Uradni list

Številka 48
Uradni list RS, št. 48/2002 z dne 31. 5. 2002
Uradni list

Uradni list RS, št. 48/2002 z dne 31. 5. 2002

Kazalo

2323. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami, stran 4858.

Na podlagi 3., 7. in 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), drugega odstavka 25. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odl. US, 1/96, 9/99 – odl. US, 56/99 – ZON, 22/00 – ZJS) in 133. člena zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, 102/00 in 30/01) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami
1. člen
Ta uredba določa način izvajanja gospodarske javne službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Republike Slovenije.
Storitve javne službe so:
– prevzemanje izrabljenih avtomobilskih gum, ki jih oddajajo izvajalcu javne službe uporabniki storitev javne službe,
– zbiranje, razvrščanje, skladiščenje pred predelavo ter priprava izrabljenih avtomobilskih gum za predelavo in
– oddaja v predelavo izrabljenih avtomobilskih gum.
Ta uredba je v delu, kjer so določeni predmet in pogoji za izvajanje javne službe, koncesijski akt.
2. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. Izrabljena avtomobilska guma je avtomobilska guma, ki jo imetnik zaradi poškodb, izrabe, izteka življenjske dobe ali drugih vzrokov ne more ali ne želi uporabljati in jo zato zavrže ali namerava zavreči. Izrabljene avtomobilske gume so odpadne gume osebnih, poltovornih in tovornih vozil, delovnih strojev iz skupine odpadkov s klasifikacijsko številko 16 01 03 po predpisu o ravnanju z odpadki ter druga odpadna guma, ki je po sestavi podobna avtomobilskim gumam.
2. Predelava izrabljenih gum je snovna predelava izrabljenih gum ali njihovo sežiganje v napravah, v katerih se odpadki uporabljajo kot običajno ali dodatno gorivo v procesu pridobivanja energije ali industrijskem procesu.
3. Povzročitelj izrabljenih avtomobilskih gum (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj odpadkov) je vsaka fizična ali pravna oseba:
– ki je imetnik izrabljene avtomobilske gume ali
– pri kateri zaradi izvajanja dejavnosti, lastnega delovanja ali opravljanja storitev drugim, stalno ali občasno nastajajo izrabljene avtomobilske gume.
4. Prevzemno mesto je prostor, kjer povzročitelj odpadkov izrabljene avtomobilske gume, ki nastajajo zaradi izvajanja dejavnosti, začasno skladišči do trenutka, ko jih izvajalec javne službe prevzame.
5. Zbirni center je objekt ali del objekta, ki ga upravlja izvajalec javne službe in je urejen za razvrščanje, skladiščenje in pripravo zbranih izrabljenih avtomobilskih gum ter izvedbo drugih aktivnosti, povezanih z njihovim oddajanjem v predelavo.
3. člen
Javna služba se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
Koncesijo za Republiko Slovenijo, ki je koncedent, podeljuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
Koncesija se podeli enemu ali več koncesionarjem pod pogojem, da so sposobni zagotavljati izvajanje javne gospodarske službe ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami v obsegu, ki ga določa ta uredba.
Uporabniki storitev javne službe so povzročitelji odpadkov.
4. člen
Koncesija se podeli za celotno območje Republike Slovenije.
Na istem območju izvajanja koncesije lahko pridobi koncesijo več koncesionarjev.
5. člen
Koncesionar mora zagotoviti, da se zbrane izrabljene avtomobilske gume predelujejo doma ali v tujini redno in brez zastojev, ki bi povzročili kopičenje izrabljenih avtomobilskih gum, z zmogljivostjo, ki ni manjša od 15.000 ton avtomobilskih gum letno.
Če se letna količina izrabljenih avtomobilskih gum, ki jih uporabniki storitev javne službe oddajo koncesionarju, poveča, mora koncesionar na zahtevo koncedenta zagotoviti dodatne možnosti predelave izrabljenih avtomobilskih gum.
Roki, v katerih se mora zagotoviti dodatne možnosti predelave izrabljenih avtomobilskih gum ter drugi pogoji v zvezi z dodatno predelavo, se določijo v koncesijski pogodbi.
6. člen
Pridobivanje enega ali več koncesionarjev za izvajanje storitev javne službe se opravi z javnim razpisom.
O izbiri koncesionarjev odloči vlada z upravno odločbo.
