pravico do starševskega dodatka za čas od rojstva otroka do dopolnjenega 77. dneva starosti otroka, če je mati umrla, zapustila otroka ali če je mati trajno oziroma začasno nesposobna za samostojno življenje in delo.
Če oče uveljavlja pravico do starševskega dodatka iz razloga trajne oziroma začasne nesposobnosti matere za samostojno življenje in delo, mora vlogi za uveljavitev pravice priložiti mnenje pristojnega zdravnika o materini trajni ali začasni nesposobnosti za samostojno življenje in delo v času trajanja starševskega dodatka.
Če mati zapusti otroka, zapustitev ugotavlja center.
Oče otroka uveljavlja pravico do starševskega dodatka najkasneje 30 dni po nastanku dogodka, ki je razlog, da oče pridobi pravico.
6. člen
Oče uveljavlja pravico do starševskega dodatka od 78. dneva starosti otroka v istih rokih, kot veljajo za mater otroka v skladu s pisnim dogovorom, ki ga vlogi priloži mati na obrazcu Priloga št. DP-5 – dogovor staršev. Če mati ne uveljavlja pravice do starševskega dodatka ali ji pravica ni priznana, oče vlogi priloži izjavo matere ali očeta na obrazcu Priloga DP-1 – izjava matere ali očeta, da uveljavlja pravico do starševskega dodatka sam/a. Oče vlogi priloži tudi fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka osebnega računa vlagatelja.
7. člen
Skupno trajanje pravice do starševskega dodatka za istega otroka ne sme presegati 365 dni od rojstva otroka.
8. člen
Pisni dogovor na obrazcu Priloga št. DP-5 – dogovor staršev (iz 4. in 6. člena tega pravilnika) preneha veljati, če:
1. nastopi smrt enega od staršev,
2. eden od staršev zapusti otroka,
3. postane eden od staršev trajno oziroma začasno nesposoben za samostojno življenje in delo. V tem primeru je potrebno priložiti mnenje pristojnega zdravnika.
Pisni dogovor na obrazcu Priloga št. DP-5 – dogovor staršev (iz 4. in 6. člena tega pravilnika) lahko starša spremenita, če:
1. pričakujeta rojstvo drugega otroka,
2. pri enem od staršev nastopi bolezen, ki traja daljše obdobje,
3. se eden od staršev zaposli.
Spremenjeni dogovor je treba priložiti na enakem obrazcu (prilogi), kot je določeno v 4. členu tega pravilnika.
Spremenjenemu dogovoru je potrebno priložiti ustrezno dokazilo:
– obvestilo zdravnika o pričakovanem rojstvu otroka,
– mnenje zdravnika v primeru bolezni enega od staršev,
– pogodbo o zaposlitvi.
9. člen
Pravico do starševskega dodatka uveljavlja druga oseba pod enakimi pogoji kot mati ali oče otroka, na obrazcu DP-1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, če izpolnjuje pogoje, določene v 3. točki 3. člena zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljnjem besedilu: zakon). Vlogi priloži fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka osebnega računa vlagatelja.
10. člen
Center upravičence do starševskega dodatka prijavi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje na predpisanih M obrazcih.
II. PRAVICA DO POMOČI OB ROJSTVU OTROKA
11. člen
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka uveljavljata mati ali oče 60 dni pred predvidenim datumom poroda, najkasneje pa 60 dni po rojstvu otroka na obrazcu DP-2 – vloga za uveljavitev pravice do pomoči ob rojstvu otroka. Vlagatelj oziroma vlagateljica (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) priloži vlogi potrdilo o predvidenem datumu poroda na obrazcu Priloga št. S-1 – potrdilo o predvidenem datumu poroda in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka osebnega računa vlagatelja.
Vlagatelj lahko uveljavlja pravico do pomoči ob rojstvu otroka pred rojstvom otroka tudi za več pričakovanih otrok, če je iz potrdila osebnega ginekologa razvidno, koliko otrok pričakuje.
