Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2001 z dne 31. 5. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2001 z dne 31. 5. 2001

Kazalo

2438. Poslovnik Vlade Republike Slovenije, stran 4780.

Na podlagi četrtega odstavka 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97, 23/99 in 119/00) je Vlada Republike Slovenije na 26. seji dne 10. maja 2001 sprejela
P O S L O V N I K
Vlade Republike Slovenije
1. UVODNI DOLOČBI
1. člen
(predmet urejanja)
S tem poslovnikom se urejata organizacija in način dela Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
2. člen
(predsednik vlade)
Predsednik Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: predsednik vlade) v skladu z ustavo, zakoni in tem poslovnikom vodi in usmerja delo vlade, usklajuje delo ministrov, skrbi za enotnost vlade in jo predstavlja. V ta namen sklicuje in vodi seje vlade, daje ministrom napotke, zahteva poročanje posameznih ministrov o njihovem delu, predstavlja vlado pred drugimi vejami državne oblasti, se udeležuje mednarodnih in drugih srečanj ter zastopa stališča vlade v medijih.
Predsednik vlade lahko generalnemu sekretarju Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretar) izdaja obvezna navodila o izvajanju njegovih pristojnosti po tem poslovniku.
2. ORGANIZACIJA DELA VLADE
3. člen
(seje vlade)
Vlada dela in odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na rednih in dopisnih sejah vlade.
Na rednih sejah predsednik vlade in ministri (v nadaljnjem besedilu: člani vlade) sodelujejo in odločajo neposredno.
Na dopisnih sejah člani vlade sodelujejo in odločajo z uporabo informacijsko-telekomunikacijskih storitev v okviru informacijskega sistema za podporo postopkom sprejemanja odločitev vlade (v nadaljnjem besedilu: informacijski sistem vlade).
4. člen
(delovna telesa vlade)
Za predhodno obravnavo posameznih zadev iz svoje pristojnosti ter za dokončno obravnavo gradiv, ki obravnavajo posamezna ožja in manj pomembna vprašanja, ustanovi vlada odbore in komisije (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa).
S sklepom o ustanovitvi delovnega telesa vlada določi:
– naloge in delovno področje delovnega telesa;
– vrste odločitev, za katere so ministri, ki so člani delovnega telesa, pooblaščeni, da jih v imenu vlade dokončno obravnavajo;
– ministre in direktorje vladnih služb, ki so po funkciji predsednik, namestnik in člani delovnega telesa. Minister oziroma direktor, ki je član več delovnih teles, lahko za posamezno delovno telo s pisnim pooblastilom določi funkcionarja ali višjega upravnega delavca, ki ga pri delu delovnega telesa stalno zastopa. Glede njegovih pravic in dolžnosti se uporablja 30. člen tega poslovnika.
Strokovno-administrativna dela za posamezno delovno telo opravlja Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: generalni sekretariat) ali druga vladna služba, podrejena generalnemu sekretarju, ki jo določi generalni sekretar, če vlada ne odloči drugače. Generalni sekretar lahko za posamezno delovno telo imenuje sekretarja delovnega telesa.
5. člen
(sveti vlade)
Z namenom vzpostavitve dialoga z organizacijami civilne družbe in nevladnimi strokovnimi institucijami na posameznem področju vlada (so)ustanavlja svete vlade.
S sklepom o (so)ustanovitvi sveta se določijo:
– naloge in delovno področje sveta;
– organizacije civilne družbe, nevladne strokovne institucije, ministrstva in vladne službe, katerih predstavniki so člani sveta. Svoje predstavnike določijo organizacije civilne družbe in strokovne institucije same. Predstavniki ministrstev in vladnih služb so lahko ministri, direktorji, drugi funkcionarji in višji upravni delavci;
– povračilo stroškov in višino sejnin za člane, ki niso predstavniki vladnih organov oziroma služb;
– organ, služba oziroma oseba, ki za svet opravlja strokovno-administrativne naloge;
– organ oziroma služba, ki krije stroške delovanja sveta. Če se v sklepu to ne določi, krije stroške predlagatelj vladnega gradiva, s katerim je bil svet ustanovljen.
6. člen
(delovna skupina vlade)
Za izpolnitev nalog, ki jih vlada naloži več ministrstvom in vladnim službam, lahko vlada imenuje delovno skupino vlade.
S sklepom o ustanovitvi delovne skupine vlada določi:
– nalogo delovne skupine in rok za njeno izpolnitev;
– vodjo skupine in člane delovne skupine.
Delovna skupina preneha delovati po izpolnitvi naloge ali po preteku roka za njeno izpolnitev. Ob prenehanju delovanja vodja delovne skupine nemudoma predloži vladi poročilo o izpolnitvi naloge.
3. GRADIVO VLADE
7. člen
(pooblaščeni predlagatelji vladnega gradiva)
Gradivo vlade lahko predlagajo v obravnavo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar vlade, direktorji vladnih služb in drugi pooblaščeni predlagatelji (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji).
8. člen
(gradivo vlade)
Gradivo vlade je skupek dokumentov s predlogi vladnih odločitev, ki jih predlagatelj predloži vladi v obravnavo in s katerimi se vladi predlaga sprejem določenih sklepov.
