Uradni list

Številka 99
Uradni list RS, št. 99/2001 z dne 7. 12. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 99/2001 z dne 7. 12. 2001

Kazalo

4865. Navodilo o načinih zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika do države oziroma občine, stran 10167.

Na podlagi prvega odstavka 77. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00 in 70/01) izdaja minister za finance
N A V O D I L O
o načinih zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika do države oziroma občine
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem navodilom se ureja način zavarovanja in obrestovanja odloga plačila dolga dolžnika države ali občine na podlagi prošnje za odlog ali spremembo plačila dolga do države oziroma občine (v nadaljevanju: prošnja), ki jo v skladu s prvim odstavkom 77. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00 in 70/01) poda dolžnik.
Kot dolgovi po tem navodilu se ne štejejo dolgovi do države oziroma občin iz naslova obveznih dajatev.
2. člen
Odlog plačila dolga, obročno plačilo dolga ali sprememba dinamike plačila dolga do države oziroma občin se lahko dovoli, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega dolga.
II. VSEBINA PISNE PROŠNJE
3. člen
Dolžnik lahko pristojnemu ministru oziroma županu predloži prošnjo za:
– odlog plačila dolga,
– obročno plačilo dolga ali
– spremembo dinamike plačila dolga.
V prošnji dolžnik navede razloge za spremembo dolžniškoupniškega razmerja. Dolžnik predloži prošnjo skupaj s prilogami v enem izvodu.
4. člen
Dolžnik, ki je pravna oseba, mora prošnji priložiti:
– kopijo dokumentacije, iz katere izhaja pravna podlaga za dolžniškoupniško razmerje,
– prikaz višine dolga na dan, ki izkazuje zadnjo spremembo dolga, ali na zadnji dan koledarskega meseca pred vložitvijo prošnje, skupaj s prikazom vseh dosedanjih sprememb dolga in posebnosti dolžniškoupniškega razmerja (pripisi obresti, izvršena plačila, moratorij ipd.) ter navedbo obrestne mere,
– poslovno poročilo z računovodskimi izkazi za preteklo poslovno leto skupaj z revizijskim poročilom, če je dolžnik zavezan k revidiranju poslovanja,
– računovodske izkaze na zadnji dan koledarskega meseca pred vložitvijo prošnje,
– plan denarnih tokov za naslednje polletno obdobje po mesecih in plan denarnih tokov za obdobje vračila dolga po letih oziroma po mesecih, če je obdobje vračila dolga krajše od dveh let in
– možne instrumente zavarovanja plačila dolga skupaj s poročilom o obremenitvi premoženja, kateremu mora biti priložen originalni zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od enega meseca.
V primeru, da je dolžnik fizična oseba, mora prošnji priložiti priloge iz prve, druge in zadnje alinee prejšnjega odstavka.
Dolžnik mora podati pisno izjavo, da do države oziroma občine ne izkazuje neplačanih zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev. Izjava, ki jo predloži dolžnik, mora biti potrjena s strani Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije.
5. člen
Za odlog plačila dolžnik lahko zaprosi najmanj 30 dni pred zapadlostjo obveznosti v plačilo. V enakem roku lahko dolžnik predlaga obročno plačilo celotnega ali preostanka dolga, za katerega izkaže verjetno, da ob roku ne bo mogel poravnati obveznosti.
Dolžnik lahko predlaga spremenjeno dinamiko odplačila dolga kadarkoli v času trajanja dolžniškega razmerja, vendar najmanj 30 dni pred datumom, s katerim naj bi bila uvedena nova dinamika odplačila dolga.
III. ZAVAROVANJE
6. člen
Dolžnik je dolžan plačilo obveznosti do države oziroma občine ustrezno zavarovati. Stroški izvedbe zavarovanja (cenitve, notarski in sodni stroški ipd.) bremenijo dolžnika.