7. člen
Koncedent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
Če koncedent pridobi le eno ponudbo oziroma nepravilne, nepopolne ali nesprejemljive ponudbe, se razpis ponovi.
8. člen
Izbiro koncesionarja opravi vlada na osnovi predloga posebne strokovne komisije, ki jo imenuje vlada.
Strokovno komisijo sestavljajo trije člani. Dva člana predlaga minister, pristojen za okolje (v nadaljnjem besedilu: minister), tretjega pa minister, pristojen za finance.
Člani komisije ne smejo biti družinsko povezani s ponudniki oziroma zaposlenimi pri ponudnikih. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo zamenjavo. Noben član strokovne komisije ne sme neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno, preko ministrstva, pristojnega za okolje.
Predsednik strokovne komisije koordinira delo komisije in pripravi skupno poročilo o ocenjevanju ponudb za vlado.
Kolikor ne pride do oddaje koncesije po prejšnjem členu, ostane tudi pri ponovljenem razpisu komisija v isti sestavi.
9. člen
Koncesijsko pogodbo podpiše po pooblastilu vlade minister, pristojen za okolje.
Najkasneje tri mesece po izboru koncesionarja koncedent koncesionarju pošlje v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku treh mesecev od prejema.
S sklenitvijo koncesijske pogodbe se koncesionar zaveže, da bo spoštoval obveznosti iz te uredbe.
Koncesijska pogodba z novim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
10. člen
Koncesija za izvajanje javne službe se podeli za dobo petih let.
Koncesija se po poteku časa iz prejšnjega odstavka podaljša na način in pod pogoji, pod katerimi je bila podeljena.
Doba iz prvega odstavka tega člena se začne šteti z dnem, ko začne veljati koncesijska pogodba.
11. člen
V koncesijski pogodbi se določijo način in pogoji:
– prevzemanja izrabljenih avtomobilskih gum pri uporabnikih,
– prevzemanja izrabljenih avtomobilskih gum v zbirnih centrih, ki jih zagotovi koncesionar,
– začasnega skladiščenja in priprave izrabljenih avtomobilskih gum pred predelavo in
– priprave in oddaje izrabljenih avtomobilskih gum v predelavo.
V koncesijski pogodbi se glede predelave izrabljenih avtomobilskih gum določijo:
– način predelave izrabljenih avtomobilskih gum – koncesionar mora zagotoviti, da izbran postopek predelave izrabljenih avtomobilskih gum ne obremenjuje okolja čezmerno. Pri postopkih predelave ima prednost snovna predelava pred termično. Uporaba izrabljenih avtomobilskih gum kot gorivo v sežigalnicah ali v napravah za sosežig je enakovredna;
– način potrditve sprememb v načinu ali kraju predelave izrabljenih avtomobilskih gum s strani koncedenta;
– višina finančnih jamstev za izvedbo predelave izrabljenih avtomobilskih gum ter način uveljavljanja jamstev;
– pogoji odvzema koncesije, če pri predelavi izrabljenih gum nastajajo zastoji, zaradi katerih pride do kopičenja izrabljenih avtomobilskih gum.
12. člen
Izvajanje javne službe mora potekati tako, da se zagotavlja za uporabnike stalna in pravočasna storitev.
Koncesionar mora izvajati javno službo v celotnem obdobju imetništva koncesije s svojimi kadrovskimi, finančnimi in tehničnimi zmogljivostmi redno in nemoteno.
13. člen
Koncesionar mora zagotoviti izvajanje javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.
Če koncesionar po preteku enega meseca od začetka stavke ne more zagotoviti izvajanja javne službe, mora dati koncedentu za čas trajanja stavke na razpolago objekte in naprave ter vozila za izvajanje javne službe, ki so opredeljeni v koncesijski pogodbi.
14. člen
Uporaba storitev javne službe je obvezna za vse povzročitelje odpadkov.
Uporabnik storitev javne službe, pri katerem zaradi izvajanja dejavnosti, lastnega delovanja ali opravljanja storitev drugim, nastajajo izrabljene avtomobilske gume v količini več kot 10 ton letno, mora urediti prevzemno mesto s katerega izvajalec redno prevzema.