Predložena gradiva vlade morajo biti usklajena med ministrstvi in vladnimi službami, ki jih zadevajo, razen če zaradi nujnosti ali drugih razlogov to ni mogoče. Predlagatelji pri pripravi zakonov, predpisov in drugih gradiv pravne narave v vseh fazah postopka sodelujejo s službo vlade za zakonodajo. Gradivo mora predlagatelj predložiti jezikovno in stilistično urejeno.
Gradivo vlade sestavljajo spremni dopis gradiva, gradivo in priloge gradiva.
V spremnem dopisu gradiva, ki se naslovi na generalni sekretariat, mora predlagatelj navesti podatke v tem vrstnem redu:
– naslov gradiva;
– klasifikacijsko številko gradiva, če gre za predlog predpisa, pa enotno identifikacijsko oznako (EVA);
– predlog sklepov vlade;
– ime predlagatelja;
– ime osebe, ki je bila odgovorna za strokovno pripravo in usklajevanje gradiva, ter imena oseb, ki bodo sodelovale pri delu Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor), če bo gradivo obravnaval;
– izjavo o usklajevanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami oziroma navedbo neusklajenosti;
– izjavo, da je gradivo obravnaval pristojni svet, če je za obravnavano področje ustanovljen, oziroma navedbo, naj svet gradivo obravnava po opravljeni predhodni obravnavi gradiva na pristojnem delovnem telesu;
– predlog za skrajšanje rokov, ki veljajo za obravnavo gradiva, s kratko obrazložitvijo;
– predlog postopka, po katerem naj vlada gradivo obravnava;
– kratek povzetek gradiva, če brez prilog obsega več kot pet strani, v obsegu največ ene strani.
Predlog iz osme alinee prejšnjega odstavka se daje zgolj izjemoma, navedba predloga iz devete alinee ni obvezna.
Gradivo mora vsebovati:
– oceno finančnih posledic njegovega sprejetja;
– navedbo razlogov za sprejem predlaganih sklepov oziroma drugih aktov;
– če gre za splošen pravni akt obrazložitev skladnosti s predpisi Evropske unije ter oceno povečanja oziroma zmanjšanja obremenitve sodišč ali javne uprave;
– obrazložitev usklajenosti predlaganih rešitev s posameznimi sistemskimi ureditvami, še zlasti če gre za področje človekovih pravic, svoboščin in kaznovalne politike ter pojasnilo morebitne neusklajenosti;
– obrazložitev morebitne medresorske neusklajenosti gradiva;
– druge podatke in informacije, potrebne za odločanje na seji vlade.
Gradivo, ki se predlaga v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru, mora vsebovati tudi vse sestavine, ki jih predpisuje poslovnik državnega zbora.
Gradivu se kot priloga priložijo:
– izjava o skladnosti predloga zakona ali drugega splošnega akta s predpisi Evropske unije, če se z gradivom predlaga vladi v obravnavo predlog zakona ali drugega splošnega akta. Izjava se izpolni na obrazcu, ki je sestavni del tega poslovnika. Če gradivo z ničimer ni povezano s pravnim redom Evropske unije, se to navede na koncu spremnega dopisa gradiva. V tem primeru se obrazec ne prilaga;
– mnenje ministrstva, pristojnega za finance, in službe vlade, pristojne za zakonodajo, če se z gradivom predloži vladi v obravnavo predlog zakona ali drugega predpisa. Če k predloženemu gradivu ministrstvo ali služba ni dala pripomb, se to navede v spremnem dopisu gradiva in se mnenje ne prilaga;
– mnenje ministrstva, pristojnega za upravo, če se z gradivom predlaga vladi v obravnavo zakon ali drug predpis, katerega izvajanje je v pristojnosti upravnih enot. Ministrstvo, pristojno za upravo, lahko pridobi predhodno mnenje upravnih enot skupaj z oceno kadrovskih in finančnih posledic;
– mnenje pooblaščenega telesa za nadzor nad državnimi pomočmi, če se gradivo nanaša na državne pomoči.
Za pripravo mnenj iz tega odstavka imajo pristojna ministrstva in službe na voljo 14 dni od prejema gradiva. Če v tem roku mnenje ni dano, lahko predlagatelj gradivo predloži brez njihovega mnenja, ker se šteje, da ne nasprotujejo obravnavi gradiva.
9. člen
(oblika gradiva vlade in drugih dokumentov)
Vlada obravnava samo tista gradiva, ki so generalnemu sekretariatu poslana v elektronski obliki. Vladno gradivo mora biti podpisano z varnim elektronskim podpisom predlagatelja oziroma mora biti na drug način, ki ga določi generalni sekretar, nedvomno razvidno, da je gradivo poslal predlagatelj.
Celotno vladno gradivo z vsemi sestavnimi deli mora biti poslano v eni datoteki v vrstnem redu iz 8. člena tega poslovnika. Izjemoma je mogoče vladno gradivo poslati tudi v ločenih datotekah, če posameznih delov gradiva zaradi uporabe različnih programov ali tajnosti določenih delov gradiva ni mogoče združiti.
