Uradni list

Številka 111
Uradni list RS, št. 111/2003 z dne 13. 11. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 111/2003 z dne 13. 11. 2003

Kazalo

4854. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri skladiščenju in izrabi sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin v rudarstvu, stran 15215.

Na podlagi prvega in drugega odstavka 42. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99 in 110/02-ZGO-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I LN I K
o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja
pri delu in o tehničnih ukrepih za dela
pri skladiščenju in izrabi sekundarnih
ali trenutno odpadnih surovin v rudarstvu
1. Splošne določbe
1. člen
(1) S tem pravilnikom se urejajo tehnični ukrepi ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu za dela pri skladiščenju in izrabi sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na površini in pod zemljo, ki so povezana z raziskovanjem, izkoriščanjem in opustitvijo izkoriščanja in raziskovanja mineralnih surovin.
(2) Pravilnik se uporablja tudi za sekundarne ali trenutno odpadne surovine nastale pri raziskovalnih delih in delih pri izgradnji in sanaciji predorov, rovov, podkopov, jaškov, skladišč, zaklonišč, garaž in drugih podzemnih prostorov ter gradbenih jam, usekov, brežin, odvodnjevalnih kanalov in drugih ukrepov pri sanaciji plazov, ki se izvajajo po rudarskih metodah dela in v skladu s predpisi o rudarstvu.
(3) Za ostala vprašanja v zvezi s sekundarnimi ali trenutno odpadnimi surovinami, ki se vnašajo na površino ali pod zemljo ter v zvezi s splošnimi pogoji predelave sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin, ki niso posebej urejena s tem pravilnikom, se uporabljajo predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki in odlaganje odpadkov.
2. člen
Gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, izvajalec rudarskih del, ki izvaja dela, navedena v 1. členu tega pravilnika, mora upoštevati tehnične predpise in standarde, predpise o varnosti in zdravju pri delu, predpise o požarnem varstvu, predpise o varstvu okolja in druge predpise, ki urejajo skladiščenje in izrabo sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
3. člen
Pojmi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:
– rekultivacija tal je obnova zgornje plasti tal do globine, do katere segajo korenine rastlin;
– imetnik je oseba, ki ima sekundarne ali trenutno odpadne snovi v posesti;
– imisija je koncentracija snovi in drugih pojavov v okolju, kot posledica emisije ter delovanja naravnih in antropogenih dejavnikov;
– inertni odpadki so odpadki, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminjajo, ne razpadejo, ne zgorijo ali drugače kemijsko ali fizikalno ne reagirajo, niso biorazgradljivi in ne vplivajo škodljivo na druge snovi ob stiku z njimi na način, ki povečuje obremenitev okolja ali je zdravju škodljiv. Skupno izluževanje in vsebnost parametrov onesnaženosti v inertnih odpadkih ter ekotoksičnost izcedne vode ne ogrožajo kakovosti površinskih ali podzemnih voda;
– izcedne vode so vse tekočine, ki se izcejajo iz odloženega zasipa ali pronicajo skozi zasip in se odvajajo ali zadržujejo v zasipu;
– izlužek je raztopina, pridobljena z laboratorijskim testom izluževanja odpadka;
– izluževanje je prenos snovi iz utrjenega vzorca odpadne snovi v eluent;
– izvajalec skladiščenja, uporabe in odlaganja sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin je oseba, ki je določena s strani imetnika sekundarne ali trenutno odpadne snovi;
– kompozit odpadnih surovin je zmes materialov, navedenih v katalogu materialov primernih za uporabo v rudnikih iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, ki mu je dodano vezivo ter dodatki in po vgradnji v rudnik doseže zahtevane geotehnične parametre;
– konsolidacija je proces, pri katerem se deformacije vzorca spreminjajo s časom. Ločimo primarno in sekundarno fazo konsolidacije. V primarni fazi prihaja do deformacij vzorca zaradi iztiskanja porne vode, v sekundarni fazi pa zaradi prerazporejanja zrn vzorca v stabilnejšo lego;
– nenevarni odpadki so odpadki, ki niso nevarni odpadki;
– nevarni odpadki so odpadki, ki so kot nevarni odpadki določeni s predpisi o ravnanju z odpadki;
– obdelava odpadkov je vsak fizikalni, termični, kemični ali biološki proces, vključno s sortiranjem odpadkov, s katerim se spremenijo lastnosti odpadkov z namenom zmanjšanja njihove prostornine ali nevarnih lastnosti, lažjega ravnanja z njimi ali povečanja možnosti za njihovo predelavo;
