Uradni list

Številka 79
Uradni list RS, št. 79/2001 z dne 10. 10. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 79/2001 z dne 10. 10. 2001

Kazalo

4104. Zakon o preprečevanju pranja denarja (ZPPDen-1), stran 8045.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o preprečevanju pranja denarja (ZPPDen-1)
Razglašam zakon o preprečevanju pranja denarja (ZPPDen-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. septembra 2001.
Št. 001-22-104/01
Ljubljana, dne 4. oktobra 2001.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA (ZPPDen-1)
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem zakonom se določajo ukrepi za odkrivanje ravnanj, s katerimi se prikriva izvor denarja ali premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem (v nadaljnjem besedilu: pranje denarja) ter ukrepi za preprečevanje takšnih ravnanj.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se nanašajo zlasti na:
1. zamenjavo ali kakršenkoli prenos denarja ali premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja,
2. pridobitev, posest ali uporabo denarja ali premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja,
3. prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva, ali pravic v zvezi z denarjem ali premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja,
4. prikrivanje nezakonito pridobljenega družbenega premoženja in družbenega kapitala pri lastninskem preoblikovanju podjetij.
2. člen
Ukrepi za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja se izvajajo pred in pri sprejemanju, izročitvi, zamenjavi, hrambi, razpolaganju ali drugem ravnanju z denarjem ali premoženjem (v nadaljnjem besedilu: transakcija) pri:
1. bankah, hranilnicah in podružnicah tujih bank,
2. hranilno kreditnih službah,
3. organizacijah, ki opravljajo plačilni promet,
4. pošti,
5. investicijskih in pokojninskih skladih, investicijskih družbah in družbah za upravljanje investicijskih skladov,
6. borzah, borzno posredniških družbah in podružnicah borzno posredniških družb,
7. zavarovalnicah,
8. igralnicah in drugih koncesionarjih za posebne igre na srečo,
9. menjalnicah,
10. zastavljalnicah,
11. pravnih in fizičnih osebah, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo:
a) prodaje in nakupa terjatev
b) faktoringa
c) upravljanja premoženja za tretje osebe
d) izdajanja plačilnih in kreditnih kartic ter poslovanja z njimi
e) leasinga
f) organiziranja potovanj
g) prometa nepremičnin
h) hrambe v sefih
i) prometa plemenitih kovin in dragih kamnov ter izdelkov iz njih
j) izdajanja garancij in drugih jamstev
k) kreditiranja in kreditnega posredovanja
l) dajanja posojil in posredovanja pri sklepanju posojilnih poslov
m) posredovanja pri prodaji zavarovalnih polic
(v nadaljnjem besedilu: organizacija).
3. člen
Vlada Republike Slovenije spremeni tolarske zneske iz tega zakona, če se pomembneje spremeni razmerje tolarja proti evru po srednjem tečaju Banke Slovenije.
II. poglavje
NALOGE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJ
1. Identifikacija
4. člen
Pred in pri izvajanju določenih transakcij organizacija ugotovi istovetnost stranke, pridobi podatke o stranki, transakciji in druge podatke po tem zakonu (v nadaljnjem besedilu: identifikacija).
5. člen
(1) Kadar organizacija za stranko odpre račun ali z njo vzpostavi trajno poslovno razmerje, hkrati opravi tudi identifikacijo.
(2) Organizacija mora pri vsaki transakciji ali pri več med seboj povezanih transakcijah, ki presegajo vrednost 3,000.000 tolarjev, opraviti identifikacijo, razen v primerih, ko je bila identifikacija opravljena že na podlagi prejšnjega odstavka.
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena organizacija opravi identifikacijo pri vsaki gotovinski transakciji ali pri več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki presegajo vrednost 5,000.000 tolarjev.
(4) Pri zavarovalnicah se opravi identifikacija tudi pri poslih življenjskega zavarovanja, ko posamezni obrok premije ali več obrokov premije, ki jih je potrebno plačati v enem letu, presega vrednost 200.000 tolarjev, ali ko plačilo enkratne premije presega vrednost 500.000 tolarjev. Identifikacija se opravi tudi v primerih, ko se posamezni obrok premije ali več obrokov premije, ki jih je potrebno plačati v enem letu, poveča ter preseže vrednost 200.000 tolarjev.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se identifikacija opravi vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja.
(6) Identifikacija pri izvajanju določenih transakcij iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ni potrebna, kadar je stranka državni organ, organizacija z javnimi pooblastili ali organizacija iz 2. člena tega zakona, ki jo določi minister, pristojen za finance. Pri tem minister upošteva predvsem izvajanje predpisov s področja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja v organizacijah iz 2. člena tega zakona ter ugotovitve Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (v nadaljnjem besedilu: urad) in organov nadzora v zvezi s tem.