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka lahko mati uveljavlja tudi z vlogo, s katero uveljavlja pravico do porodniškega dopusta, in sicer na obrazcu S-1/1 – vloga za uveljavitev pravice do porodniškega dopusta ali z vlogo, s katero uveljavlja pravico do starševskega dodatka, na obrazcu DP-1 – vloga za uveljavitev pravice do starševskega dodatka.
12. člen
V vlogi vlagatelj navede ali uveljavlja pomoč ob rojstvu otroka kot enkratni denarni prejemek ali v obliki ene od vrst zavitka.
V primeru, ko to zahtevajo koristi otroka, lahko center odloči, da se pomoč ob rojstvu otroka dodeli v obliki zavitka.
13. člen
Center na podlagi odločbe o pravici do pomoči ob rojstvu otroka izda enemu od staršev nalog za izdajo zavitka za opremo novorojenca na obrazcu Priloga št. DP-3 – nalog za izdajo zavitka, na podlagi katerega izbrani izvajalec izroči upravičencu izbrani zavitek A, B, C ali D po preteku 14 dni od prejema naloga.
III. PRAVICA DO OTROŠKEGA DODATKA
1. Uveljavljanje pravice do otroškega dodatka
14. člen
Pravico do otroškega dodatka uveljavlja eden od staršev ali otrok sam, če je starejši od 18 let, ali druga oseba na obrazcu DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka pri krajevno pristojnem centru. Vlagatelj vlogi priloži podatke o dohodkih za vsakega družinskega člana na obrazcu Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka osebnega računa vlagatelja. Če družinski član nima nobenih dohodkov, vlagatelju vlogi ni potrebno priložiti Priloge št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana.
Kadar vlagatelj uveljavlja pravico do otroškega dodatka za otroka, starejšega od 18 let, priloži vlogi tudi potrdilo o šolanju oziroma potrdilo o vpisu, če ga za to šolsko leto oziroma študijsko leto še ni predložil.
15. člen
Pravico do izjemne višine otroškega dodatka za otroke, ki živijo v enostarševski družini, ima eden od staršev, kadar le-ta izvršuje roditeljsko pravico sam, kar je razvidno iz obrazca DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka. Šteje se, da eden od staršev izvršuje roditeljsko pravico sam, kadar na vlogi za uveljavitev otroškega dodatka ne navede podatkov o zakonskem oziroma zunajzakonskem partnerju in je to razvidno iz uradnih evidenc.
Pravico do izjemne višine otroškega dodatka za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, ima vlagatelj za otroka, ki ni vključen v vrtec, kar vlagatelj označi na obrazcu DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka.
16. člen
Status otroka za osebe, starejše od 26 let, ki je upravičena do otroškega dodatka, se podaljša za 12 mesecev, če traja šolanje na visoki stopnji pet let ali za 24 mesecev, če traja šolanje na visoki stopnji šest let.
Status otroka za osebe, starejše od 26 let, ki je upravičena do otroškega dodatka, se podaljša sorazmerno s številom dni, za kolikor se je šolanje podaljšalo zaradi daljše bolezni ali poškodbe, če je do nje prišlo v času študija ali zaradi služenja vojaškega roka.
Za osebo iz drugega odstavka vlagatelj poleg ostalih dokazil priloži tudi mnenje izbranega zdravnika o daljši bolezni ali poškodbi in njenem trajanju ali podatke iz vojaške knjižice, iz katerih je razvidno trajanje služenja vojaškega roka.
17. člen
Starša se dogovorita, kdo bo uveljavljal pravico do otroškega dodatka. Če se starša ne moreta dogovoriti, o tem odloči center, pri čemer upošteva koristi otroka.
Če živi otrok z enim od staršev, uveljavlja pravico do otroškega dodatka tisti od staršev, pri katerem otrok živi.
18. člen
Za otroka, ki je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, center pri odločanju upošteva potrdilo na obrazcu Priloga DP-4 – potrdilo zavoda, iz katerega je razvidno, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih dvanajstih mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka.
Za otroka, ki je v rejništvu, center pri odločanju upošteva, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih dvanajstih mesecih pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka.