– odlagališče oziroma deponija je prostor ali objekt na površini ali pod njo na raziskovalnem oziroma pridobivalnem prostoru, ki omogoča varno in nadzorovano končno ali začasno odlaganje odpadkov, ne da bi bilo s tem ogroženo zdravje ali kakovost vode, zraka ali ekološki pogoji zunaj odlagališča ali pokrajina, pri čemer se uporabljajo tisti zaščitni ukrepi, ki jih omogoča najboljša v praksi uspešno preizkušena tehnologija;
– monodeponija je odlagališče ali del odlagališča, kjer se odlaga le ena vrsta odpadka;
– odpadni material oziroma odpadek je vsaka snov oziroma predmet v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju neznanega lastnika ali lastnika, ki ga ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti oziroma mu škodi ali ga je zaradi interesov varstva okolja oziroma drugega javnega interesa treba obdelati, predelati ali odložiti kot je predpisano;
– odpadna zemljina je neonesnažen, glede sestave tal ali podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju in lahko prevzema pomebne funkcije tal ali podtalja, kot so funkcija življenskega prostora, filtracijska, puferska in transformacijska funkcija;
– podzemna voda je voda pod površino tal v zasičenem območju in v neposrednem stiku s tlemi ali podtaljem. Za podzemno vodo se ne šteje termalna voda, ki je namenjena pridobivanju toplote in se jo rabi tako, da se po odvzemu toplote vrača v njen vodonosnik;
– ravnanje z odpadki so vsi postopki, ki vodijo k ponovni uporabi, reciklaži, regeneraciji, ponovnemu pridobivanju in direktni ali alternativni uporabi ter postopki, ki vodijo h končni odložitvi odpadkov;
– reprezentativni vzorec odpadkov je vzorec, vzet iz celotne količine odpadkov, ki ima enake lastnosti kot povprečna sestava odpadkov, ki so predmet kemične analize;
– sekundarna surovina je snov oziroma predmet v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju znanega lastnika, ki jo je zaradi interesov varstva okolja oziroma drugega javnega interesa mogoče obdelati, predelati ali kako drugače koristno uporabiti;
– snovi so kemični elementi ali njihove spojine v naravnem stanju ali pridobljeni v proizvodnem procesu, vključno z dodatki, ki so nujni za vzdrževanje njihove stabilnosti, ter z nečistočami, ki so neizogibno prisotne zaradi uporabljenega postopka pridobivanja, vključno s polimernimi snovmi in tistimi raztopinami snovi, pri katerih bi odstranitev topila povzročila kemično spremembo snovi ali vplivala na njeno obstojnost;
– stabilizacija in solidifikacija je skupina fizikalno-kemijskih postopkov, ki omogočajo zmanjšanje topnosti, toksičnosti in mobilnosti kontaminantov ter preoblikovanje odpadka v trdnejšo obliko s pomočjo dodatnih snovi veziv (cementa, EF pepela, apna, vodnega stekla, termoplastov, organskih polimerov, vermikulita, gline, sadre, zeolitov itd.). Med dodatnimi snovmi in kontaminanti lahko poteče kemijska reakcija, ki daje stabilnejšo obliko, produkti so trdnejši in nevarne snovi v odpadkih se ne izlužujejo. Postopki so različno poimenovani (solidifikacija, litosinteza, kemofiksacija). V isto skupino obdelav lahko uvrstimo tudi kapsulacijo, pri čemer delce odpadkov “oplaščimo” z inertnim materialom. Lastnosti odpadkov in cilj, ki ga želimo doseči, določajo izbiro dodatka. Pogosto je potrebna pred obdelava odpadkov (npr. zgoščanje, oksidacija ali redukcija itd.). Dodatki lahko povzročijo občutno povečanje volumna (30–60%) preoblikovanega odpadka;
– tekoči odpadki so katerikoli odpadki v tekočem agregatnem stanju vključno z odpadnimi vodami, razen blata ali mulja;
– trenutno odpadna surovina je odkopana hribina, jalovina ali produkt predelave mineralnih ali energetskih surovin, ki nastane pri raziskavah, pridobivalnih ali drugih rudarskih delih in nima tržne vrednosti ter jo je zato potrebno začasno ali trajno odložiti;
– uporabnik je oseba, ki skladišči ali uporablja sekundarne ali trenutno odpadne surovine, ne glede na to ali je njihov povzročitelj ali pa skladišči ali uporablja sekundarne ali trenutno odpadne surovine drugih imetnikov;
– več pregradni sistem je način, ki omogoča odpravo vpliva skladiščenja ali odlaganja sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na okolje in obsega, izbiro in ustrezno pripravo sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin (snovna pregrada), izbiro tehničnih in kontrolnih ukrepov (tehnična pregrada) ter geološke, geološko-inženirske in hidrogeološke raziskave geološkega medija in podzemne vode (geološka pregrada);
– zasipni material oziroma zasip je snov oziroma predmet v trdnem ali tekočem agregatnem stanju, ki se uporablja pri odkopnih metodah z zasipom, za stabilizacijo, sanacijo in rekultivacijo v in na rudnikih (v nadaljnjem besedilu: zasip);
– zasipne paste so mešanice vode, veziv in kompozitov sekundarnih in trenutno odpadnih surovin, izdelane tako, da jih je mogoče črpati na daljše razdalje s pomočjo hidravličnih črpalk.