6. člen
(1) Pri identifikaciji na podlagi prvega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.
(2) Pri identifikaciji na podlagi drugega in četrtega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 6., 8., 9., 10. in 11. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.
(3) Pri identifikaciji na podlagi tretjega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.
(4) Če transakcije iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona potekajo na podlagi sklenjenih pogodb ali odprtih računov, se pri posameznih transakcijah pridobijo le podatki iz 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.
(5) Pri identifikaciji na podlagi petega odstavka 5. člena tega zakona se pridobijo podatki iz prvega odstavka 38. člena tega zakona.
(6) Pri opravljanju dejavnosti v zvezi s posli hrambe v sefih se pri identifikaciji pridobijo podatki iz 1., 2., 3., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona.
(7) Pri pologih v dnevno nočni trezor se pridobijo podatki iz 2. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona o odgovornih osebah pravnih oseb.
7. člen
(1) Organizacija pridobi podatke iz 2. in 3. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v uradne osebne dokumente stranke.
(2) Organizacija pridobi podatke o pravnih osebah iz 1. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra.
(3) Organizacija pridobi podatke iz 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11. in 12. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona z vpogledom v listine in poslovno dokumentacijo.
(4) Če opravlja transakcije v imenu stranke njen pooblaščenec, pridobi organizacija podatke iz 2. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona iz pisnega pooblastila stranke, v imenu katere nastopa pooblaščenec.
(5) Če iz uradnih osebnih dokumentov, listin in poslovne dokumentacije ni mogoče pridobiti vseh podatkov iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, se manjkajoči podatki, razen podatkov iz 12. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona, pridobijo od stranke.
(6) Če je stranka nerezident, se pri identifikaciji iz prvega, tretjega in petega odstavka 5. člena tega zakona fotokopira tudi njen uradni osebni dokument.
8. člen
(1) Organizacija je dolžna pri identifikaciji iz 5. člena tega zakona zahtevati od stranke izjavo, ali posluje v svojem imenu ali kot pooblaščenec.
(2) Če opravlja transakcije v imenu stranke njen pooblaščenec, pridobi organizacija podatke iz 3. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona iz pisnega pooblastila stranke, v imenu katere nastopa pooblaščenec. Vse druge podatke iz prvega odstavka 38. člena tega zakona pridobi organizacija na način, določen v 7. členu tega zakona.
(3) Minister, pristojen za finance, lahko določi, da identifikacija stranke pri izvajanju določenih transakcij iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 5. člena tega zakona ni potrebna, kadar je pooblaščenec katera izmed organizacij iz 2. člena tega zakona.
9. člen
(1) Če organizacija pri pridobivanju podatkov od stranke na podlagi petega odstavka 7. člena tega zakona in prvega odstavka 8. člena tega zakona podvomi v resničnost podatkov, lahko od stranke zahteva tudi njeno pisno izjavo.
(2) Če tuja pravna oseba, razen mednarodnih vladnih organizacij, opravlja transakcije iz 5. člena tega zakona, mora organizacija najmanj enkrat letno opraviti ponovno identifikacijo s pridobitvijo podatkov iz 1. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona in s pridobitvijo novega pooblastila iz 8. člena tega zakona.
2. Sporočanje
10. člen
(1) Organizacija mora sporočiti uradu podatke iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 9. in 10. točke prvega odstavka 38. člena tega zakona o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 5,000.000 tolarjev.
(2) Organizacija mora sporočiti uradu podatke iz prejšnjega odstavka tega člena tudi o več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah, ki skupno presegajo vrednost 5,000.000 tolarjev.
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena mora organizacija sporočiti uradu podatke iz prvega odstavka 38. člena tega zakona vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja.
(4) Podatke iz prejšnjih odstavkov tega člena pošilja organizacija uradu na način, ki ga predpiše minister, pristojen za finance.
(5) Minister, pristojen za finance določi pogoje, pod katerimi organizacija za določene stranke ni dolžna sporočiti uradu podatkov o gotovinskih transakcijah na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena.
11. člen
(1) V primerih iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona mora organizacija sporočiti podatke uradu takoj po izvršitvi transakcije, najkasneje pa v treh dneh po opravljeni transakciji.
(2) V primerih iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona mora organizacija sporočiti podatke uradu še pred izvršitvijo transakcije in v sporočilu navesti rok, v katerem naj bi se opravila transakcija.
(3) Sporočilo iz prejšnjega odstavka se lahko da tudi po telefonu, vendar mora biti sporočeno uradu tudi v pisni obliki najkasneje naslednji delovni dan.
(4) Če organizacija v primerih iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona zaradi narave transakcije, ali ker transakcija sploh ni bila izvršena, ali iz drugih upravičenih razlogov ne more ravnati po drugem odstavku tega člena, mora uradu sporočiti podatke takoj, ko je to mogoče, oziroma takoj po zaznavi razlogov za sum pranja denarja. V sporočilu mora organizacija obrazložiti razloge, zaradi katerih ni ravnala po drugem odstavku tega člena.
3. Pooblaščenec, izobraževanje, seznam indikatorjev in notranja kontrola
12. člen
(1) Za sporočanje podatkov uradu in za opravljanje drugih nalog po tem zakonu mora organizacija imenovati pooblaščenca in enega ali več namestnikov pooblaščenca ter to sporočiti uradu.
(2) Organizacija mora poskrbeti za strokovno usposabljanje vseh delavcev, ki opravljajo naloge po tem zakonu, zagotoviti notranjo kontrolo nad opravljanjem teh nalog in sestaviti seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij.
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena organizacijam, ki imajo zaposlene manj kot štiri delavce, ni potrebno določiti pooblaščenca in izvajati notranje kontrole po tem zakonu.
III. poglavje
NALOGE IN PRISTOJNOSTI URADA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA
13. člen
Urad je organ v sestavi Ministrstva za finance in opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter druge naloge, določene z zakonom.
1. Odkrivanje pranja denarja
14. člen
Urad sprejema, zbira, analizira in posreduje podatke, informacije in dokumentacijo, ki jo pridobi v skladu z določbami tega zakona.
15. člen
(1) Če urad oceni, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, lahko od organizacije zahteva podatke iz prvega odstavka 38. člena tega zakona, podatke o premoženjskem stanju in bančnih vlogah te osebe ter vse druge podatke in informacije, ki so potrebne za odkrivanje pranja denarja.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora organizacija uradu na njegovo zahtevo poslati tudi vso potrebno dokumentacijo.
(3) Urad lahko od organizacije zahteva pisno informacijo, podatke in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem njenih nalog po tem zakonu ter druge podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora.
(4) Podatke, informacije in dokumentacijo iz prejšnjih odstavkov tega člena mora organizacija poslati uradu brez odlašanja, najkasneje pa v 15 dneh od prejema zahteve.
(5) Urad lahko zaradi obsežnosti dokumentacije ali drugih upravičenih razlogov organizaciji na pisno zaprosilo s pisnim obvestilom podaljša rok iz prejšnjega odstavka, lahko pa v takih primerih opravi pregled dokumentacije v organizaciji.
16. člen
(1) Urad lahko s pisno odredbo začasno ustavi transakcijo, če oceni, da je podan utemeljen sum pranja denarja in o tem obvesti pristojne organe.
(2) V nujnih primerih se lahko odredba izda tudi ustno, vendar jo mora urad v pisni obliki posredovati organizaciji najkasneje naslednji delovni dan.
(3) Začasna ustavitev transakcije lahko traja največ 72 ur.
(4) V zvezi z začasno ustavitvijo transakcije lahko urad v primerih, ko je v predkazenskem ali kazenskem postopku potrebno zbrati še dodatne podatke ali iz drugih upravičenih razlogov, da organizaciji navodila o postopku z osebami, na katere se transakcija nanaša.
(5) Pristojni organi iz prvega odstavka tega člena morajo po prejetem obvestilu postopati posebej hitro ter najkasneje v 72 urah od začasne ustavitve transakcije ukrepati v skladu s svojimi pooblastili.
17. člen
(1) Če urad v roku iz tretjega odstavka prejšnjega člena oceni, da ni več utemeljenega suma pranja denarja, obvesti o tem pristojne organe in organizacijo, ki lahko takoj opravi transakcijo.
(2) Če urad v roku iz drugega odstavka 11. člena tega zakona ne ukrepa, lahko organizacija takoj opravi transakcijo.
18. člen
(1) Če urad oceni, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, lahko od revizijske družbe, samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, zahteva podatke, informacije in dokumentacijo, ki je potrebna za odkrivanje in dokazovanje pranja denarja.
(2) Urad lahko od revizijske družbe, samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, zahteva pisno informacijo, podatke in dokumentacijo v zvezi z opravljanjem njihovih nalog po tem zakonu ter druge podatke, ki jih potrebuje pri izvajanju nadzora.
(3) Glede rokov za pošiljanje podatkov, informacij in dokumentacije iz prejšnjih odstavkov tega člena se smiselno uporabljata določbi četrtega in petega odstavka 15. člena tega zakona.
19. člen
(1) Če urad oceni, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva podatke, informacije in dokumentacijo, ki je potrebna za odkrivanje pranja denarja.
(2) Urad lahko od državnih organov in organizacij z javnimi pooblastili zahteva tudi podatke, informacije in dokumentacijo, ki jo potrebuje za uvedbo postopka o prekršku po tem zakonu.
(3) Državni organi in organizacije z javnimi pooblastili uradu posredujejo podatke, informacije in dokumentacijo iz prejšnjih odstavkov najkasneje v 15 dneh od prejema zahteve ali mu brez nadomestila omogočijo neposreden elektronski dostop do določenih podatkov in informacij.
20. člen
Urad lahko začne obravnavati zadevo, pri kateri so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, tudi na obrazloženo pisno pobudo sodišča, državnega tožilstva, policije, Slovenske varnostno obveščevalne agencije, Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Agencije za zavarovalni nadzor ali inšpekcijskih organov Ministrstva za finance.
a) Mednarodno sodelovanje
21. člen
(1) Urad lahko v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja tuje organe in mednarodne organizacije zaprosi za določene podatke, informacije in dokumentacijo.
(2) Urad lahko posreduje pridobljene podatke, informacije in dokumentacijo tujim organom in mednarodnim organizacijam na njihovo zaprosilo ali na lastno pobudo ob pogoju dejanske vzajemnosti.
(3) Pred posredovanjem osebnih podatkov tujim organom (uporabnikom) urad pridobi zagotovila, da ima država, v katero se podatki iznašajo, urejeno varstvo osebnih podatkov in da bo tuji organ (uporabnik) uporabil osebne podatke samo za namene, določene s tem zakonom.
b) Obvestilo o sumljivih transakcijah
22. člen
(1) Če urad na podlagi podatkov, informacij in dokumentacije, pridobljene po tem zakonu, oceni, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, posreduje pisno obvestilo s potrebno dokumentacijo pristojnim organom.
(2) Urad v obvestilu iz prejšnjega odstavka ne navede podatkov o delavcu iz organizacije, ki mu je prva sporočila podatke na podlagi tretjega odstavka 10. člena tega zakona, razen če obstajajo razlogi za sum, da je organizacija ali njen delavec storil kaznivo dejanje pranja denarja, ali če so podatki potrebni za ugotavljanje dejstev v kazenskem postopku in predložitev teh podatkov pisno zahteva pristojno sodišče.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena urad posreduje pisno informacijo pristojnim organom tudi v primeru, ko na podlagi podatkov, informacij in dokumentacije, pridobljene po tem zakonu, oceni, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum storitve naslednjih kaznivih dejanj:
1. kršitev proste odločitve volilcev po 162. členu, sprejemanje podkupnine pri volitvah po 168. členu, neupravičeno sprejemanje daril po 247. členu, neupravičeno dajanje daril po 248. členu, jemanje podkupnine po 267. členu, dajanje podkupnine po 268. členu in nezakonito posredovanje po 269. členu kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek in 23/99);
2. drugih kaznivih dejanj, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora petih ali več let.
c) Povratna informacija
23. člen
O končani obravnavi zadeve, pri kateri so bili podani razlogi za sum pranja denarja, urad pisno obvesti pobudnika iz 20. člena tega zakona ter prijavitelja iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona in iz prvega odstavka 28. člena tega zakona, razen če oceni, da bi to lahko škodovalo nadaljnjemu postopku.
2. Preprečevanje pranja denarja
24. člen
Urad opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje pranja denarja, tako da:
1. pristojnim organom predlaga spremembe in dopolnitve predpisov, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja,
2. sodeluje pri sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij,
3. sodeluje pri strokovnem usposabljanju delavcev organizacij, državnih organov, organizacij z javnimi pooblastili, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja,
4. najmanj enkrat letno objavi statistične podatke s področja pranja denarja ter na drug primeren način obvešča javnost o pojavnih oblikah pranja denarja.
3. Poročanje vladi
25. člen
Urad najmanj enkrat letno o svojem delu poroča vladi.
4. Druge naloge
26. člen
Urad posreduje sodišču na njegovo pisno zahtevo določene podatke iz evidenc oseb in transakcij iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona in iz 27. člena tega zakona, ki jih sodišče potrebuje pri raziskovanju okoliščin, pomembnih za ugotovitev in za odvzem premoženjske koristi, v skladu z določbami zakona o kazenskem postopku.
IV. poglavje
NALOGE DRŽAVNIH ORGANOV, ORGANIZACIJ Z JAVNIMI POOBLASTILI, REVIZIJSKIH DRUŽB, SAMOSTOJNIH REVIZORJEV IN PRAVNIH ALI FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO RAČUNOVODSKE STORITVE ALI STORITVE DAVČNEGA SVETOVANJA
1. Organi carinske uprave
27. člen
Organi carinske uprave morajo najkasneje v treh dneh uradu sporočiti podatke o vsakem prenosu gotovine in vrednostnih papirjev na prinosnika čez državno mejo, ki presega vrednost 3,000.000 tolarjev.
2. Revizijske družbe, samostojni revizorji in pravne ali fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja
28. člen
(1) Če revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, pri svojem delu ugotovi, da so v zvezi s transakcijo ali določeno osebo podani razlogi za sum pranja denarja, mora to pisno sporočiti uradu najkasneje v treh dneh od takrat, ko je ugotovila razloge za sum.
(2) Revizijska družba, samostojni revizor ali pravna oziroma fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora poskrbeti za strokovno usposabljanje vseh delavcev, ki opravljajo naloge po tem zakonu, in sestaviti seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij.
3. Posredovanje statističnih podatkov
29. člen
(1) Zaradi centralizacije in analize vseh podatkov s področja pranja denarja morajo sodišča, državna tožilstva in drugi državni organi uradu posredovati podatke o prekrških po tem zakonu in o kaznivih dejanjih pranja denarja.
(2) Državni organi so dolžni uradu tekoče posredovati naslednje podatke: datum podane kazenske ovadbe, ime, priimek, datum rojstva in naslov, oziroma firmo in sedež ovadene osebe, zakonsko označbo kaznivega dejanja ter kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja.
(3) Državna tožilstva in sodišča so dolžna uradu dvakrat letno posredovati naslednje podatke: ime, priimek, datum rojstva in naslov, oziroma firmo in sedež ovadene osebe, osebe, v zvezi s katero je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi ali osebe, zoper katero je bil podan predlog za uvedbo postopka o prekršku, fazo postopka in njihovo zadnjo odločitev v posamezni fazi, zakonsko označbo kaznivega dejanja ali prekrška ter znesek odvzetega denarja ali vrednost premoženja nezakonitega izvora in datum odvzema.
4. Sodelovanje pri pripravi seznama indikatorjev
30. člen
Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Agencija za zavarovalni nadzor, Urad za nadzor prirejanja iger na srečo, Slovenski inštitut za revizijo in organ, pristojen za nadzor nad opravljanjem storitev davčnega svetovanja (v nadaljevanju: organi nadzora) sodelujejo pri sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij iz drugega odstavka 12. člena tega zakona v subjektih, ki jih nadzirajo.
V. poglavje
VARSTVO IN HRAMBA PODATKOV TER VODENJE EVIDENC
31. člen
(1) Organizacija, revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ter njihovi delavci stranki ali tretji osebi ne smejo razkriti, da je ali da bo podatek, informacija ali dokumentacija o njej ali transakciji iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona, prvega, drugega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona, prvega in drugega odstavka 18. člena tega zakona ter prvega odstavka 28. člena tega zakona sporočen uradu ali da je urad na podlagi 16. člena tega zakona začasno ustavil transakcijo oziroma v zvezi s tem organizaciji dal navodila.
(2) Podatek o zahtevi ali posredovanju podatkov, informacij ali dokumentacije in o začasni ustavitvi transakcije oziroma danem navodilu iz prejšnjega odstavka tega člena je uradna tajnost.
(3) O umiku oznake iz prejšnjega odstavka odloča predstojnik urada.
32. člen
(1) Pri dajanju podatkov in informacij ter pošiljanju dokumentacije uradu po tem zakonu za organizacijo, organizacijo z javnimi pooblastili, državni organ, sodišče, revizijsko družbo, samostojnega revizorja in pravno ali fizično osebo, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ter njihove delavce ne velja obveznost varovanja bančne, poslovne in uradne tajnosti.
(2) Organizacija, revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ne odgovarja za škodo, povzročeno strankam ali tretjim osebam, če uradu da podatke in informacije ali pošlje dokumentacijo, izvrši njegovo odredbo o začasni ustavitvi transakcije ali navodilo, dano v zvezi s to odredbo, v skladu z določbami tega zakona ali na njegovi podlagi izdanih predpisov.
33. člen
Urad, državni organi, organizacije, organizacije z javnimi pooblastili, revizijske družbe, samostojni revizorji in pravne ali fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, ter njihovi delavci smejo podatke, informacije in dokumentacijo, ki so jo pridobili po tem zakonu, uporabljati samo za namene, določene s tem zakonom.
34. člen
(1) Organizacija mora hraniti podatke, ki jih je pridobila na podlagi 5., 6., 7., 8. in 9. člena tega zakona, in pripadajočo dokumentacijo najmanj deset let po opravljeni transakciji, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe.