Vlagatelj je za otroka iz prejšnjih dveh odstavkov upravičen do otroškega dodatka, če je otrok v zadnjih dvanajstih mesecih pred uveljavljanjem pravice do otroškega dodatka v družini preživel najmanj 91 dni. Višina otroškega dodatka se določi sorazmerno glede na število dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroku ne pripada otroški dodatek za več kot 183 dni.
19. člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena je vlagatelj za otroka, ki je prvič nameščen v zavod, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo ali oddan v rejništvo, upravičen do otroškega dodatka, če centru predloži izjavo, da bo otrok v prvem letu, ko je nameščen v zavod ali oddan v rejništvo, preživel v družini najmanj 91 dni. Vlagatelj je za takega otroka upravičen do sorazmernega dela otroškega dodatka za 91 dni.
20. člen
Otrok, starejši od 18 let, ki ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu, lahko uveljavlja pravico do otroškega dodatka sam, če živi v lastnem samskem gospodinjstvu.
Center pri odločanju o pravici do otroškega dodatka upošteva podatke o stalnem prebivališču, dogovor o preživljanju oziroma s sodbo določeno preživnino in pogoje za življenje v samskem gospodinjstvu. Poleg dokazil iz 14. in 16. člena tega pravilnika mora vlogi priložiti še overjeno kupoprodajno ali darilno pogodbo, sklep o dedovanju oziroma zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da je lastnik stanovanja ali overjeno najemno pogodbo, potrjeno pri pristojnem davčnem organu.
Otroku brez staršev ni potrebno izkazovati pogojev za življenje v samskem gospodinjstvu.
21. člen
Če mati, ki ima status učenke, dijakinje, vajenke ali študentke na dodiplomskem študiju, uveljavlja pravico do otroškega dodatka za svojega otroka in z otrokom živi pri svojih starših, se mati šteje za družinskega člana pri svojih starših in starši lahko uveljavljajo pravico do otroškega dodatka za otrokovo mater.
Če mati, ki ima status učenke, dijakinje, vajenke ali študentke na dodiplomskem študiju, uveljavlja pravico do otroškega dodatka za svojega otroka in živi skupaj z otrokom in očetom otroka pri svojih starših ali starših otrokovega očeta, se ne štejejo za družinske člane pri svojih starših oziroma pri starših otrokovega očeta.
Če uveljavlja pravico do otroškega dodatka oče otroka in ima mati status učenke, dijakinje, vajenke ali študentke na dodiplomskem študiju, se mati ne more hkrati šteti za družinskega člana pri svojih starših in pri svoji družini, ne glede na dejstvo, da s svojo družino živi pri svojih starših ali pri starših otrokovega očeta.
22. člen
Upravičenci, ki že prejemajo otroški dodatek, vložijo vlogo za ponovno uveljavitev pravice do otroškega dodatka v zadnjem mesecu veljavnosti odločbe.
2. Ugotavljanje skupnega dohodka družine
23. člen
Skupni dohodek družine je vsota vseh bruto dohodkov, ki so vir dohodnine, transfernih dohodkov in vseh drugih dohodkov vseh družinskih članov za isto koledarsko leto, razen dohodkov, ki so navedeni v 72. členu zakona.
V skupni dohodek družine se vštevajo vsi dohodki in prejemki, ki so primeroma navedeni v 73. členu zakona in tudi drugi dohodki in prejemki, ki v zakonu niso posebej navedeni, pa so jih v posameznem koledarskem letu prejeli vlagatelj oziroma družinski člani.
24. člen
Vlagatelj posreduje centru podatke o vseh svojih dohodkih na obrazcu DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka, za vsakega družinskega člana posebej pa na obrazcu Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana, ki jih priloži vlogi.
Vsak polnoletni družinski član podpiše obrazec Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana, v katerem so izkazani vsi njegovi dohodki. Če polnoletni družinski član nima nobenih dohodkov, to potrdi s podpisom izjave na vlogi. S podpisom jamči za resničnost in točnost podatkov.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, vlagatelju ni treba vlogi priložiti obrazca Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana, če družinski član nima nobenih dohodkov.