2. Obvezna ravnanja pri skladiščenju in uporabi
sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin
4. člen
Oseba, ki namerava skladiščiti ali uporabiti sekundarne ali trenutno odpadne surovine ali kompozite sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na površini in pod zemljo, mora pred tem pridobiti dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
5. člen
(1) K vlogi za pridobitev dovoljenja za skladiščenje in uporabo sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozitov sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na površini in pod zemljo, je treba priložiti skupno oceno primernosti in projekt uporabe sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozite sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na površini in pod zemljo.
(2) S skupno oceno primernosti se dokazuje pedološko, kemično in tehnično primernost sekundarne ali trenutno odpadne surovine in kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin za namen, ki je opisan v projektu uporabe. Skupna ocena primernosti se izdela po postopku iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) V projektu uporabe sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozitov sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na površini in pod zemljo, je potrebno navesti lokacijo ali več lokacij ter za vsak kraj vnosa navesti oceno vpliva, opisati metodo vnosa in količine.
6. člen
Skupna ocena primernosti sekundarne ali trenutno odpadne surovine ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin za uporabo v rudnikih je sestavljena iz več posameznih ocen, in sicer:
– ocene primernosti sekundarne ali trenutno odpadne surovine,
– ocene primernosti kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin,
– ocene vpliva na hribino kot geološke pregrade in
– ocene geotehničnih lastnosti surovine ali kompozita surovin.
7. člen
(1) Ocena primernosti sekundarne ali trenutno odpadne surovine ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin obsega navedbo oznak, nazivov, ter opise odpadnih materialov in njihovih lastnosti, opis predhodne ali dodatne potrebne obdelave odpadnih materialov ali utemeljitev opustitve njihove predhodne obdelave in ugotovitve v zvezi z nevarnimi lastnostmi odpadnih materialov, navedenimi v predpisih o ravnanju z odpadki.
(2) Ocena odpadnih materialov temelji na analizi stanja odpadnih materialov in kemičnih analizah, ter obsega vzorčevanje in izluževanje odpadnih materialov, merjenje parametrov odpadkov in parametrov izlužka v okviru kemične analize, s postopki in metodami navedenimi v predpisih o odlaganju odpadkov, ki urejajo odlagališča inertnih odpadkov.
(3) Za skladiščenje, uporabo in odlaganje je dovoljena uporaba le tistih surovin, ki so navedene v katalogu materialov primernih za uporabo v rudnikih iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Kemična analiza odpadnih zemljin temelji na kemični analizi parametrov, ki so, glede na namen uporabe, določeni v predpisih, ki urejajo vnašanje odpadkov v ali na tla pri rekultivaciji tal.
8. člen
(1) Ocena primernosti kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin mora temeljiti na izluževanju skladno z metodo navedeno v predpisih o odlaganju odpadkov.
(2) Priporočljiva metoda je uporaba tlačnega izluževalnega testa v tlačni izluževalni celici. Tlačni izluževalni test simulira pogoje v podzemni rudnik odloženega kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin. Slikovni prikaz uporabe tlačnega izluževalnega testa je prikazan v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Mejne dopustne vrednosti parametrov izlužka tlačnega izluževalnega testa v okviru kemične analize morajo ustrezati vrednostim za odlagališča inertnih odpadkov, določenim v predpisih o odlaganju odpadkov.