Uporabnik storitev javne službe, pri katerem zaradi izvajanja dejavnosti, lastnega delovanja ali opravljanja storitev drugim, nastajajo izrabljene avtomobilske gume v količini manj kot 10 ton in več kot 200 kg letno, mora urediti začasno hrambo izrabljenih avtomobilskih gum. Izvajalec javne službe jih najmanj enkrat letno prevzame.
Uporabnik storitev javne službe, pri katerem zaradi izvajanja dejavnosti, lastnega delovanja ali opravljanja storitev drugim, nastajajo izrabljene avtomobilske gume v količini 200 kg letno ali manj, ter drugi imetniki izrabljenih avtomobilskih gum, morajo oddajati koncesionarju izrabljene avtomobilske gume v zbirnih centrih ali pa jih prepuščati koncesionarju na najbližjem ali zaradi drugih razlogov najprimernejšem prevzemnem mestu, če se z upravljavcem prevzemnega mesta o tem dogovorijo.
Uporabniki storitev javne službe, ki opravljajo dejavnost vzdrževanja ali popravljanja motornih vozil ali motornih koles, morajo za izrabljene avtomobilske gume sami zagotoviti ravnanje skladno s prejšnjimi odstavki tega člena, razen če jih prevzame imetnik vozila ali kolesa, kar potrdi s podpisom na računu za opravljene storitve vzdrževanja ali popravljanja.
15. člen
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– razpolagati mora z ustrezno izobraženimi kadri,
– razpolagati mora z materialnimi viri (tehnična oprema, vozila, stroji, nepremičnine idr.),
– imeti mora objekte ali naprave za predelavo izrabljenih avtomobilskih gum,
– podati mora opis in navesti lokacijo predelave ter predložiti dokazilo o pravici do uporabe teh zmogljivosti vsaj za čas trajanja koncesije,
– predložiti mora dovoljenja ministrstva za okolje in prostor, izdano na podlagi predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki,
– zagotavljati podatke po predpisih na področju ravnanja z odpadki ter jih na predpisan način sporočati ministrstvu, pristojnemu za okolje.
Koncesionar mora v svoji ponudbi podrobno opredeliti izpolnitev pogojev iz prejšnega odstavka.
16. člen
Pri izbiri koncesionarjev se upoštevajo naslednja merila:
1. višina cene (neto cena in cena z vključenim DDV) za storitve javne službe, ki jih ponudi kandidat, preračunane na enoto mase prevzetih izrabljenih avtomobilskih gum (SIT/kg),
2. cena predelave izrabljenih avtomobilskih gum (SIT/kg),
3. višina bančne garancije,
4. možnosti alternativnih predelav,
5. količine, ki jih je sposoben ponudnik zajeti,
6. reference ponudnika,
7. prostorske kapacitete, ki zagotavljajo začasno hrambo,
8. delo z javnostmi,
9. logistična rešitev,
10.čas vzpostavitve javne službe.
Natančnejši način uporabe meril za izbiro koncesionarjev je sestavni del razpisne dokumentacije.
Izločilni kriteriji (ponudba se ne ocenjuje oziroma se izloči iz postopka) so naslednji:
1. ponudbena cena za storitev iz 1. člena te uredbe presega referenčno ceno za več kot 10%,
2. ponudbena cena za storitev predelave presega ustrezno referenčno ceno za več kot 10%,
3. čas vzpostavitve javne službe je daljši kot štiri mesece.
Referenčna cena je cena za storitvam javne službe primerljivo storitev v industrijsko razvitih državah.
17. člen
Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki je podeljena na podlagi te uredbe.
Koncesionar lahko za izvajanje določenih del javne službe najame drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: podizvajalec).
V postopku izbire koncesionarja mora ponudnik navesti ime podizvajalca že v svoji ponudbi, če pa ga bo vključil v izvajanje javne službe po podpisu koncesijske pogodbe, mora pridobiti predhodno soglasje ministrstva, pristojnega za varstvo okolja.
18. člen
Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na izvajanje javne službe.
Za izvajanje koncesionirane javne službe mora voditi posebno ločeno računovodstvo in druge evidence, ki bodo omogočale finančni in drugi nadzor nad poslovanjem koncesionarja v zvezi z nadzorom nad izvajanjem koncesije.
Koncesionar ne sme opravljati dejavnosti, ki bi bila v nasprotju z namenom in načinom izvajanja javne službe. Podrobnejši pogoji za izvajanje javne službe in način njenega izvajanja se lahko določijo tudi v koncesijski pogodbi.