Obrazec Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana za družinske člane, mlajše od 18 let, ki imajo lastne dohodke, podpiše vlagatelj, eden od staršev ali druga oseba.
3. Podatki o bruto dohodkih
25. člen
Podatki o dohodkih, obdavčenih po zakonu, ki ureja dohodnino, se vpišejo v obrazec DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka oziroma obrazec Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana iz obrazca napoved za odmero dohodnine za posamezno koledarsko leto oziroma iz obvestila o prejetih osebnih prejemkih oziroma dohodkih, izplačanih v obdobju od 1. januarja do 31. decembra posameznega koledarskega leta, ki jih je skladno z vsakoletnim pravilnikom o dostavi podatkov za odmero dohodnine dolžan posredovati prejemnikom prejemkov in dohodkov izplačevalec le-teh za napoved za odmero dohodnine, iz odmernih odločb za podvrste dohodnine oziroma iz napovedi za odmero posameznih podvrst dohodnine, razen v primerih, ko ta pravilnik določa drugače.
V obrazcu DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka oziroma obrazcu Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana je potrebno navesti leto, za katero se sporočajo podatki ter seštevek bruto zneskov posameznih vrst prejemkov oziroma dohodkov.
Če je vlagatelj ali družinski član prejel pri različnih izplačevalcih v istem koledarskem letu istovrstne dohodke oziroma prejemke, vpiše v obrazec DP-3 – vloga za uveljavitev pravice do otroškega dodatka oziroma obrazec Priloga št. DP-2 – podatki o dohodkih za družinskega člana seštevek istovrstnih dohodkov oziroma prejemkov.
Dohodki in prejemki, ki izvirajo iz več let, se vštevajo v skupni dohodek družine v celotnem znesku v letu, ko jih je vlagatelj oziroma družinski član prejel.
26. člen
Podatki o dohodkih in prejemkih, ki po zakonu, ki ureja dohodnino niso obdavčeni oziroma so obdavčeni le nad določeno višino, se vštevajo v skupni dohodek družine v celotnem znesku, ne glede na plačilo prispevkov za socialno varnost oziroma akontacije dohodnine. Ti podatki vključujejo podatke o prejemkih iz delovnega razmerja kot so podatki o odpravninah, jubilejnih in drugih nagradah, premijah prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jih plačuje delodajalec, kot tudi podatki o drugih prejemkih, ki ne izhajajo iz delovnega razmerja, vključno z nagradami in podobnimi prejemki.
Tovrstne podatke pridobi vlagatelj oziroma družinski član pri svojem delodajalcu oziroma izplačevalcu tovrstnih prejemkov.
27. člen
Podatki o prejemkih učencev oziroma učenk in študentov oziroma študentk, prejeti preko pooblaščenih organizacij in delodajalcev za posredovanje dela dijakom in študentom, se vštevajo v skupni dohodek družine v celotnem znesku, zmanjšanem za normirane stroške. Všteva se tudi tisti del prejemkov, ki ga v napovedi za odmero dohodnine ni potrebno navajati.
28. člen
Katastrski dohodek se všteva v skupni dohodek družine na način kot ga določa pravilnik, ki ureja metodologijo za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in denarne pomoči.
29. člen
Za samozaposlene osebe, ki opravljajo dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco ter za druge osebe, ki dosegajo dohodke, ki se obdavčujejo kot dohodki iz dejavnosti, se kot dohodek iz dejavnosti upošteva dobiček pred obdavčitvijo, ugotovljen z odločbo o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti oziroma na podlagi davčnega obračuna, brez upoštevanja znižanj in olajšav. Tako ugotovljen dobiček se poveča za obračunane obvezne prispevke za socialno varnost.
30. člen
Za vlagatelja oziroma družinskega člana, ki opravlja dejavnost in je vpisan v ustrezni register ter se mu dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se dobiček ugotavlja tako, da se od prihodkov odštejejo normirani odhodki.