9. člen
(1) Ocena vpliva hribine kot geološke pregrade mora temeljiti na geološko inženirski in hidrogeološki analizi stanja hribine.
(2) Priporočljiva metoda je izvedba testa sorbcije v odprti difuzijski celici. Odprta difuzijska celica omogoča pridobitev parametrov izlužka po pretoku eluata iz vgrajenega zasipa preko vgrajenega hribine. Prikaz uporabe odprte difuzijske celice je kot sestavni del tlačnega izluževalnega testa opredeljen v Prilogi 3.
(3) Test sorbcije obsega vzorčevanje in izluževanje odpadnih materialov, merjenje parametrov odpadkov in parametrov izlužka v okviru kemične analize, s postopki in metodami navedenimi v predpisih o odlaganju odpadkov, ki urejajo odlagališča inertnih odpadkov.
10. člen
(1) Ocena geotehničnih lastnosti sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin mora temeljiti na določitvi in doseganju zahtevanih inženirsko-geoloških in geotehničnih lastnostih po metodah iz veljavnih standardov geotehničnega projektiranja Eurocode 7.
(2) V primeru uporabe sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin kot zasipa pri odkopni metodi, mora vgrajeni zasip dosegati z odkopno metodo določene geotehnične lastnosti, ki jih je potrebno z laboratorijskimi poizkusi dokazati.
11. člen
(1) Dovoljenja za skladiščenje in uporabo sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na površini ali pod zemljo ni treba pridobiti za količine, ki ne presegajo 1.000 ton, in če je na podlagi presoje izvora surovine in vizualne kontrole v fazi pridobivanja ugotovljeno, da surovina ni onesnažena.
(2) Dovoljenja prav tako ni treba pridobiti za skladiščenje in uporabo kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na površini ali pod zemljo, če njena količina ne presega 750 ton, in če na podlagi presoje izvora surovine in vizualne kontrole ugotovljeno, da surovina ni onesnažena.
(3) Uporabnik sekundarne ali trenutno odpadne surovine ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin iz prejšnjih dveh odstavkov mora izdelati poročilo o uporabi.
(4) Poročilo o uporabi iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– natančen opis izvora ter izjavo odgovorne osebe imetnika o uvrščenosti v katalog materialov primernih za uporabo v rudnikih, in izjavo, da na podlagi obstoječih informacij zaradi predhodne rabe in lokalnih virov onesnaževanja ni pričakovati onesnaženja po uporabi,
– opis in izjavo odgovorne osebe uporabnika, da ob vizualni kontroli ni bila opažena onesnaženost sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin in izjavo, da na podlagi obstoječih informacij zaradi predhodne rabe in lokalnih virov onesnaževanja ni pričakovati onesnaženja po uporabi in
– navedbo investitorja, ki je naročil skladiščenje ali uporabo sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na površini ali pod zemljo z natančno navedbo mesta vnašanja (rudarska karta) in način uporabe (npr. rekultivacijska plast, zapolnjevanje izkopov).
(5) Imetnik sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin mora poročilo o uporabi iz prejšnjega odstavka posredovati ministrstvu, pristojnemu za okolje, najkasneje tri mesece po uporabi.
(6) Rudarski obrat mora imeti izdelan organizacijski pristop v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje s sekundarnimi ali trenutno odpadnimi surovinami.
12. člen
(1) Dovoljenja za premeščanje sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na površini ali pod zemljo ni potrebno pridobiti, če se manj kot 7.500 ton sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ponovno uporabi na isti lokaciji ali na istem ali drugem raziskovalnem oziroma pridobivalnem območju, kjer je bila izkopana, in če na podlagi podatkov o predhodni rabi oziroma obremenjenosti zaradi virov onesnaževanja ni ugotovljena možnost onesnaženja, in sicer:
– vizualna kontrola pri izkopu ne pokaže onesnaženosti;
– zaradi premestitve ne pride do spremembe rabe zemljišča;
– se humusna povrhnjica zajema ločeno zaradi kasnejše uporabe v rekultivacijski plasti.
(2) Imetnik sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin, mora o premestitvi iz prejšnjega odstavka izdelati poročilo o premestitvi.