19. člen
V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogoji in način izvajanja javne službe za primer nastanka višje sile pri koncesionarju. Odpravo posledic podrobneje opredeljuje koncesijska pogodba.
20. člen
Koncesija se podaljšuje za največ pet let, če niti koncesionar niti koncedent ne predlagata prenehanja veljavnosti koncesijske pogodbe v roku 12 mesecev pred iztekom njene veljavnosti.
Če se koncesija ne podaljša, mora biti koncesijska pogodba z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa veljati ob izteku tega roka.
21. člen
Koncedent lahko pred iztekom časa trajanja koncesije koncesijo odkupi, skladno s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe. Način odkupa, obseg in pogoji se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
Koncedent lahko pred iztekom časa trajanja koncesije koncesijo odkupi tudi, če se javna služba preneha izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba ali kot gospodarska javna služba.
22. člen
Koncedent lahko koncesijo odvzame, če:
– je koncesionar podal neresnične podatke, ki so bili zahtevani v razpisu,
– koncesionar ni upošteval določb zakonov, predpisov, koncesijske pogodbe ali dovoljenj, izdanih na podlagi zakona,
– koncesionar ni vodil posebnega računovodstva in drugih evidenc zaradi izvajanja nadzora, skladno z 18. členom te uredbe, ali ni dal predpisanih podatkov pristojnim državnim organom,
– koncesionar ne izpolnjuje več splošnih ali posebnih pogojev, ki so bili določeni za pridobitev koncesije,
– pride do stečaja ali likvidacije koncesionarja,
– koncesionar ne začne z izvajanjem javne službe v roku, določenem v koncesijski pogodbi,
– če ne sklene koncesionarske pogodbe v roku, določenem v 9. členu.
Pogoji in medsebojne pravice ter obveznosti zaradi odvzema koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
23. člen
V razmerjih do koncesionarja in koncedenta imajo uporabniki naslednje pravice:
– pravico do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– pravico do zagotovljenih cen storitev, ki se razlikujejo glede na vrsto in količino izrabljenih avtomobilskih gum.
24. člen
Uporabniki storitev javne službe so dolžni:
– omogočiti nadzor inšpektorjem, pristojnim za varstvo okolja,
– plačati koncesionarju opravljeno storitev javne službe v roku, ki je določen v koncesijski pogodbi.
25. člen
Viri financiranja koncesionirane javne službe po tej uredbi so plačila uporabnikov za storitve koncesionarja.
26. člen
Vsebinsko obsegajo stroški koncesionarja predvsem:
– stroške zbiranja in odvažanja,
– stroške skladiščenja,
– stroške priprave za predelavo,
– stroške oddaje v predelavo in
– stroške plačila za koncesijo.
Koncesionar mora dajati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev cene storitve javne službe.
27. člen
Ceno storitev koncesionirane javne službe določi vlada v obliki cene za izvajanje storitev javne službe na podlagi predlagane cene za izvajanje storitev javne službe in cene za predelavo izrabljenih avtomobilskih gum izbranega kandidata iz prijave na razpis.
Pri oblikovanju cene izvajanja storitev javne službe se upošteva cena izrabljenih avtomobilskih gum kot sekundarne surovine.
28. člen
Plačilo za koncesijo znaša 3% prihodkov iz cene storitve za uporabnike in je prihodek državnega proračuna. Način plačila za koncesijo se podrobneje določi s koncesijsko pogodbo.
29. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
30. člen
Koncesionar mora najkasneje 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu nepogojno, nepreklicno in na prvi pisni poziv plačljivo bančno garancijo s trajanjem enega leta. Višino bančne garancije, ki ne sme biti manjša od stroškov izvajanja storitev predelave izrabljenih avtomobilskih gum v količini, ki nastanejo v obdobju šestih mesecev, določita koncedent in koncesionar v koncesijski pogodbi.
Najkasneje 15 dni pred potekom garancije mora koncesionar predložiti koncedentu novo garancijo. Če tega ne stori, sme koncedent vnovčiti bančno garancijo. Bančno garancijo sme koncedent vnovčiti tudi v primeru, da koncesionar brez utemeljenih razlogov ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti glede kakovosti in količine ali če preneha izvajati dejavnost.
31. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 314-11/2002-1
Ljubljana, dne 23. maja 2002.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik