Uradni list

Številka 76
Uradni list RS, št. 76/2001 z dne 28. 9. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 76/2001 z dne 28. 9. 2001

Kazalo

3982. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za vodomere za vročo vodo, ki lahko nosijo oznake in znake EEC, stran 7879.

Na podlagi prvega in četrtega odstavka 9. člena in petega odstavka 11. člena zakona o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) izdaja ministrica za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o meroslovnih zahtevah za vodomere za vročo vodo, ki lahko nosijo oznake in znake EEC*
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve za vodomere za vročo vodo, ki lahko nosijo oznake in znake EEC (v nadaljnjem besedilu: vodomeri), postopek ugotavljanja skladnosti in overitev, roke rednih overitev ter način označevanja.
Ta pravilnik se označi s skrajšano oznako MP-29-79/830.
2. člen
Izrazi in oznake, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
– “vroča voda“ je voda s temperaturo med 30 in 90 °C;
– pretok, Q (m3/h), je prostornina vode, ki v časovni enoti preteče skozi vodomer. Podaja se lahko tudi v litrih na uro;
– nazivni pretok, Qn (m 3/h), je konstrukcijsko dopustna trajna obremenitev vodomera, pri kateri mora vodomer delovati brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška;
– najmanjši pretok, Qmin (m 3/h), je spodnja meja področja pretokov, pri kateri mora vodomer še delovati brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška;
– največji pretok, Qmax (m 3/h), je zgornja meja področja pretokov, pri kateri vodomer za krajše obdobje še lahko deluje brez prekoračitve največjega dopustnega pogreška, brez poškodb ter brez prekoračitve največjega dopustnega padca tlaka;
– mejni pretok, Qt (m 3/h), je vrednost pretoka, ki celotno področje pretokov deli v spodnji in zgornji del področja z različnima največjima dopustnima pogreškoma;
– padec tlaka (bar) je sprememba tlaka, merjena med vstopnim in izstopnim delom vodomera, ki nastane zaradi prisotnosti vodomera v napeljavi. Padec tlaka je odvisen od pretoka. Pri nazivnem pretoku padec ne sme presegati vrednosti 0,25 bar, pri največjem pretoku pa ne vrednosti 1 bar;
– meroslovni razredi vodomera se označujejo s črkami A, B in C. Vsak razred opredeljuje faktorje za določitev najmanjšega pretoka Qmin in prehodnega pretoka Qt iz vrednosti nazivnega pretoka Qn.
II. MEROSLOVNE ZAHTEVE
3. člen
Največji dopustni pogrešek je v spodnjem področju pretokov od vključno Qmin do nevključno Qt je ± 5%.
Največji dopustni pogrešek je v zgornjem področju pretokov od vključno Qt do vključno Qmax je ± 3%.
4. člen
Vodomeri se glede na določitev pretokov Qmin in Qt delijo v štiri meroslovne razrede:
-----------------------------------------------------------------
                                          Q(n)
                          ---------------------------------------
                              < 15 m3/h         < / = 15 m3/h
-----------------------------------------------------------------
Razred A
vrednost za Q(min)            0,04 Q(n)         0,08 Q(n)
vrednost za Q(t)              0,10 Q(n)         0,20 Q(n)
-----------------------------------------------------------------
Razred B
vrednost za Q(min)            0,02 Q(n)         0,04 Q(n)
vrednost za Q(t)              0,08 Q(n)         0,15 Q(n)
-----------------------------------------------------------------
Razred C
vrednost za Q(min)            0,01 Q(n)         0,02 Q(n)
vrednost za Q(t)              0,06 Q(n)         0,10 Q(n)
-----------------------------------------------------------------
Razred D
vrednost za Q(min)            0,01 Q(n)
vrednost za Q(t)              0,015 Q(n)
-----------------------------------------------------------------
5. člen
Kazalna naprava mora z enostavnim postavljanjem različnih sestavnih elementov drug poleg drugega zagotavljati zanesljivo, enostavno in nedvoumno razbiranje prostornine pretečene vode, izražene v kubičnih metrih.
Prostornina je podana:
a) s položajem enega ali več kazalcev na krožnih skalah;
b) z razbirkom z ene vrstice v vrsti zaporednih številk v enem ali več okencih ali
c) s kombinacijo obeh sistemov.
Kubični meter in njegovi večkratniki so označeni s črno, deli kubičnega metra pa z rdečo barvo. Dejanska ali optično povečana višina številk ne sme biti manjša od 4 mm.
Na kazalnih napravah tipov b) in c) mora biti viden zamik vseh številk po vrednosti navzgor. Večanje katerekoli številčne enote se mora zaključiti medtem, ko številka naslednje nižje vrednosti opiše zadnjo desetino svoje poti. Pri kazalnih napravah tipa c) se lahko kolut, ki kaže številke najnižje vrednosti, giblje zvezno.
Kazalci pri kazalnih napravah tipov a) in c) se morajo vrteti v smeri urnega kazalca. Vrednost v kubičnih metrih za vsak razdelek mora biti izražena kot 10n, pri čemer je n pozitivno ali negativno celo število ali nič, tako da nastane sistem zaporednih desetiških mest. V bližini vsakega kazalca mora biti izpisano: x 1000, x 100, x 10, x 1, x 0,1, x 0,01, x 0,001.
6. člen
Pri kazalnih napravah mora biti simbol m3 prikazan na osrednjem mestu številčnice ali v neposredni bližini digitalnega dela kazanja.
Najhitreje gibajoči se graduirani element ima vlogo kontrolnega elementa in se mora gibati zvezno. Velikost njegovega razdelka se šteje za overitveno vrednost razdelka. Ta kontrolni element je lahko stalen ali pa začasno nameščen z dodajanjem delov, ki jih je mogoče odstraniti. Ti deli ne smejo bistveno vplivati na meroslovne lastnosti vodomera.
Overitveni razdelek ne sme biti krajši od 1 mm in ne daljši od 5 mm.
Skala mora imeti bodisi delitvene črte, katerih enakomerna debelina ne presega ene četrtine razdalje med osema dveh zaporednih črt, ki se lahko razlikujeta le po dolžini, bodisi kontrastne pasove, katerih konstantna širina je enaka dolžini razdelka.
7. člen
Kazalna naprava mora biti sposobna brez vmesnega preklopa na vrednost nič registrirati prostornino, izraženo v kubičnih metrih, ki ustreza najmanj 1999 uram delovanja pri nazivnem pretoku.
Vrednost overitvenega razdelka mora biti podana v obliki 1 x 10n ali 2 x 10n ali 5 x 10n. Podana vrednost mora biti dovolj majhna, da negotovost razbiranja med overjanjem ne preseže 0,5% in da pri tem pogrešek razbirka ne preseže polovice dolžine najmanjšega razdelka.
III. TEHNIČNE ZAHTEVE
8. člen
Vodomer mora biti izdelan iz materiala s primerno trdnostjo in obstojnostjo za delovne pogoje uporabe. Zagotovljena mora biti odpornost proti notranji in zunanji koroziji.
Vodomer mora biti sposoben brez okvar in brez sprememb meroslovnih lastnosti vzdržati trajni tlak najmanj 10 bar in trajno temperaturo 90 °C. Občasne spremembe delovne temperature v območju med 0 in 110 °C ne smejo povzročiti trajnih poškodb.
Če je vodomer izpostavljen obratnemu toku, mora to prenesti brez okvar in brez sprememb meroslovnih lastnosti ter hkrati tak obratni pretok registrirati.
9. člen
Vodomeri so lahko opremljeni z napravo za naravnavanje, s katero je mogoče spreminjati razmerje med prikazano prostornino in dejansko pretečeno prostornino. Ta naprava je obvezna pri vodomerih, ki uporabljajo delovanje hitrosti vode za vrtenje gibljivega dela.
Konstrukcija mora zagotavljati ustrezen način zaščite pred posegom v napravo za naravnavanje po izvedeni overitvi.
10. člen
Uporaba pospeševalne naprave za povečanje hitrosti vrtenja gibljivega dela vodomera pod vrednostjo najmanjšega pretoka Qmin je prepovedana.
IV. NAPISI IN OZNAKE
11. člen
Vodomer mora imeti naslednje neizbrisne in v normalnih pogojih dobro prepoznavne napise in oznake:
– ime proizvajalca ali njegovo blagovno znamko;
– meroslovni razred in nazivni pretok Qn v kubičnih metrih na uro;
– leto izdelave in serijsko številko;
– eno ali dve puščici, ki kažeta smer pretoka vode pri normalni uporabi;
– znak EEC-odobritve tipa;
– največji delovni tlak, če ta presega 10 bar;
– delovno temperaturo v obliki: 90 °C;
– črko “V“, če je vodomer predviden za vgradnjo navpično, oziroma črko “H“, če je predviden za vgradnjo vodoravno.
V. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
12. člen
Skladnost vodomerov z meroslovnimi zahtevami se lahko potrdi z EEC-odobritvijo tipa, ki ji sledi EEC-prva overitev.
1. EEC-odobritev tipa
13. člen
Ko se na podlagi tehnične dokumentacije ugotovi skladnost tipa vodomera z zahtevami tega pravilnika, se na določenem številu vzorcev tipa izvedejo meroslovni preskusi. Število potrebnih vzorcev za preskuse se določi po naslednji tabeli:
-----------------------------------------------------------------
Nazivni pretok Qn (m3/h)              Število vzorcev za preskuse
-----------------------------------------------------------------
do nevključno 1,5                                 10
od vključno 1,5 do nevključno 15                   3
od 15 dalje                                        2
-----------------------------------------------------------------
Vzorčni vodomeri se na splošno v vseh primerih preskušajo posamično, da se izkažejo meroslovne lastnosti vsakega vodomera posebej.
Na podlagi rezultatov posameznih meritev Urad Republike Slovenije za meroslovje lahko:
– ne izvede preskusov na vseh predloženih vzorcih ali
– zahteva dodatne vzorce za preskuse.
14. člen
Oprema za izvajanje preskusov v sklopu EEC-odobritve tipa mora izpolnjevati naslednje bistvene zahteve:
– tlak na izhodu vsakega vodomera mora biti dovolj velik, da se prepreči kavitacija;
– merilna negotovost pri merjenju prostornine pretečene vode ne sme presegati 0,3%, upoštevajoč različne vzroke pogreškov;
– največja dopustna merilna negotovost pri merjenju tlaka je 5% oziroma 2,5% pri merjenju padca tlaka;
– največje dopustno spreminjanje nastavljenega pretoka pri posameznem preskusu je 2,5% v področju med Qmin in Qt oziroma 5% v področju med Qt in Qmax;
– največja merilna negotovost pri meritvi temperature ne sme presegati 1 °C.
15. člen
Preskusni postopek v sklopu EEC-odobritve tipa se izvaja v naslednjem vrstnem redu:
a) preskus tesnosti pod tlakom pri temperaturi (85 ± 5) °C v dveh fazah:
– 1,6-kratni nazivni delovni tlak za 15 min;
– dvakratni nazivni delovni tlak za 1 min;
b) določitev krivulje pogreškov v odvisnosti od pretoka z ugotavljanjem učinka tlaka in z upoštevanjem normalnih pogojev vgradnje preskušanega vodomera (potrebni ravni deli cevi pred in za vodomerom itd.);
c) določitev padcev tlaka pri značilnih pretokih;
č) hitri preskus vzdržljivosti po naslednji shemi:
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Nazivni pretok  Preskusni pretok    Vrsta preskusa   Število      Trajanje        Čas         Trajanje zagona
Qn  (m3/h)      in temp.                             prekinitev   premorov v sek  delovanja   zaustavitve v sek
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Qn < = 10       Qn (50 + / - 5)     prekinjen        100 000      15              15          0,15 Qn, najmanj
                stopinj C                                                                     pa 1 sek
                Qmax (85 + / - 5)   neprekinjen                                   100 h
                stopinj C
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Qn > 10         Qn (50 + / - 5)     neprekinjen                                   500 h
                stopinj C
                Qmax (85 + / - 5)   neprekinjen                                   200 h
                stopinj C
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Pred izvedbo prvega preskusa in po vsaki seriji preskusov se določijo merilni pogreški najmanj v naslednjih točkah:
Qmin, Qt, 0,5Qn, Qmax.
Pri vsakem preskusu mora prostornina vode, spuščena skozi vodomer, zadoščati, da se kazalec ali kolut na overitveni skali zavrti za en ali več celih vrtljajev, da se nevtralizirajo učinki cikličnega popačenja.
– preskus odpornosti proti toplotnemu udarcu za vodomere z Qn < 10 m3/h zajema 25 ciklov po naslednji shemi:
-------------------------------------------------------------------------------
Temperatura vode (stopinj C)     Pretok (m3/h)               Trajanje v minutah
-------------------------------------------------------------------------------
85 + / - 5                       Qmax                        8
-                                0                           1 do 2
hladna voda                      Qmax                        8
-                                0                           1 do 2
-------------------------------------------------------------------------------
16. člen
Tip vodomera, na katerem so bili opravljeni preskusi iz prejšnjega člena, se lahko odobri, če se po vsakem hitrem preskusu vzdržljivosti in po preskusu odpornosti proti toplotnemu udarcu ne pojavijo spremembe glede na začetno krivuljo pogreškov, ki bi bile večje od 3% v področju med Qmin in Qt oziroma večje od 1,5% med Qt in Qmax.
Certifikat o EEC-odobritvi tipa lahko vsebuje tudi določbo, da se preskus točnosti pri EEC-prvi overitvi izvede s hladno vodo. Ta možnost se dovoli, če je bilo s preskusi ugotovljeno, da vodomer, ki prestane preskus točnosti s hladno vodo, hkrati izpolnjuje tudi zahteve glede največjega dopustnega pogreška iz 3. člena tega pravilnika.
Certifikat o EEC odobritvi tipa mora v tem primeru vsebovati opis izvedbe preskusa točnosti s hladno vodo, vključno z vrednostmi pretokov, pri katerih je treba preskus izvesti.
2. EEC-prva overitev
17. člen
EEC-prva overitev vključuje:
– preverjanje skladnosti vodomera z odobrenim tipom;
– tlačni test pri 1,6-kratni vrednosti nazivnega delovnega tlaka;
– meroslovni preskus z vročo vodo pri temperaturi (50 ± 5) °C oziroma s hladno vodo, če je v certifikatu o EEC-odobritvi to dopuščeno, najmanj v naslednjih točkah področja pretokov: med Qmin in 1,1 Qmin, med Qt in 1,1 Qt ter med 0,9 Qmax in Qmax;
– ugotavljanje padca tlaka v naštetih točkah področja pretokov.
Pri vsakem preskusu mora prostornina vode, spuščena skozi vodomer, zadoščati, da se kazalec ali kolut na overitveni skali zavrti za en ali več celih vrtljajev, da se nevtralizirajo učinki cikličnega popačenja.
Največji dopustni pogrešek je:
– v spodnjem področju pretokov od vključno Qmin do nevključno Qt: ± 5%;
– v zgornjem področju pretokov od vključno Qt do vključno Qmax: ± 3%.
Meroslovni preskusi se lahko izvajajo tudi serijsko, če preskusna oprema izpolnjuje naslednje bistvene zahteve:
– izstopni tlak pri vseh vodomerih mora biti dovolj velik, da se ne pojavi kavitacija;
– možnost ugotavljanja osnovne meroslovne lastnosti vsakega vodomera v seriji;
– možnost izmere padca tlaka na vsakem vodomeru v seriji.
VI. REDNE IN IZREDNE OVERITVE
18. člen
Za vodomere so obvezne redne in izredne overitve. Rok za redne overitve je 5 let.
Meroslovni preskus v sklopu rednih ali izrednih overitev vključuje:
– preverjanje skladnosti vodomera z odobrenim tipom;
– meroslovni preskus z vročo vodo pri temperaturi (50 ± 5) °C oziroma s hladno vodo, če je v certifikatu o EEC-odobritvi to dopuščeno, najmanj v naslednjih točkah področja pretokov: med Qmin in 1,1 Qmin, med Qt in 1,1 Qt ter med 0,9 Qn in Qn;
– ugotavljanje padca tlaka v naštetih točkah področja pretokov.
Kriterij največjih dopustnih pogreškov je enak kot pri EEC-prvi overitvi.
VII. KONČNA DOLOČBA
19. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji oziroma z dnem uveljavitve ustreznega mednarodnega sporazuma z Evropsko unijo.
Št. 009-13/01-8
Ljubljana, dne 14. septembra 2001.
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo, znanost in šport
* Ta pravilnik smiselno povzema vsebino direktive EGS o približevanju zakonov držav članic, ki se nanašajo na vodomere za vročo vodo (79/830/EEC).

AAA Zlata odličnost