(3) Poročilo o premestitvi iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke, in sicer:
– izvoru in rabi zemljišča,
– opisu izkopa (izkopana površina in globina, opis izkopa),
– lokalnem onesnaževanju in rezultatih vizualne kontrole (izjava, da pri izkopu ni bilo opaženo onesnaženje) in
– vgradnji (mesto in način uporabe – npr. rekultivacijska plast, zapolnjevanje).
(4) Imetnik sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin mora poročilo o premestitvi iz prejšnjega odstavka posredovati ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo, najkasneje tri mesece po premestitvi.
3. Zahteve pri skladiščenju, uporabi in odlaganju
sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin
13. člen
Sekundarne in trenutno odpadne surovine ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin se morajo odlagati na za to posebej pripravljena mesta. Za skladišča in odlagališča se uporabljajo predpisi za odlaganje odpadkov, če ni v tem pravilniku drugače določeno.
14. člen
Pri načrtovanju skladišč in odlagališč sekundarnih in trenutno odpadnih surovin ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin je potrebno upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde tako, da je zagotovljena njihova stabilnost, pri tem pa morajo obratovati in biti vzdrževani tako, da je zagotovljena varnost in zdravje delavcev pri delu v skladu s predpisi, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu.
15. člen
(1) Pri odlaganju sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin na določen prostor ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin (jalovišče oziroma odlagališče) mora nagibni kot jalovišča ustrezati lastnostim odloženega materiala.
(2) Podnožje odlagališč mora biti najmanj 10 m oddaljeno od železniške proge, ceste in komunikacij. V bližini tekočih vod mora biti podnožje najmanj 2 m nad nivojem stoletnih vod.
(3) V projektu uporabe sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozitov sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin iz 5. člena tega pravilnika mora biti posebej obdelano poglavje o odvajanju meteornih in zalednih vod od jalovišča.
16. člen
Na oddaljenosti najmanj 5 m od spodnjega roba odlagališča morajo biti zgrajene varnostne ovire (ograja, jarek, zemeljski nasip) in postavljene table z opozorilom in prepovedjo dostopa do odlagališča. Pogoji ureditve se podrobneje določijo z ustreznim rudarskim projektom po določbah zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99 in 110/02-ZGO-1).
17. člen
(1) Sekundarne ali trenutno odpadne surovine ali kompoziti sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin se zbirajo v zabojnikih ali tipiziranih posodah.
(2) Zabojniki ali tipizirane posode se prevažajo na način, ki upošteva lastnosti sekundarne ali trenutno odpadne surovine ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin.
18. člen
Izvajalec skladiščenja, uporabe in odlaganja sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ali kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin mora zagotavljati in izvajati program monitoringa onesnaženosti podzemne vode, skladno s predpisi, ki urejajo varstva okolja.
4. Zahteve za kompozite sekundarnih ali trenutno
odpadnih surovin
19. člen
Uporaba zasipa iz kompozita sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin v rudnikih ni dovoljena, če:
– sekundarne ali trenutno odpadne surovine, ki zasip sestavljajo, niso navedene v katalogu materialov primernih za uporabo v rudnikih;
– ocena geotehnične lastnosti zasipa in pogoji vgradnje zasipa ne zagotovljajo potrebne stabilnosti v rudniku;
– to izhaja iz posameznih ocen zasipa;
– ocena zasipa ni izdelana.
20. člen
Sekundarne ali trenutno odpadne surovine iz prve alinee prejšnjega člena, ki niso primerne za skladiščenje in uporabo v rudarstvu, so:
– odpadki v plinastem agregatnem stanju;
– odpadki, ki imajo nevarno lastnost eksplozivnega, korozivnega, oksidativnega, lahko vnetljivega ali vnetljivega odpadka ali odpadki, ki pospešujejo gorenje;
– odpadki, ki burno reagirajo v stiku z vodo;
– odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti, kužni materiali živalskega porekla iz veterinarske ali druge dejavnosti, ki imajo nevarno lastnost infektivnega odpadka;
– laboratorijski odpadki in druge kemijske substance, ki niso identificirani ali so novi, in katerih učinki na človeka ali okolje niso znani;
– muljasti, pastozni ali drobnozrnati odpadki, če glede na pogoje odlaganja v rudnike lahko škodijo delovanju več-pregradnega sistema ali povzročijo nestabilnost odkopa.