Kolikor je bilo zavarovanje sklenjeno in izvedeno že ob nastanku dolžniškega razmerja, je dolžnik dolžan izkazati, če je bilo plačilo dolga zavarovano:
– z zastavo premoženja, da premoženje, ki je bilo dano v zavarovanje, ni odsvojeno, oziroma
– pri zavarovalnici, da je polica vinkulirana le v korist države oziroma občine.
V primeru, da plačilo dolga ob sklenitvi razmerja ni bilo zavarovano, mora dolžnik, ob predložitvi prošnje za odlog ali spremembo plačila, predlagati način zavarovanja plačila dolga.
Dolžnik lahko zavaruje plačilo dolga z:
– z zastavo premoženja (premičnine, nepremičnine, vrednostni papirji, kapitalske naložbe ipd.),
– z zavarovanjem pri zavarovalnici,
– z bančno garancijo, izdano v korist države oziroma občine, ali
– s poroštvom pravnih ali fizičnih oseb.
Kolikor namerava dolžnik zavarovati plačilo dolga z zastavo premoženja, mora predložiti listine, ki dokazujejo obstoj premoženja, namenjenega za zavarovanje plačila in dokazila o njegovi vrednosti.
Kolikor namerava dolžnik zavarovati plačilo dolga s poroštvom pravne osebe, je dolžan ob predložitvi prošnje za odlog ali spremembo plačila predložiti poslovno poročilo z računovodskimi izkazi za preteklo poslovno leto skupaj z revizijskim poročilom poroka, če je porok zavezan k revidiranju poslovanja, in računovodske izkaze poroka na zadnji dan koledarskega meseca pred vložitvijo prošnje.
V primeru, da dolžnik predlaga zavarovanje plačila dolga s poroštvom fizične osebe, mora ob prošnji za odlog ali spremembo plačila predložiti listine, ki dokazujejo obstoj premoženja poroka, in dokazila o njegovi vrednosti. dokazila o njegovi vrednosti.
IV. OBRESTOVANJE
7. člen
Dolžnik mora v prošnji za odlog ali spremembo dinamiki plačila navesti dosedanjo višino obrestne mere za sredstva, ki jih je dolžnik prejel od države oziroma občine kot posojilo.
8. člen
Odlog plačila dolga in obročno odplačilo dolga sta lahko obrestovana najmanj v enaki višini, kot je bila opredeljena obrestna mera ob sklenitvi razmerja.
V primeru, da dolžnik z listinami izkaže, da ne bo plačilno sposoben za redno in pravočasno poravnavanje obveznosti iz naslova obresti, se pri odlogu plačila dolga in pri določitvi obročnega plačila osnovna obrestna mera lahko zniža. Pri tem pa obrestna mera ne sme biti nižja od obrestne mere TOM + 1,5% p.a. oziroma obrestne mere, katere realni del ne sme biti nižji od 1,5% p.a., razen v primerih, ko je obrestna mera v pogodbi že ob sklenitvi dolžniškega razmerja nižje določena.
9. člen
V primeru, da dolžnik predlaga spremembo dinamike odplačevanja dolga, se realni del obrestne mere v obrestni meri, določeni ob sklenitvi razmerja, poveča za najmanj 0,5% p.a.
Dokler se za revalorizacijo (postopek usklajevanja vrednosti zaradi spremembe cen) uporablja temeljna obrestna mera, kot jo s sklepom določi Banka Slovenije, se le-ta upošteva pri določitvi nove obrestne mere dolžniškoupniškega razmerja. Revalorizacija je lahko določena tudi z devizno klavzulo (usklajevanje vrednosti z uporabo tečaja določene valute).
10. člen
Višina letne realne obrestne mere, določene pri odobritvi odloga plačila dolga ali spremembe odplačila dolga, je fiksna in se v času trajanja dolžniškoupniškega razmerja ne spreminja.
V. POSTOPEK ODOBRITVE
11. člen
Pristojno ministrstvo v 10 dneh po prejemu prošnje dolžnika odloči, ali prošnji dolžnika lahko ugodi in pod kakšnimi pogoji. Če pristojno ministrstvo ugotovi, da prošnji dolžnika ne more ugoditi, jo zavrne in o tem obvesti dolžnika in Ministrstvo za finance.