31. člen
Dobiček iz kapitala se všteva v skupni dohodek družine v višini, ugotovljeni na podlagi odločb oziroma podatkov, vpisanih v posameznih napovedih za odmero davka. Kot dobiček iz kapitala se šteje dobiček, dosežen s prodajo oziroma zamenjavo nepremičnin, s prodajo vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu gospodarskih družb in zadrug ter dobiček, dosežen s prodajo delnic in deležev v kapitalu, pridobljenih v postopku prisilne poravnave.
32. člen
Dohodki iz premoženja in dohodki iz premoženjskih pravic se vštevajo v skupni dohodek družine v celotnem znesku.
33. člen
Če se podatek o višini dobička iz odločbe o odmeri davka, kot podvrste dohodnine, za zavezance, ki sporočajo podatke o dohodkih skladno z 29., 30., 31. in 32. členom tega pravilnika razlikujejo od podatka, ki je naveden v vlogi za uveljavljanje pravice do otroškega dodatka, center o upravičenosti in višini do otroškega dodatka odloči na novo.
34. člen
Štipendije se vštevajo v skupni dohodek družine v višini, kot jo je posamezni družinski član prejel v posameznem koledarskem letu, brez upoštevanja dodatka za uspeh, za prevoz in bivanje v drugem kraju.
35. člen
V skupni dohodek družine se kot transferni dohodki vštevajo obračunani prispevki za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance plačuje Republika Slovenija v višini, kot so bili obračunani za nakazilo v sklade socialnega zavarovanja oziroma proračun v posameznem koledarskem letu za vlagatelja oziroma družinskega člana.
36. člen
V skupni dohodek družine se kot transferni dohodki vštevajo tudi nadomestila preživnin, do katerih so upravičeni družinski člani.
37. člen
V skupni dohodek družine se vštevajo prejete preživnine v višini izvršilnega naslova, do katerih so upravičeni vlagatelj oziroma družinski člani, od dohodka pa se odštejejo izplačane preživnine v višini izvršilnega naslova, ki jih plačuje vlagatelj oziroma družinski član.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, se preživnina ne všteva v skupni dohodek družine oziroma se od skupnega dohodka družine ne odšteje, če preživninski zavezanec preživnine ne plačuje oziroma je ne plačuje redno in je preživninski upravičenec predlagal uvedbo izvršilnega postopka pri pristojnem sodišču ali drugem organu.
Izjemoma lahko v korist otroka center odloči o pravici do otroškega dodatka na podlagi mnenja strokovnega kolegija centra, iz katerega je razvidno, da se preživnine ne da urediti ali se plačila preživnine ne da izterjati.
Če preživnina v koledarskem letu pred vložitvijo zahtevka ni bila določena oziroma dogovorjena, se v skupni dohodek družine upošteva preživnina iz tekočega leta, preračunana na raven dohodkov preteklega oziroma predpreteklega koledarskega leta. Pri tem se mesečni znesek preživnine pomnoži s številom mesecev, za katere bi bil otrok v preteklem oziroma predpreteklem letu upravičen do preživnine.
4. Vštevanje tekočih dohodkov v skupni dohodek družine
38. člen
Če družina v koledarskem letu pred vložitvijo vloge za uveljavitev pravice do otroškega dodatka ni imela nobenih dohodkov oziroma nihče od družinskih članov ni prejel nobenih dohodkov, ki so vir dohodnine, transfernih dohodkov ali katerih drugih dohodkov in prejemkov in se je eden od vzdrževalcev družine v letu, v katerem uveljavlja pravico do otroškega dodatka, zaposlil, se pri določitvi skupnega dohodka družine upoštevajo njegovi tekoči dohodki iz naslova zaposlitve in se preračunajo na raven preteklega oziroma predpreteklega leta.
Višina bruto plače oziroma prejemka iz zaposlitve, ki ga je prejel v prvem mesecu zaposlitve, se pomnoži s številom mesecev predvidene zaposlitve v tekočem letu in tako dobljeni znesek preračuna s količnikom na dohodke preteklega oziroma predpreteklega leta.