Izjemoma lahko generalni sekretar predlaga predsedniku vlade oziroma predsedniku delovnega telesa, da na dnevni red seje uvrsti tudi gradivo, ki ga zaradi tehničnih ali drugih upravičenih razlogov ni bilo mogoče pravočasno predložiti v elektronski obliki.
Ministrstva in vladne službe pošiljajo generalnemu sekretariatu, tako kot je določeno v prvem odstavku tega člena, tudi vse druge dokumente.
Ministrstva in vladne službe si morajo v elektronski obliki izmenjavati mnenja, ki jih predlagatelj v skladu s tem poslovnikom priloži vladnemu gradivu.
10. člen
(predlogi sklepov)
Predlogi sklepov morajo biti oblikovani jasno in jedrnato. Vsebovati morajo pravno podlago, nosilce nalog, realne roke za njihovo izvedbo in navedbo, koga je treba seznaniti s sklepom.
S predlogi sklepov se posameznemu organu ali službi ne smejo nalagati naloge, katerih opravljanje nalaga že zakon oziroma drug splošen predpis, in naloge za katere organ ali služba po veljavnih predpisih ni pristojna.
11. člen
(ocena finančnih posledic gradiva vlade)
Pri ocenjevanju finančnih posledic vladnega gradiva se, če gre za večja finančna sredstva, sklicuje na podatke in ocene, ki so zapisane v veljavnem finančnem načrtu ustreznega proračunskega uporabnika in njegovi obrazložitvi. Če finančne posledice gradiva vlade v finančnih načrtih niso bile predvidene in ustrezno obrazložene, mora ocena finančnih posledic vsebovati vse sestavine, ki jih za posamezen ukrep morata vsebovati finančni načrt in njegova obrazložitev. V oceni večjih finančnih posledic se vedno navedejo tudi:
– predvidene spremembe prejemkov in izdatkov proračuna za prihodnja tri leta;
– predlogi za pokrivanje povečanih izdatkov proračuna ali predlogi za nadomestitev zmanjšanih prejemkov proračuna.
Če gradivo vlade nima večjih finančnih posledic, se pri zakonskih in drugih predpisih navedejo zgolj podatki iz obeh alinei prejšnjega odstavka, pri drugem gradivu pa le približna ocena oziroma navedba, da gradivo ne prinaša novih finančnih obveznosti.
Če je predlagatelj predvidljive finančne posledice ocenil prenizko, se manjkajoča sredstva zagotovijo praviloma iz njegovih proračunskih sredstev.
12. člen
(zavrnitev gradiva vlade)
Če gradivo vlade ni pripravljeno v skladu s tem poslovnikom, generalni sekretar to sporoči predlagatelju skupaj s pojasnilom, kako naj ga dopolni oziroma popravi. V informacijskem sistemu vlade se objavi samo popravljeno gradivo, zavrnjeno pa le, če tako odloči generalni sekretar po posvetovanju s predlagateljem gradiva, ker je zaradi obsežnosti ali nujnosti gradiva to smotrno.
Če gradivo obravnava vprašanja, ki spadajo v delovno področje ustanovljenih svetov vlade ali delovnih skupin in ti gradiva še niso obravnavali, generalni sekretar pozove predlagatelja, da gradivo predloži pristojnemu telesu v predhodno obravnavo.
Gradivo, ki ne obravnava vprašanj, ob katerih mora ukrepati ali oblikovati stališča vlada, je pa pomembno za spremljanje stanja oziroma za obveščenost članov vlade, pošlje generalni sekretar članom vlade. Takšnega gradiva vlada ne obravnava.
Predlagatelj gradiva, ki se z zavrnitvijo ne strinja, lahko poda zahtevo iz prvega odstavka 53. člena tega poslovnika.
13. člen
(gradivo nepooblaščenih predlagateljev)
Gradivo, ki ga na vlado naslovi nepooblaščeni predlagatelj, generalni sekretar pošlje v reševanje pristojnemu ministrstvu oziroma vladni službi, ki mora nepooblaščenemu predlagatelju odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
Če gradivo nepooblaščenega predlagatelja obravnava vprašanja, ob katerih mora ukrepati ali oblikovati stališča vlada, predloži ministrstvo ali vladna služba iz prejšnjega odstavka vladi ustrezno vladno gradivo, ki vsebuje tudi predlog odgovora nepooblaščenemu predlagatelju, najkasneje v roku 20 dni.
Gradiva iz prvega odstavka tega člena, za katera ni pristojna vlada, ministrstva ali vladne službe, generalni sekretar odstopi pristojnemu organu.
4. DELO VLADE
4.1 Splošne določbe
14. člen
(objavljanje gradiva v informacijskem sistemu vlade)
Generalni sekretar gradivo vlade, ki ni zavrnjeno na podlagi 12. člena tega poslovnika, sklice sej, zapisnike sej in druge dokumente, povezane s sejo vlade in njenih delovnih teles, objavi v informacijskem sistemu vlade.