Če pristojno ministrstvo ugotovi, da prošnja dolžnika izpolnjuje pogoje, določene v zakonu o javnih financah in tem navodilu, pristojni minister zaprosi ministra za finance, da izda soglasje k odlogu plačila, dovolitvi obročnega plačila ali spremembi predvidene dinamike plačila dolga, pri čemer navede:
– vrsto spremembe dolžniškoupniškega razmerja,
– nove pogoje dolžniškoupniškega razmerja,
– posledice, ki nastanejo zaradi spremembe obstoječega dolžniškoupniškega razmerja,
– utemeljitev razlogov za spremembo dolžniškoupniškega razmerja.
12. člen
Minister za finance izda pisno soglasje k odlogu plačila, dovolitvi obročnega plačila ali spremembi predvidene dinamike plačila dolga, če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu o javnih financah in tem navodilu. Soglasje posreduje pristojnemu ministru.
Minister za finance odloči o izdaji soglasja v 20 dneh po prejemu zahtevka pristojnega ministra.
Minister za finance lahko v postopku izdaje soglasja zahteva spremembo pogojev dolžniškoupniškega razmerja, ki jih predlaga pristojni minister.
Če minister za finance zavrne izdajo soglasja, o tem obvesti pristojnega ministra in dolžnika.
13. člen
Na podlagi soglasja ministra za finance lahko pristojni minister z dolžnikom sklene aneks k pogodbi, v katerem se definirajo novi pogoji dolžniškoupniškega razmerja.
14. člen
Za finance pristojen organ občinske uprave v 10 dneh po prejemu prošnje dolžnika odloči, ali prošnji dolžnika lahko ugodi in pod kakšnimi pogoji. Če ugotovi, da prošnji dolžnika ne more ugoditi, jo zavrne in o tem obvesti dolžnika.
Če za finance pristojen organ občinske uprave ugotovi, da prošnja dolžnika izpolnjuje pogoje, določene v zakonu o javnih financah in tem navodilu, predlaga županu odložitev plačila, dovolitev obročnega plačila ali spremembo predvidene dinamike plačila dolga, pri čemer navede:
– vrsto spremembe dolžniškoupniškega razmerja,
– nove pogoje dolžniškoupniškega razmerja,
– posledice, ki nastanejo zaradi spremembe obstoječega dolžniškoupniškega razmerja,
– utemeljitev razlogov za spremembo dolžniškoupniškega razmerja.
Župan odloči o predlogu v 10 dneh in o tem obvesti dolžnika. Če predlog sprejme, župan z dolžnikom sklene aneks k pogodbi, v katerem se definirajo novi pogoji dolžniškoupniškega razmerja.
15. člen
V primeru, ko se prošnja nanaša na sredstva, ki se štejejo za državne pomoči v skladu s 15. točko prvega odstavka 3. člena zakona o javnih financah in zakonom o nadzoru državnih pomoči (Uradni list RS, št. 1/00), mora pristojno ministrstvo oziroma občina zagotoviti, da sprememba v skladu s tem navodilom ne pomeni spremembe namena in intenzivnosti dodeljenih sredstev v skladu z dovoljeno in potrjeno državno pomočjo.
V primeru, da gre za sredstva iz prejšnjega odstavka, ki niso bila pred dodelitvijo priglašena v skladu z zakonom o nadzoru državnih pomoči, mora pristojno ministrstvo oziroma občina, to priglasiti kot novo državno pomoč.
V primeru sredstev iz prvega odstavka katerih prejemniki so v skladu s predpisi o nadzoru državnih pomoči v težavah, mora biti predlagana sprememba plačila dolga do države ali občine priglašena Komisiji za nadzor nad državnimi pomočmi.
VI. KONČNA DOLOČBA
16. člen
To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 403-238/01
Ljubljana, dne 27. novembra 2001.
mag. Anton Rop l. r.
Minister
za finance