21. člen
Kompozite sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin ni dovoljeno skladiščiti, odlagati in uporabljati pod nivojem podzemne vode razen v primeru, ko je dokazano, da ne onesnažujejo podzemne vode.
5. Izdelava ocene kakovosti sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin
22. člen
(1) Vzorčenje sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin, skupno ter posamezne ocene primernosti iz 6. člena tega pravilnika sme izdelati oseba, ki je usposobljena za izdelavo skupne ali posameznih ocen primernosti.
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka mora za pridobitev pooblastila izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je gospodarska družba, zavod ali samostojni podjetnik posameznik,
– da ima usposobljene delavce za izdelavo ocene kakovosti sekundarnih ali trenutno odpadnih surovin skladno s predpisi in
– da sama ali s podizvajalci zagotavlja izvajanje kemičnih analiz po metodah določenih v tem pravilniku ali določene po predpisu o odlaganju odpadkov.
23. člen
(1) Oseba iz prvega odstavka prejšnjega člena dobi pooblastilo na podlagi vloge pri ministrstvu, pristojnemu za rudarstvo. Vlogi morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
(2) Osebi iz prejšnjega odstavka se lahko izda pooblastilo za največ pet let.
(3) Ministrstvo, ki je pooblastilo izdalo lahko osebi iz prvega odstavka tega člena odvzame pooblastilo pred iztekom njegove veljavnosti, če ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.
24. člen
(1) Za potrebe izdelovanja ocene primernosti za imetnike sekundarnih surovin ali trenutno odpadnih surovin po drugih osebah ministrstvo, pristojno za rudarstvo, vodi seznam pooblaščenih oseb iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, objavi seznam iz prejšnjega odstavka enkrat letno v Uradnem listu Republike Slovenije.
6. Končna določba
25. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354/03-23/01
Ljubljana, dne 24. julija 2003.
EVA 2003-2511-0118
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo
 
Soglašam!
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino
in socialne zadeve
    Priloga 1: Katalog materialov primernih za uporabo v rudnikih

    Tabela 1: Katalog odpadkov primernih za uporabo v rudnikih

----------------------------------------------------------------------------------
Klasifikacijska
številka odpadka      Naziv odpadka
----------------------------------------------------------------------------------
01 00 00    Odpadki pri raziskavah, rudarjenju, pripravi in predelavi mineralnih
            surovin
01 01 00    Odpadki pri pridobivanju mineralnih surovin
01 01 01    Odpadki pri pridobivanju kovinskih mineralnih surovin
01 01 02    Odpadki pri pridobivanju nekovinskih mineralnih surovin
01 02 00    Odpadki pri pripravi mineralnih surovin
01 02 01    Odpadki pri pripravi kovinskih mineralnih surovin
01 02 02    Odpadki pri pripravi nekovinskih mineralnih surovin
01 03 00    Odpadki pri fizikalni in kemični predelavi kovinskih mineralnih
            surovin
01 03 01    Jalovina
01 03 02    Praškasti odpadki
01 03 03    Rdeče blato iz proizvodnje glinice
01 03 99    Drugi tovrstni odpadki
01 04 00    Odpadki pri fizikalni in kemični predelavi nekovinskih mineralnih
            surovin
01 04 01    Odpadni gramoz in drobir
01 04 02    Odpadni peski in gline
01 04 03    Praškasti odpadki
01 04 04    Odpadki pri predelavi pepelike in kamene soli
01 04 05    Odpadki pri pranju in odbiranju mineralnih surovin
01 04 06    Odpadki pri rezanju in žaganju kamna
01 04 99    Drugi tovrstni odpadki
01 05 00    Vrtalne izplake in drugi odpadki pri vrtanju
01 05 01    Olja vsebujoče izplake in odpadki
01 05 02    Baritne izplake in odpadki
01 05 03    Kloride vsebujoče izplake in odplake
01 05 04    Vodni vrtalni mulji in odpadki