Dostop do informacijskega sistema vlade imajo člani vlade, generalni sekretar, direktor Urada predsednika vlade, direktorji vladnih služb in njihovi pooblaščenci.
Generalni sekretar lahko odloči, da imajo dostop do informacijskega sistema vlade tudi drugi predstojniki organov in organizacij oziroma pooblaščeni predstavniki parlamentarnih strank, ki sestavljajo vladno koalicijo. O odobrenih dostopih obvesti predsednika vlade.
Z objavo gradiva in drugih dokumentov v informacijskem sistemu vlade se šteje, da je bilo gradivo poslano članom vlade in drugim pooblaščencem.
Naslovniki gradiv morajo generalnemu sekretarju takoj sporočiti morebitne tehnične okvare, zaradi katerih imajo moten dostop do informacijskega sistema vlade. V tem primeru generalni sekretar pošlje gradivo prejemniku na drug primeren način (telefaks, kurirji, elektronska pošta...).
15. člen
(pripombe k objavljenemu gradivu)
Člani vlade lahko v treh delovnih dneh po objavi vladnega gradiva dajo k njemu svoje pripombe oziroma lahko nasprotujejo njegovi obravnavi. V navedenem roku lahko ministrstva, pristojna za finance, pravosodje in upravo, ter služba vlade, pristojna za zakonodajo, zahtevajo podaljšanje roka na devet delovnih dni, če gre za obsežnejše gradivo, in če njegovo sprejetje pomeni velike finančne posledice, dodatne obremenitve sodišč ali javne uprave oziroma nove pravnosistemske rešitve.
Direktorji vladnih služb, ki so neposredno podrejene predsedniku vlade, lahko h gradivom, ki posegajo na njihovo delovno področje, sami dajo pripombe, generalni sekretar pa lahko daje pripombe k vsem vladnim gradivom. Postopek obravnave takšnih gradiv se lahko nadaljuje, ko se predlagatelj gradiva opredeli do pripomb.
Če so člani vlade k objavljenemu vladnemu gradivu dali pripombe, se postopek obravnave nadaljuje:
– po prejemu obvestila o njegovi uskladitvi. Hkrati s tem obvestilom predlagatelj predloži besedilo sprememb oziroma dopolnitev osnovnega gradiva. Če to zaradi obsežnosti sprememb ni smotrno, predlagatelj predloži novo gradivo. Za besedilo sprememb oziroma novo gradivo se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 14. člena tega poslovnika, prvega in drugega odstavka tega člena ter prvega odstavka 16. člena;
– po prejemu obvestila predlagatelja o opravljenem, a neuspešnem usklajevanju, in njegove zahteve, da se gradivo obravnava kljub neusklajenosti.
Neusklajeno gradivo, glede katerega v roku enega meseca od dneva objave ni bila prejeta opredelitev iz drugega odstavka oziroma obvestilo ali zahteva iz prejšnjega odstavka tega člena, se šteje za umaknjeno iz vladnega postopka. Takšno gradivo generalni sekretar odstrani iz informacijskega sistema vlade.
16. člen
(določanje postopka obravnave)
Če k vladnemu gradivu niso bile dane pripombe, generalni sekretar po poteku najmanj treh delovnih dni od njegove objave določi postopek njegove obravnave.
Če so bile k objavljenemu vladnemu gradivu dane pripombe, lahko generalni sekretar določi postopek njegove obravnave takoj po prejemu opredelitve iz drugega odstavka oziroma zahteve iz tretjega odstavka prejšnjega člena, vendar ne pred potekom treh delovnih dni od objave vladnega gradiva.
Gradivo vlade se lahko obravnava:
– na redni ali dopisni seji vlade po predhodni obravnavi na pristojnih delovnih telesih;
– na redni ali dopisni seji vlade brez predhodne obravnave na pristojnih delovnih telesih;
– na pristojnem delovnem telesu, ki gradivo dokončno obravnava.
Pri določitvi postopka generalni sekretar upošteva vsebino in obseg vladnega gradiva, stopnjo njegove pripravljenosti in usklajenosti, morebiten predlog predlagatelja gradiva, poročilo delovnega telesa, če je vladno gradivo predhodno obravnavalo, ter določila tega poslovnika. Vladno gradivo, ki ga je pristojno delovno telo zavrnilo, se ne sme uvrstiti na sejo vlade.
Predhodno se na delovnih telesih obravnavajo zgolj tista gradiva vlade, o katerih je bila prejeta zahteva iz tretjega odstavka 15. člena tega poslovnika, gradiva, ki so bila na podlagi zahtev iz prvega odstavka 25. člena tega poslovnika umaknjena z dnevnega reda dopisne seje vlade, ter gradiva, ki so delovnim telesom dodeljena v dokončno obravnavo.
Na rednih sejah vlade se obravnavajo zahtevnejša vladna gradiva, s katerimi se predlaga sprejem pomembnih odločitev in usmeritev politične ali ekonomske narave, s tem povezane predloge odločitev Državnega zbora, ter gradiva, ki so bila na podlagi zahtev iz drugega odstavka 25. člena tega poslovnika umaknjena z dnevnega reda dopisne seje vlade.