5. Določitev dohodkovnega razreda
39. člen
Dohodkovni razred je določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve. Za uvrstitev družine v posamezni dohodkovni razred se iz skupnega dohodka družine izračuna povprečni mesečni dohodek na družinskega člana tako, da se skupni dohodek za preteklo koledarsko leto deli s številom vseh družinskih članov in dvanajstimi meseci.
Če se otroški dodatek uveljavlja na podlagi povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana v predpreteklem koledarskem letu, se dohodkovni razred določi v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji za predpreteklo koledarsko leto.
Če se otroški dodatek uveljavlja na podlagi povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana v tekočem koledarskem letu, se dohodkovni razred določi tako, da se povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v tekočem koledarskem letu deli z razmerjem med zadnjim znanim uradnim podatkom o povprečni mesečni bruto plači za tekoče leto in povprečni mesečni bruto plači preteklega leta.
6. Določitev skupne višine otroškega dodatka
40. člen
Skupna višina otroškega dodatka se določi za vse otroke, ki so upravičeni do otroškega dodatka, tako, da se v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred seštejejo posamezni zneski otroškega dodatka za vsakega otroka.
41. člen
Za otroke, ki živijo v enostarševski družini, se upošteva 10% povečanje posameznih zneskov otroškega dodatka za vsakega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
42. člen
Za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce, se upošteva 20% povečanje najvišjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
Za čas, ko mati, oče ali druga oseba prejema za istega otroka nadomestilo za nego in varstvo otroka, za čas koriščenja dobroimetja ali prenesenega dopusta ali prejemanja starševskega dodatka, vlagatelj nima pravice do izjemne višine otroškega dodatka za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo v skladu s predpisi, ki urejajo vrtce.
43. člen
Za otroka, ki ima v zavodu celodnevno brezplačno oskrbo ali je v rejništvu, se ob določitvi skupne višine otroškega dodatka upošteva sorazmerni delež najnižjega zneska otroškega dodatka za posameznega otroka, ki je upravičen do otroškega dodatka, v skladu z uvrstitvijo družine v dohodkovni razred.
44. člen
Kadar mati, ki ima status učenke, dijakinje, vajenke ali študentke, uveljavlja pravico do otroškega dodatka za svojega otroka in z očetom otroka nista ustanovila življenjske skupnosti, center pri odločanju o pravici do otroškega dodatka za tega otroka upošteva dohodke matere in dohodke otroka.
7. Obveznost sporočanja sprememb
45. člen
Vsakdo mora sporočiti centru dejstva in okoliščine oziroma vse spremembe, ki vplivajo na priznane pravice, njihovo višino in obdobje prejemanja, v 8 dneh od dne, ko je taka sprememba nastala oziroma je zanjo zvedel.
Spremembe, sporočene po priznanju pravice do otroškega dodatka, se upoštevajo s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.
46. člen
Upravičenec je dolžan za učence, dijake in vajence predložiti potrdilo o šolanju oziroma potrdilo o vpisu do 30. septembra tekočega leta, za študente na dodiplomskem študiju pa potrdilo o vpisu do 30. oktobra tekočega leta. Če potrdila o šolanju oziroma potrdila o vpisu ne predloži v navedenem roku, ne izpolnjuje več pogojev za priznanje pravice do otroškega dodatka v skladu z zakonom.
47. člen
Če eden od otrok, za katerega je bil vlagatelj upravičen do otroškega dodatka, ne izpolnjuje več pogojev iz 70. člena zakona, center ukine pravico do otroškega dodatka za tega otroka. Če je vlagatelj uveljavljal otroški dodatek še za druge otroke, o upravičenosti do otroškega dodatka za ostale otroke center odloči na novo, pri čemer upošteva spremenjeno število družinskih članov.