(2) Organizacija mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca, strokovnem usposabljanju delavcev in izvajanju notranje kontrole iz 12. člena tega zakona najmanj štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca, opravljenem strokovnem usposabljanju in notranji kontroli.
(3) Revizijska družba, samostojni revizor in pravna ali fizična oseba, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, mora hraniti podatke in pripadajočo dokumentacijo o strokovnem usposabljanju delavcev najmanj štiri leta po opravljenem strokovnem usposabljanju.
35. člen
Organi carinske uprave morajo hraniti podatke iz evidenc o prenosu gotovine in vrednostnih papirjev čez državno mejo dvanajst let od dneva, ko so jih pridobili. Po tem roku se podatki in informacije uničijo.
36. člen
(1) Urad mora hraniti podatke in informacije iz evidenc, ki jih vodi po tem zakonu, dvanajst let od dneva, ko jih je pridobil. Po tem roku se podatki in informacije uničijo.
(2) O zbranih podatkih in informacijah urad ne sme obvestiti osebe, na katero se nanašajo.
(3) Oseba iz prejšnjega odstavka tega člena ima pravico do vpogleda v osebne podatke po preteku enajstih let od dneva, ko so bili podatki pridobljeni.
37. člen
(1) Organizacije vodijo evidence o strankah in transakcijah iz 5. člena tega zakona.
(2) Organi carinske uprave vodijo evidence o prenosu gotovine in vrednostnih papirjev čez državno mejo.
(3) Urad vodi naslednje evidence:
1. evidenco o osebah in transakcijah iz 10. člena tega zakona,
2. evidenco o prejetih pobudah iz 20. člena tega zakona,
3. evidenco o iznešenih osebnih podatkih iz države iz 21. člena tega zakona,
4. evidenco o obvestilih in informacijah iz 22. člena tega zakona,
5. evidenco o sporočilih iz prvega odstavka 28. člena tega zakona,
6. evidenco o prekrških in kaznivih dejanjih iz 29. člena tega zakona.
38. člen
(1) Evidence o strankah in transakcijah iz 5. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
1. firma, sedež in matična številka pravne osebe, ki odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma pravne osebe, za katero se odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcija;
2. ime, priimek, stalno prebivališče, rojstni podatki in davčna številka delavca ali pooblaščenca, ki za pravno osebo odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcijo, ter številko in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
3. ime, priimek, stalno prebivališče, rojstni podatki in davčna številka fizične osebe, ki odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za katero se odpre račun, vzpostavi trajno poslovno razmerje ali opravi transakcija, ter številka in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta;
4. razlogi za odpiranje računa ali vzpostavitev trajnega poslovnega razmerja in informacijo o dejavnosti stranke;
5. datum odpiranja računa ali vzpostavitve trajnega poslovnega razmerja;
6. datum izvedbe transakcije;
7. čas izvedbe transakcije;
8. znesek transakcije in valuta, v kateri se opravi transakcija;
9. namen transakcije ter ime, priimek in prebivališče oziroma firma in sedež osebe, ki ji je transakcija namenjena;
10. način izvedbe transakcije;
11. ime in priimek oziroma firma in sedež nalogodajalca pri nakazilih iz tujine;
12. podatke o izvoru denarja ali premoženja, ki je predmet transakcije;
13. razlogi za sum pranja denarja.
(2) Evidence o prenosu gotovine in vrednostnih papirjev čez državno mejo obsegajo naslednje podatke:
1. ime, priimek, stalno prebivališče in rojstni podatki fizične osebe, ki prenese gotovino ali vrednostne papirje čez državno mejo;
2. firma in sedež pravne osebe ali ime, priimek in stalno prebivališče fizične osebe, za katero se opravlja prenos gotovine ali vrednostnih papirjev čez državno mejo;
3. znesek, valuta, vrsta in namen transakcije ter kraj, datum in čas prehoda državne meje;
4. podatek o tem, ali je bila transakcija prijavljena organom carinske službe.
(3) Evidence o osebah in transakcijah iz 10. člena tega zakona obsegajo podatke iz prvega odstavka tega člena.
(4) Evidence o prejetih pobudah iz 20. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
1. ime, priimek, datum rojstva, stalno prebivališče, oziroma firma in sedež osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja;
2. podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);
3. razlogi za sum pranja denarja.
(5) Evidence o iznešenih osebnih podatkih iz države iz 21. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
1. ime, priimek, datum rojstva in stalno prebivališče, oziroma firma in sedež osebe, katere podatki se iznašajo iz države;
2. ime države in naziv organa, kamor se podatki iznašajo.