Druge zadeve vlada obravnava na dopisnih sejah.
17. člen
(roki obravnave gradiva)
Gradivo vlade je mogoče obravnavati na seji pristojnega delovnega telesa oziroma na dopisni ali redni seji vlade po preteku najmanj štirih delovnih dni od njegove objave.
Gradivo vlade, ki ga je obravnavalo delovno telo in h kateremu niso bile dane pripombe, se predloži v obravnavo vladi praviloma še v istem tednu.
Generalni sekretar lahko roke iz tega člena ter roke iz 15. in 16. člena tega poslovnika izjemoma na podlagi pisno obrazloženega predloga skrajša. Kadar je gradivo obsežnejše in zahtevnejše, lahko navedene roke tudi podaljša.
Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena generalni sekretar praviloma skrajša roke, ki se nanašajo na dopolnjena gradiva iz prve alinee tretjega odstavka 15. člena tega poslovnika.
Generalni sekretar spremembo roka navede ob objavi gradiva.
18. člen
(gradivo z zaupnimi podatki)
Gradivo vlade z najvišjimi stopnjami tajnosti se obravnava z uporabo dodatnih varnostnih ukrepov. Za njihovo obravnavo se lahko določi poseben postopek, v katerem se lahko komuniciranje z uporabo informacijsko-telekomunikacijskih storitev izključi.
Poseben postopek se uredi s posebnim aktom vlade.
4.2 Redne seje vlade
19. člen
(sklic redne seje)
Seje vlade sklicuje predsednik vlade na stalno določen dan v tednu. Predlog dnevnega reda določi na predlog generalnega sekretarja vlade.
Generalni sekretar objavi sklic v informacijskem sistemu vlade najkasneje štiri delovne dni pred sejo vlade ter o njem na primeren način (elektronska pošta, sporočila po mobilni telefoniji...) obvesti člane vlade ter direktorje vladnih služb. Izjemoma, ko mora vlada na redni seji odločati o neodložljivem vprašanju, lahko predsednik vlade skrajša navedeni rok.
20. člen
(potek redne seje)
Sejo vlade vodi predsednik vlade, če je odsoten, pa minister, ki ga določi.
Seja vlade se začne z določitvijo dnevnega reda. Podlaga za razpravo o dnevnem redu je predlog dnevnega reda.
Na predlog predlagatelja lahko vlada v nujnih primerih razširi predlog dnevnega reda z obravnavo še neobjavljenega vladnega gradiva.
Po določitvi dnevnega reda se sprejme zapisnik prejšnje seje ter pregleda uresničevanje sklepov prejšnjih sej vlade. Člani vlade imajo pravico dati pripombe k zapisniku pisno pred sejo ali ustno na sami seji. O pripombah k zapisniku odloči vlada.
Obravnava posamezne točke dnevnega reda se začne s kratko predlagateljevo obrazložitvijo vladnega gradiva, če je to po mnenju predsednika vlade potrebno oziroma če to predlagatelj izrecno zahteva. Predsednik vlade lahko ustno obrazložitev časovno omeji. Po dani obrazložitvi se lahko začne razprava, v kateri dajo sodelujoči na seji morebitne pripombe h gradivu in ustrezna dodatna pojasnila.
Po končani obravnavi vlada sprejme sklepe, s katerimi gradivo in predlagane rešitve sprejme v predlaganem ali spremenjenem besedilu, oziroma sklepe, s katerimi zavrne gradivo. Vlada lahko odloži sklepanje, naloži predlagatelju, da gradivo dopolni ali pa v skladu s 6. členom tega poslovnika ustanovi delovno skupino vlade, ki predloženo gradivo ustrezno dopolni.
Predsednik vlade lahko med sejo prekine delo vlade, če so potrebna posvetovanja; če je na podlagi razprave na seji treba pripraviti dopolnjene predloge sklepov; če se na zahtevo posameznega člana vlade ugotovi, da seja ni več sklepčna, in v drugih primerih, kadar tako sklene vlada.
Vlada lahko pooblasti službo vlade, pristojno za zakonodajo, ali delovno skupino vlade, da opravi končno redakcijo gradiva, ki je bilo vsebinsko sprejeto na seji vlade.
21. člen
(sodelovanje na redni seji)
Na seji vlade sodelujejo predsednik vlade, ministri, generalni sekretar, direktorji Urada predsednika vlade, službe vlade za zakonodajo, službe vlade za informiranje in vabljeni.
Na predlog ministra in s soglasjem predsednika vlade lahko na seji poleg ministra sodelujejo tudi državni sekretar, predstojnik organa v sestavi ali višji upravni delavec, odgovoren za pripravo vladnega gradiva, vendar le pri točki, pri kateri je njegovo sodelovanje potrebno.
Minister mora pravočasno obvestiti generalnega sekretarja, da se ne bo udeležil seje vlade zaradi službene poti, bolezni in drugih upravičenih razlogov ter o pooblaščencu, ki bo sodeloval na seji namesto njega. Pooblaščenec nima pravice glasovati.