48. člen
V primeru razveze zakonske zveze ali razpada zunajzakonske skupnosti center pri določitvi dohodkovnega razreda ne upošteva dohodkov roditelja, kateremu otrok s sodbo o razvezi ni bil dodeljen, upošteva pa preživnino, določeno s sodbo sodišča oziroma preživnino, dogovorjeno pri pristojnem centru, kot tudi vse ostale dohodke vseh ostalih družinskih članov. Pri tem preživnino, ki je določena za otroka, pomnoži s številom mesecev, za katere je bila preživnina priznana za tekoče leto in tako dobljeni znesek s količnikom preračuna na raven dohodkov preteklega leta.
49. člen
Če se je eden od vzdrževalcev družine zaposlil, se ob določitvi dohodkovnega razreda, poleg vseh ostalih dohodkov vseh družinskih članov, upošteva tudi plača vzdrževalca družine, ki se je zaposlil, tako da se višina bruto plače oziroma prejemka iz zaposlitve, ki ga je prejel v prvem mesecu zaposlitve, pomnoži s številom mesecev predvidene zaposlitve v tekočem letu in tako dobljeni znesek preračuna s količnikom na dohodke preteklega oziroma predpreteklega leta.
50. člen
Če eden od vzdrževalcev družine izgubi zaposlitev in ne prejema nadomestila, pa je prijavljen v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje kot brezposelna oseba ali ne prejema pokojnine ali delnega plačila za izgubljeni dohodek, se njegovi dohodki iz naslova bruto plač iz preteklega leta ne vštevajo v skupni dohodek družine.
IV. PRAVICA DO DODATKA ZA VELIKO DRUŽINO
51. člen
Pravico do dodatka za veliko družino uveljavlja eden od staršev, če ni uveljavil pravice do otroškega dodatka v mesecu juniju, najkasneje pa do 15. julija tekočega leta, pri krajevno pristojnem centru na obrazcu DP-4 – vloga za uveljavitev pravice do dodatka za veliko družino in vlogi priloži fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka osebnega računa vlagatelja.
Za otroke iz tretjega odstavka 77. člena zakona lahko uveljavlja pravico do dodatka za veliko družino eden od polnoletnih otrok ali druga oseba na način, kot je opredeljen v prejšnjem odstavku.
O pravici do dodatka za veliko družino odloči center po uradni dolžnosti za prejemnika otroškega dodatka, če je le-ta upravičen do otroškega dodatka za najmanj tri otroke v mesecu juniju tekočega leta.
52. člen
Za otroke, starejše od 18 let, vlagatelj priloži vlogi potrdilo o šolanju ali potrdilo o vpisu, za otroke, starejše od 26 let, pa še mnenje izbranega zdravnika o daljši bolezni ali poškodbi in njenem trajanju ali podatke iz vojaške knjižice, iz katerih je razvidno trajanje služenja vojaškega roka.
V. PRAVICA DO DODATKA ZA NEGO OTROKA
53. člen
Pravico do dodatka za nego otroka uveljavlja eden od staršev ali druga oseba pri krajevno pristojnem centru na obrazcu N-1 – vloga za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka in vlogi priloži fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka osebnega računa vlagatelja.
Vlagatelj vlogi priloži fotokopijo zdravstvene dokumentacije, pri čemer zadnji izvid ne sme biti starejši od enega leta, za otroka, za katerega je že bilo podano strokovno mnenje na podlagi predpisa o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, pa priloži tudi to mnenje.
54. člen
Center posreduje fotokopijo zdravstvene in morebitne druge dokumentacije zdravniški komisiji, da ta poda mnenje, na podlagi katerega center odloči o pravici do dodatka za nego otroka.
55. člen
Za otroka, ki je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, center ugotavlja upravičenost do dodatka za nego otroka enkrat letno. V ta namen vlagatelj predloži centru potrdilo na obrazcu Priloga št. DP-4 – potrdilo zavoda, iz katerega je razvidno, koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih dvanajstih mesecih.
Za otroka, ki je oddan v rejništvu, center po uradni dolžnosti ugotavlja upravičenost do dodatka za nego otroka enkrat letno. Pri tem upošteva koliko dni je otrok preživel v družini v zadnjih dvanajstih mesecih.