(6) Evidence o obvestilih in informacijah iz 22. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
1. ime, priimek, datum rojstva in stalno prebivališče, oziroma firma in sedež osebe, v zvezi s katero je urad posredoval obvestilo ali informacijo;
2. podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);
3. razlogi za sum pranja denarja in zakonska označba predhodnega kaznivega dejanja ali razlogi za sum kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona.
(7) Evidence o sporočilih iz prvega odstavka 28. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
1. firma in sedež pravne osebe ali posameznika, ki opravlja samostojno dejavnost, pri katerem poteka revidiranje ali se zanj opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja;
2. ime in priimek, datum rojstva in stalno prebivališče oziroma firma in sedež osebe, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja;
3. podatki o transakciji, v zvezi s katero obstajajo razlogi za sum pranja denarja (znesek, valuta, datum ali obdobje opravljanja transakcij);
4. razlogi za sum pranja denarja.
(8) Evidence o prekrških in kaznivih dejanjih iz 29. člena tega zakona obsegajo naslednje podatke:
1. ime, priimek, datum rojstva in stalno prebivališče, oziroma firma in sedež ovadene osebe, osebe v zvezi s katero je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi, ali osebe, zoper katero je bil podan predlog za uvedbo postopka o prekršku;
2. kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja ali prekrška;
3. fazo postopka, v kateri se nahaja zadeva, zakonsko označbo kaznivega dejanja pranja denarja in predhodnega kaznivega dejanja ali zakonsko označbo prekrška;
4. znesek odvzetega denarja ali vrednost premoženja nezakonitega izvora in datum odvzema.
(9) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena evidence iz prvega, drugega in tretjega odstavka 37. člena tega zakona ne obsegajo matične oziroma davčne številke, kadar gre za nerezidenta.
39. člen
Vsako posredovanje podatkov, informacij in dokumentacije uradu po tem zakonu iz zbirk osebnih podatkov je brezplačno.
VI. poglavje
NAVODILO O IZVAJANJU NALOG IN OBVEZNI VKLJUČITVI INDIKATORJEV
40. člen
(1) Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejša navodila o pooblaščencu, načinu izvajanja notranje kontrole, hrambi in varovanju podatkov, vodenju evidenc in strokovnem usposabljanju delavcev organizacij, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, po tem zakonu.
(2) Minister, pristojen za finance, lahko predpiše obvezno vključitev posameznih indikatorjev v seznam za prepoznavanje sumljivih transakcij.
VII. poglavje
NADZOR
41. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona pri organizacijah, revizijskih družbah, samostojnih revizorjih in pravnih ali fizičnih osebah, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, opravljajo v okviru svojih pristojnosti urad in organi nadzora iz 30. člena tega zakona.
42. člen
(1) Če organi nadzora ugotovijo kršitev iz 45., 46. ali 47. člena tega zakona, v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo poslovanje organizacij, revizijskih družb, samostojnih revizorjev in pravnih ali fizičnih oseb, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, odredijo ustrezne ukrepe nadzora in o ugotovljenih kršitvah brez odlašanja pisno obvestijo urad.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati zlasti naslednje podatke: ime, priimek, datum rojstva in stalno prebivališče fizične osebe, oziroma firmo in sedež pravne osebe, ki je osumljena storitve prekrška, kraj, čas in način storitve dejanja, ki ima znake prekrška, ter podatke o tem, ali so organi nadzora odredili katerega izmed ukrepov nadzora iz svoje pristojnosti. Obvestilu mora biti priložena tudi dokumentacija, s katero se dokazuje prekršek.
43. člen
(1) Urad opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona z zbiranjem in preverjanjem podatkov, informacij in dokumentacije, ki jo prejme na podlagi določb tega zakona.
(2) Če urad pri nadzoru ugotovi kršitev določb tega zakona, lahko:
1. v primeru, ko gre za prekršek iz 1., 2. ali 3. točke prvega odstavka 46. člena ali iz 47. člena tega zakona in je mogoče naknadno odpraviti posledice prekrška, od organizacije, revizijske družbe, samostojnega revizorja in pravne ali fizične osebe, ki opravlja računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, zahteva odpravo kršitve,
2. organom nadzora predlaga, da v okviru njihovih pristojnosti odredijo ustrezni ukrep nadzora,
3. poda predlog za uvedbo postopka o prekršku po tem zakonu.
(3) Pri odločanju o izbiri ukrepa iz prejšnjega odstavka urad upošteva okoliščine, v katerih je bila storjena kršitev, ponavljanje kršitev in ukrepe nadzora, ki jih je zoper organizacijo odredil drug organ nadzora.
(4) Glede rokov za odpravo kršitve iz 1. točke drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata določbi četrtega in petega odstavka 15. člena tega zakona.
44. člen
O podanem predlogu za uvedbo postopka o prekršku iz tega zakona urad obvesti pristojni organ nadzora.