01 05 99    Drugi tovrstni odpadki
06 00 00    Odpadki iz anorganskih kemijskih procesov
06 05 00    Mulji iz čistilnih naprav za odplake
06 05 01    Mulji iz čistilnih naprav za odplake
10 00 00    Anorganski odpadki iz temičnih procesov
10 01 00    Odpadki iz termoenergetskih objektov in drugih kurilnih naprav (razen
            19 00 00)
10 01 01    Ogorki in žlindra
10 01 02    Elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na premog
10 01 03    Elektrofiltrski pepel iz kurilnih naprav na šoto
10 01 05    Trdni odpadki iz razžveplevanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih
            spojin
10 01 06    Drugi trdni odpadki iz čiščenja dimnih plinov
10 01 07    Mulji iz razžveplevanja dimnih plinov na osnovi kalcijevih spojin
10 01 08    Drugi mulji iz čiščenja dimnih plinov
10 01 12    Izrabljene obloge in ognjeodporni materiali
10 01 99    Drugi tovrstni odpadki
10 02 00    Odpadki iz železarske in jeklarske industrije
10 02 01    Odpadki iz predelave žlindre
10 02 02    Nepredelana žlindra
10 02 03    Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov
10 02 04    Mulji iz čiščenja odpadnih plinov
10 02 05    Drugi mulji
10 02 06    Izrabljene obloge in ognjeodporni materiali
10 02 99    Drugi tovrstni odpadki
10 03 00    Odpadki iz termične metalurgije aluminija
10 03 05    Prah glinice
10 03 11    Prah iz odpadnih plinov
10 03 12    Drugi delci in prah (vključno s prahom iz krogličnih plinov)
10 03 13    Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov
10 03 14    Mulji iz čiščenja odpadnih plinov
10 03 99    Drugi tovrstni odpadki
10 04 00    Odpadki iz termične metalurgije svinca
10 04 08    Izrabljene obloge in ognjeodporni materiali
10 04 99    Drugi tovrstni odpadki
10 05 00    Odpadki iz termične metalurgije cinka
10 05 04    Drugi delci in prah
10 05 07    Izrabljene obloge in ognjeodporni materiali
10 05 99    Drugi tovrstni odpadki
10 06 00    Odpadki iz termične metalurgije bakra
10 06 01    Žlindre (prvo in drugo taljenje)
10 06 02    Posnemki in žlindre (prvo in drugo taljenje)
10 06 04    Drugi delci in prah
10 06 08    Izrabljene obloge in ognjeodporni materiali
10 06 99    Drugi tovrstni odpadki
10 07 00    Odpadki iz termičnih procesov v metalurgiji srebra, zlata in platine
10 07 01    Žlindre (prvo in drugo taljenje)
10 07 02    Posnemki in žlindre (prvo in drugo taljenje)
10 07 03    Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov
10 07 04    Drugi delci in prah
10 07 05    Mulji iz čiščenja odpadnih plinov
10 07 06    Izrabljene obloge in ognjeodporni materiali
10 07 99    Drugi tovrstni odpadki
10 08 00    Odpadki iz drugih termičnih procesov v metalurgiji barvnih kovin
10 08 01    Žlindre (prvo in drugo taljenje)
10 08 02    Posnemki in žlindre (prvo in drugo taljenje)
10 08 03    Prah iz odpadnih plinov
10 08 04    Drugi delci in prah
10 08 05    Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov
10 08 06    Mulji iz čiščenja odpadnih plinov
10 08 07    Izrabljene obloge in ognjeodporni materiali
10 08 99    Drugi tovrstni odpadki
10 09 00    Odpadki iz livarn železa
10 09 03    Žlindre iz peči
10 09 04    Prah iz peči
10 09 08    Odpadne uporabljene livarske forme, ki ne vsebujejo nevarnih snovi
10 09 99    Drugi tovrstni odpadki
10 10 00    Odpadki iz livarn barvnih kovin
10 10 03    Žlindre iz peči
10 10 04    Prah iz peči
10 10 99    Drugi tovrstni odpadki
10 11 00    Odpadki pri proizvodnji stekla in steklenih izdelkov
10 11 03    Odpadni materiali iz steklenih vlaken
10 11 04    Prah iz odpadnih plinov
10 11 05    Drugi delci in prah
10 11 06    Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov
10 11 07    Mulji iz čiščenja odpadnih plinov
10 11 08    Izrabljene obloge in ognjeodporni materiali
10 11 99    Drugi tovrstni odpadki