Na seji so lahko navzoči tudi delavci, ki skrbijo za izvedbo seje, z dovoljenjem generalnega sekretarja pa tudi drugi delavci. Spremljanje seje se jim lahko omogoči tudi z neposrednim avdio-vizualnim prenosom seje.
22. člen
(sklepčnost in glasovanje na redni seji)
Sklepčnost vlade se ugotavlja na zahtevo posameznega člana vlade. Če je bila vlada sklepčna pri določanju dnevnega reda in če med sejo ugotavljanje sklepčnosti ni bilo zahtevano, se šteje, da je bila vlada sklepčna ves čas seje.
Na sejah vlade glasujejo člani vlade z dvigom rok, s posamičnim izrekanjem ali na drug tehnično izvedljiv način.
4.3 Dopisne seje vlade
23. člen
(sklic dopisne seje)
Generalni sekretar skladno z navodili predsednika vlade v informacijskem sistemu vlade objavi sklic in gradiva za dopisno sejo s poročili delovnih teles oziroma stališči svetov vlade, če so bila vladna gradiva predhodno že obravnavana. O sklicu dopisne seje se člani vlade, direktor Urada predsednika vlade ter direktorji vladnih služb še dodatno na primeren način obvestijo (elektronska pošta, sporočila preko mobilne telefonije...).
V sklicu se navede, kako in do kdaj lahko osebe iz 15. člena tega poslovnika pošljejo svoja sporočila med dopisno sejo. Rok za pošiljanje sporočil, ki se lahko določi za vsako točko dnevnega reda posebej, ne sme biti krajši od štirih ur in ne daljši od treh dni. Če se dopisna seja skliče tik pred končanjem delovnega dne ali po njem, se ne sme končati pred 10. uro naslednjega delovnega dne, razen v primeru iz tretjega odstavka 28. člena tega poslovnika.
Določbe tega člena se uporabljajo tudi za morebitno širitev dnevnega reda dopisne seje, ki že poteka.
Predsednik vlade lahko kadar koli prekine obravnavo določenega vladnega gradiva na dopisni seji, prekine dopisno sejo ter odloči o nadaljnjem načinu obravnave teh gradiv.
24. člen
(sporočila med dopisno sejo)
Glasovi za sprejem gradiva vlade in proti njemu, stališča in pojasnila, umiki glasu proti, zahteve za predhodno obravnavo vladnega gradiva ter zahteve za obravnavo gradiva na redni seji vlade se vnašajo v za to pripravljene obrazce v informacijskem sistemu vlade. Sporočila med dopisno sejo se štejejo za tajne podatke, in sicer najnižje stopnje, če predlagatelj ne določi višje.
Če sodobna informacijsko-telekomunikacijska oprema ne deluje ali deluje nepravilno, generalni sekretar določi drug primeren način komunikacije (telefaks, kurirji, telefoni...).
Generalni sekretar lahko določi, da se za dopisne seje uporabljajo tudi druga komunikacijska sredstva.
Izbrana komunikacijska sredstva morajo omogočiti trajen zapis in arhiviranje poslanih sporočil, njihovo spreminjanje med potekom dopisne seje ter onemogočiti oddajanje sporočil po izteku roka iz drugega odstavka 23. člena tega poslovnika.
25. člen
(umik točke z dnevnega reda dopisne seje)
Član vlade lahko zahteva, da se pred dokončno odločitvijo gradivo predhodno obravnava na pristojnem delovnem telesu. Če postavijo takšno zahtevo trije ali več članov vlade, se šteje, da je bilo vladno gradivo umaknjeno z dnevnega reda dopisne seje. Takšno vladno gradivo obravnava pristojno delovno telo na svoji prvi naslednji seji.
Član vlade lahko zahteva, da se gradivo obravnava na redni seji vlade. Če postavijo takšno zahtevo trije ali več članov vlade, se šteje, da je bilo vladno gradivo umaknjeno z dnevnega reda dopisne seje. Takšno vladno gradivo obravnava vlada na svoji prvi naslednji redni seji.
Če sprejetje gradiva prinaša bistveno obremenitev državnega proračuna, povečanje obsega dela sodišč in javne uprave ali nove pravnosistemske rešitve, se gradivo v skladu s prejšnjima odstavkoma umakne z dnevnega reda dopisne seje že na podlagi zahteve ministra, pristojnega za finance, za pravosodje, za upravo ali direktorja službe vlade, pristojne za zakonodajo.
Predsednik vlade lahko ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena zahteva takojšnjo odločitev vlade na dopisni seji.
26. člen
(glasovanje proti sprejemu gradiva vlade ter stališča in pojasnila)
Glas proti mora biti obrazložen. Če je gradivo mogoče sprejeti brez njegovega posameznega dela, lahko član vlade glasuje samo proti posameznemu delu gradiva. V navedenem primeru mora biti sporni del gradiva opredeljen tako določno, da se lahko iz vladnega gradiva izključi brez dodatnih pojasnil.