Višina dodatka za nego otroka se določi sorazmerno glede na število dni, ki jih je otrok preživel v družini, vendar otroku ne pripada dodatek za nego otroka za več kot 183 dni.
56. člen
Ne glede na določbo prejšnjega člena je vlagatelj za otroka, ki je prvič nameščen v zavod, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali je oddan v rejništvo, upravičen do dodatka za nego otroka, če centru predloži izjavo, da bo otrok v prvem letu preživel v družini najmanj 91 dni. Vlagatelj je za takega otroka upravičen do sorazmernega dela dodatka za nego otroka za 91 dni.
57. člen
Za otroke, starejše od 18 let, vlagatelj priloži vlogi potrdilo o šolanju ali potrdilo o vpisu, za otroke, starejše od 26 let, pa še mnenje izbranega zdravnika o daljši bolezni ali poškodbi in njenem trajanju ali podatke iz vojaške knjižice, iz katerih je razvidno trajanje služenja vojaškega roka.
VI. DELNO PLAČILO ZA IZGUBLJENI DOHODEK
58. člen
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek uveljavlja eden od staršev, če imata vlagatelj in otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in sta vlagatelj in otrok državljana Republike Slovenije pri krajevno pristojnem centru na obrazcu N-2 – vloga za uveljavitev pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek. Vlagatelj vlogi priloži fotokopijo zdravstvene dokumentacije, pri čemer zadnji izvid ne sme biti starejši od šestih mesecev in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka osebnega računa vlagatelja.
Vlagatelj, ki je ob uveljavljanju pravice že prekinil delovno razmerje ali dela s krajšim delovnim časom od polnega ali je že izbrisan iz registra brezposelnih oseb, mora vlogi priložiti še odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega ali potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb.
59. člen
Center posreduje zdravniški komisiji dokumentacijo v skladu s pravilnikom, ki določa kriterije za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo.
60. člen
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek lahko uveljavlja tudi vlagatelj, ki še ni prekinil delovnega razmerja ali pričel delati krajši delovni čas od polnega ali zahteval izbris iz registra brezposelnih oseb.
Pred odločitvijo o pravici do delnega plačila za izgubljeni dohodek center vlagatelja pozove, da predloži še odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega ali potrdilo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o prenehanju vodenja v evidenci brezposelnih oseb.
61. člen
Mesečna višina delnega plačila za izgubljeni dohodek je minimalna plača oziroma sorazmeren del minimalne plače po plačilu davkov in prispevkov.
Če vlagatelj uveljavlja davčno olajšavo za družinske člane, na vlogi navede ime in priimek posameznega družinskega člana, za katerega uveljavlja olajšavo, EMŠO, davčno številko ter sorodstveno razmerje. Kolikor vlagatelj želi, da se mu od nadomestila plačuje dodatno zdravstveno zavarovanje, mora to označiti na vlogi in priložiti ustrezna dokazila.
62. člen
Center upravičence do delnega plačila za izgubljeni dohodek prijavi v zavarovanje na predpisanih M obrazcih.
63. člen
Center spremlja zagotavljanje ustrezne nege in varstva otroka in najmanj enkrat letno pripravi socialno poročilo, iz katerega je razvidno, če je za otroka ustrezno poskrbljeno.
Če center dvomi, da je za otroka ustrezno poskrbljeno, posreduje zdravstveno dokumentacijo, skupaj z zadnjim socialnim poročilom, pristojni zdravniški komisiji in prosi za podajo novega mnenja.
Zdravniška komisija po presoji vseh predloženih dokazil poda mnenje, iz katerega mora biti razvidno, če je otroku še zagotovljena ustrezna nega in varstvo.
Če je iz mnenja zdravniške komisije razvidno, da otroku ni več zagotovljena ustrezna nega in varstvo na domu, center ukine pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
64. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic do družinskih prejemkov (Uradni list RS, št. 15/03).
65. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-01-043/03
Ljubljana, dne 10. novembra 2003.
EVA 2003-2611-0066
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister za delo, družino
in socialne zadeve

AAA Zlata odličnost