VIII. poglavje
KAZENSKE DOLOČBE
45. člen
(1) Z denarno kaznijo od 3,000.000 tolarjev do 30,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. ne opravi identifikacije pri odpiranju računa, vzpostavitvi trajnega poslovnega razmerja, pri transakcijah, ali kadar v zvezi s stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja (5. člen),
2. uradu ne sporoči predpisanih podatkov ali jih ne sporoči v določenih rokih (prvi, drugi in tretji odstavek 10. člena ter 11. člen),
3. uradu ne sporoči zahtevanih podatkov, informacij in dokumentacije ali jih ne sporoči v določenem roku (prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 15. člena in 18. člen),
4. ne upošteva odredbe urada o začasni ustavitvi transakcije ali v zvezi s tem danih navodil urada (prvi in četrti odstavek 16. člena),
5. uradu ne sporoči podatkov o transakciji ali določeni osebi, v zvezi s katero so podani razlogi za sum pranja denarja, ali jih ne sporoči v predpisanem roku (prvi odstavek 28. člena),
6. ne hrani podatkov in dokumentacije najmanj deset let po opravljeni transakciji, zaprtju računa ali prenehanju veljavnosti pogodbe (prvi odstavek 34. člena),
7. ne vodi evidenc o strankah in transakcijah (prvi odstavek 37. člena),
8. evidence ne vsebujejo predpisanih podatkov (prvi odstavek 38. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 300.000 tolarjev do 1,500.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 750.000 tolarjev do 15.000.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
46. člen
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. pri identifikaciji ne pridobi vseh podatkov (6. člen),
2. uradu ne sporoči vseh predpisanih podatkov ali jih ne sporoči na predpisan način (10. člen),
3. ne zagotovi notranje kontrole (drugi odstavek 12. člena) ali ne sestavi seznama indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij v predpisanem roku ali na predpisan način (drugi odstavek 12. člena, drugi odstavek 28. člena, drugi odstavek 40. člena in tretji odstavek 49. člena),
4. ne hrani podatkov in dokumentacije o izvajanju notranje kontrole najmanj štiri leta po opravljeni notranji kontroli (drugi in tretji odstavek 34. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 250.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
47. člen
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če:
1. pri identifikaciji ne pridobi podatkov na predpisan način (7. in 8. člen),
2. najmanj enkrat letno ne opravi ponovne identifikacije tuje pravne osebe (drugi odstavek 9. člena),
3. ne imenuje pooblaščenca in namestnika pooblaščenca (prvi odstavek 12. člena) ali ne poskrbi za strokovno usposabljanje delavcev (drugi odstavek 12. člena in drugi odstavek 28. člena),
4. ne hrani podatkov in pripadajoče dokumentacije o pooblaščencu in namestniku pooblaščenca in o strokovnem usposabljanju delavcev najmanj štiri leta po imenovanju pooblaščenca in namestnika pooblaščenca oziroma po opravljenem strokovnem usposabljanju (drugi in tretji odstavek 34. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 10.000 tolarjev do 50.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 25.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se kaznuje fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
48. člen
Postopek za prekrške iz 45. in 46. člena tega zakona ni dopusten, ko potečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen, v nobenem primeru pa ni več mogoč, ko potečejo štiri leta od dneva storitve prekrška.
VIII. poglavje
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49. člen
(1) Minister, pristojen za finance, izda podzakonski akt iz prvega odstavka 40. člena tega zakona v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za finance, izda podzakonski akt iz šestega odstavka 5. člena tega zakona ter četrtega in petega odstavka 10. člena tega zakona v 90 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(3) Organizacije, revizijske družbe, samostojni revizorji in pravne ali fizične osebe, ki opravljajo računovodske storitve ali storitve davčnega svetovanja, sestavijo seznam indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
50. člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na organ, pristojen za nadzor opravljanja storitev davčnega svetovanja, se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve zakona, ki bo urejal področje opravljanja storitev davčnega svetovanja.
51. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona neha veljati zakon o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 36/94, 63/95 in 12/96 – obvezna razlaga).
(2) Do uveljavitve podzakonskih aktov, izdanih na podlagi tega zakona, se še naprej uporabljajo naslednji predpisi:
1. odredba o organizacijah, ki jih ni potrebno identificirati pri opravljanju nekaterih transakcij (Uradni list RS, št. 1/96 in 118/00),
2. navodilo o načinu sporočanja podatkov uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (Uradni list RS, št. 1/96) in
3. uredba o metodologiji za notranjo kontrolo v organizacijah iz 2. člena zakona o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 62/96).
52. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 480-01/00-1/4
Ljubljana, dne 26. septembra 2001.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.