10 12 00    Odpadki pri proizvodnji keramičnih izdelkov, opeke, ploščic in
            gradbenih elementov
10 12 01    Odpadna zmes pred žganjem
10 12 02    Prah iz odpadnih plinov
10 12 03    Drugi delci in prah
10 12 04    Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov
10 12 05    Mulji iz čiščenja odpadnih plinov
10 12 06    Izrabljene obloge in ognjeodporni materiali
10 12 99    Drugi tovrstni odpadki
10 13 00    Odpadki pri proizvodnji cementa, apna, sadre in njihovih izdelkov
10 13 01    Odpadne zmesi pred žganjem
10 13 02    Odpadki pri proizvodnji azbestnocementnih izdelkov
10 13 03    Odpadki proizvodnje drugih sestavljenih materialov (kompozitov) na
            cementni osnovi
10 13 05    Trdni odpadki iz čiščenja odpadnih plinov
10 13 06    Drugi delci in prah
10 13 07    Mulji iz čiščenja odpadnih plinov
10 13 08    Izrabljene obloge in ognjeodporni materiali
10 13 99    Drugi tovrstni odpadki
11 00 00    Anorganski odpadki iz obdelave in površinske zaščite kovin in
            hidrometalurgije barvnih kovin
11 02 00    Odpadki in mulji iz procesov hidrometalurgije barvnih kovin
11 02 01    Mulji iz hidrometalurgije bakra
11 02 04    Drugi tovrstni mulji, ki niso navedeni drugje
11 04 00    Drugi tovrstni anorganski odpadki, ki vsebujejo kovine
11 04 01    Drugi tovrstni anorganski odpadki, ki vsebujejo kovine in niso
            navedeni drugje
12 00 00    Odpadki iz mehanskih postopkov oblikovanja in površinske obdelave
            kovin in plastike
12 01 00    Odpadki iz mehanskih postopkov oblikovanja (kovanja, varjenja,
            stiskanja, vlečenja, struženja, vrtanja, rezanja in piljenja)
12 01 01    Železovi opilki in ostružki
12 01 02    Delci drugih črnih kovin
12 01 03    Opilki in ostružki barvnih kovin
12 01 04    Drugi delci barvnih kovin
12 01 13    Odpadki pri varjenju
12 01 99    Drugi tovrstni odpadki
12 02 00    Odpadki iz mehanske površinske obdelave (peskanja, brušenja, honanja,
            lepanja, poliranja)
12 02 01    Izrabljeni pesek iz peskanja
12 02 99    Drugi tovrstni odpadki
16 00 00    Odpadki ki niso navedeni drugje v katalogu
16 03 00    Neuspešne šarže
16 03 01    Anorganske neuspešne šarže
16 06 00    Baterije in akumulatorji
16 06 04    Alkalne baterije
16 06 05    Druge baterije in akumulatorji
17 00 00    Gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov (vključno z izkopano
            zemljino z onesnaženih krajev)
17 01 00    Beton, opeka, ploščice, keramika in materiali na osnovi sadre
17 01 01    Beton
17 01 02    Opeka
17 01 03    Ploščice in keramika
17 01 04    Gradbeni materiali na osnovi sadre
17 01 05    Gradbeni materiali na osnovi azbesta
17 01 07    Mešanice betona, opeke, ploščic in keramike, ki ne vsebujejo nevarnih
            snovi
17 05 04    Zemlja in kamenje, ki ne vsebujeta nevarnih snovi
17 05 06    Zemeljski izkopi, ki ne vsebujejo nevarnih snovi
17 07 00    Mešani gradbeni odpadki in ruševine
17 07 01    Mešani gradbeni odpadki in ruševine
17 09 04    Mešani gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, ki ne
            vsebujejo nevarnih snovi
19 00 00    Odpadki iz naprav za obdelavo odpadkov, naprav za čiščenje odpadne
            vode in objektov vodooskrbe
19 01 00    Odpadki pri sežigu ali pirolizi trdnih odpadkov iz naselij in njim
            podobnih odpadkov iz obrti, industrije in ustanov
19 01 01    Žlindra in pepel z rešetk
19 01 99    Drugi tovrstni odpadki
19 02 00    Odpadki iz specifičnih fizikalno-kemijskih obdelav industrijskih
            odpadkov (npr. odstranjevanje kromatov in cianidov, nevtralizacija...)
19 02 02    Pomešani odpadki namenjeni odlaganju
19 03 00    Stabilizirani/utrjeni odpadki
19 03 01    Odpadki, stabilizirani/utrjeni s hidravličnimi vezivi (npr. cement)
19 04 00    Vitrificirani odpadki
19 04 01    Vitrificirani odpadki