Direktorji vladnih služb iz 15. člena tega poslovnika ter generalni sekretar lahko podajajo stališča in pojasnila. Stališča in pojasnila lahko podajo najkasneje eno uro pred iztekom roka iz drugega odstavka 23. člena tega poslovnika, če pa so predlagatelji obravnavanega gradiva, jih lahko podajajo do izteka navedenega roka. Tovrstna stališča in pojasnila lahko podajajo tudi člani vlade, ki ne želijo izrecno glasovati, oziroma ki so že glasovali, in sicer do izteka roka iz drugega odstavka 23. člena tega poslovnika.
27. člen
(postopek s sporočili med dopisno sejo)
Sporočila, prejeta med dopisno sejo, se takoj objavijo v informacijskem sistemu vlade.
Navedena sporočila, razen izjeme iz drugega odstavka prejšnjega člena, je mogoče pošiljati do izteka roka, določenega na podlagi drugega odstavka 23. člena tega poslovnika.
Če sporočilo ni dano v obliki in na način, ki ga predpisuje ta poslovnik, ga generalni sekretar zavrne in pozove člana vlade, da ga v določenem roku dopolni. Če sporočilo v tem roku ni dopolnjeno, se šteje, da je umaknjeno.
28. člen
(sprejem gradiva vlade na dopisni seji)
Gradivo s predlaganimi sklepi je sprejeto, če proti njegovemu sprejemu ali proti sprejemu njegovega posameznega dela v določenem roku ni glasovala več kot polovica članov vlade ali če je za sprejem gradiva glasovala več kot polovica članov vlade. Če je število članov vlade sodo in če je glasovanje izenačeno, odloči glas predsednika vlade.
Če je več kot polovica članov vlade glasovala proti sprejemu samo posameznega dela vladnega gradiva, je gradivo ne glede na določbo prejšnjega odstavka sprejeto, in sicer brez spornega dela. Če je število članov vlade sodo in če je proti sprejemu samo posameznega dela vladnega gradiva glasovala polovica članov vlade, odloči glas predsednika vlade.
Glasovanje in obravnava posameznega vladnega gradiva se končata predčasno, če je pred iztekom postavljenega roka za sprejem vladnega gradiva glasovala več kot polovica članov vlade. Če je število članov vlade sodo je odločitev sprejeta, če za glasuje polovica članov vlade, med katerimi je tudi predsednik vlade.
Član vlade, ki je glasoval za sprejem gradiva, ne more več dajati pripomb ali glasovati proti sprejemu gradiva, lahko pa sporoča svoja stališča in pojasnila h gradivu ter k sporočilom, ki jih med dopisno sejo pošljejo drugi.
Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena vladno gradivo ni sprejeto, dokler predlagatelj gradiva ne poda stališča in pojasnila do morebitnega nasprotovanja gradivu s strani generalnega sekretarja in direktorjev vladnih služb iz 15. člena tega poslovnika.
4.4 Seje delovnih teles vlade
29. člen
(dokončna obravnava)
Generalni sekretar na podlagi pooblastil iz 4. in 16. člena tega poslovnika posamezno vladno gradivo dodeli delovnemu telesu v dokončno obravnavo.
Gradivo, ki je dodeljeno delovnim telesom v dokončno obravnavo, se označi na predlogu dnevnega reda delovnega telesa, ki se pošlje vsem ministrom in direktorjem vladnih služb.
Če za sprejem gradiva s predlaganimi sklepi glasujejo oziroma jim ne nasprotujejo navzoči ministri, ki so člani delovnega telesa vlade, in če noben član vlade ne zahteva obravnave vladnega gradiva na seji vlade, se šteje, da je gradivo oziroma sklepe po obravnavi na seji delovnega telesa sprejela vlada.
Na način iz prejšnjega odstavka se ne more sprejeti sklepov, ki se bistveno razlikujejo od objavljenih v informacijskem sistemu vlade.
30. člen
(nadomeščanje članov delovnih teles)
Če je minister odsoten, ga na podlagi njegovega pooblastila nadomešča državni sekretar, če pa v ministrstvu ni državnega sekretarja, višji upravni delavec, ki prevzame vse pravice in dolžnosti člana delovnega telesa, razen pravice iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za direktorja vladne službe, ki je član delovnega telesa.
31. člen
(poročilo delovnega telesa)
O vladnem gradivu, ki je bilo obravnavano na seji delovnega telesa, izda delovno telo kratko poročilo, če pa je delovno telo gradivo dokončno obravnavalo, se izda sklep kot sklep vlade.
Poročilo ne vsebuje zapisa razprav, temveč vsebuje le:
– povzetek ali sklicevanje na pisno poslane ter na seji izražene pripombe, ki jih je delovno telo podprlo, in tiste, ki jih je zavrnilo;
– sklep delovnega telesa, s katerim se vladno gradivo podpre, zavrne ali se zahteva dopolnitev gradiva.
Ob upoštevanju poročila generalni sekretar na podlagi 16. člena tega poslovnika določi nadaljnji postopek obravnave vladnega gradiva.
V sklepu iz prvega odstavka tega člena se zapiše besedilo, ki se vsebinsko ne sme razlikovati od besedila, ki ga je predložil predlagatelj. Predloženo besedilo se lahko spremeni le v primeru iz 10. člena tega poslovnika.
Poročila in sprejeti sklepi se objavijo v informacijskem sistemu vlade.
32. člen
(smiselna uporaba določb)
Za seje delovnih teles se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo seje vlade, če v ustanovitvenem aktu delovnega telesa ali v tem razdelku ni drugače določeno.
4.5 Dokumenti vlade
33. člen
(dokumenti vlade)
Dokumenti vlade so:
– zapisniki sej vlade in delovnih teles;
– sprejeti sklepi in akti vlade in delovnih teles;
– dobesedni zapisi vladnih sej.
Za izvirnik dokumenta vlade se šteje v informacijskem sistemu vlade objavljeno besedilo ter njegove elektronske kopije.
Izvirniki dokumentov vlade se hranijo v arhivu generalnega sekretariata v skladu s predpisi, ki določajo način hranjenja dokumentarnega gradiva.
34. člen
(zapisnik redne seje)
O redni seji vlade se piše zapisnik. Zapisnik obsega navedbo številke in vrste seje vlade, datum in uro začetka seje, navedbo, kdo je vodil sejo, imena navzočih in odsotnih članov vlade, imena drugih navzočih na seji, navedbo o potrditvi oziroma spremembi zapisnika prejšnje seje, sprejeti dnevni red seje ter stališča in sklepe, ki jih je sprejela vlada k posameznim točkam dnevnega reda. Pri odloženih točkah se navede, na čigav predlog je bila točka odložena.
Zapisnik seje se objavi v informacijskem sistemu vlade. Zaupni deli zapisnika se objavijo ločeno. Vlada sprejme zapisnik na svoji naslednji redni seji.
Pri zapisu sprejetih sklepov lahko generalni sekretar izvrši redakcijske popravke.
O upravičenosti morebitnih pripomb k objavljenemu zapisniku, v informacijskem sistemu vlade objavljenim sklepom vlade ter morebitnim pisnim odpravkom sklepov do potrditve zapisnika odloča generalni sekretar na podlagi obravnavanega vladnega gradiva in dobesednega zapisa seje vlade. Morebitne popravke objavi v informacijskem sistemu vlade, jih vključi v zapisnik, o njem posebej obvesti predlagatelja gradiva ter izvede druge ukrepe, potrebne zaradi popravka. Če generalni sekretar ne upošteva dane pripombe, o njej odloči vlada pri potrditvi zapisnika.
Predsednik vlade lahko tudi po potrditvi zapisnika zadrži odločitev vlade, če ugotovi, da bi njena izpolnitev utegnila imeti škodljive posledice in takoj, najpozneje pa na naslednji redni seji vlade, zahteva, da vlada ponovno obravnava svojo odločitev.
Zapisnik podpiše ali na drug zanesljiv način overi generalni sekretar skupaj s strokovnimi delavci, ki so ga sestavili.
35. člen
(zapisnik dopisne seje)
Za zapisnik dopisne seje se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
36. člen
(dobesedni zapisi)
O delu na redni seji vlade se pišejo dobesedni zapisi, ki so zapisi magnetofonskega, video ali drugega posnetka.
Dobesedni zapisi so podatki z najvišjo stopnjo tajnosti. Vpogled v dobesedne zapise imajo osebe iz prvega odstavka 21. člena tega poslovnika, razen vabljenih. Vpogled v dobesedne zapise imajo lahko tudi strokovni delavci, ki jih določi generalni sekretar. Na podlagi pisne prošnje lahko generalni sekretar dovoli vpogled v dobesedne zapise tudi vabljenim na sejo, toda le tistega dela seje, na katerem so sodelovali.
37. člen
(podpisovanje uradnih aktov vlade)
Predpise in druge akte vlade, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, podpiše predsednik vlade oziroma minister, ki ga je predsednik vlade določil za vodenje seje vlade, na kateri so bili ti sklepi in akti sprejeti. Vse druge sklepe, akte in pogodbe vlade podpisuje ali na drug zanesljiv način overi generalni sekretar, če si podpisovanja posameznih aktov ne pridrži predsednik vlade.
Vlada lahko za podpis posamezne pogodbe ali dogovora, ki ga sklene vlada, pooblasti ministra ali drugega funkcionarja.
Za podpis pogodb, ki se nanašajo na državno stvarno premoženje, ki ga uporabljajo javna podjetja, javni zavodi, javne agencije ali javni skladi, lahko vlada pooblasti direktorje teh organizacij.
38. člen
(pregled sprejetih aktov)
Sprejete akte vlade, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, ter predloge aktov, ki jih vlada predloži v sprejem Državnemu zboru, pošlje generalni sekretar v pregled službi vlade, pristojni za zakonodajo, da ugotovi, ali so akti zapisani v besedilu, v katerem so bili sprejeti.
39. člen
(popravki objavljenega besedila)
Generalni sekretar na podlagi vladnega gradiva, sprejetega zapisnika in dobesednega zapisa seje vlade, da popravke morebitnih napak v besedilu, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije.
40. člen
(izvajanje sprejetih sklepov)
Za pravočasno in pravilno izvedbo sklepov so odgovorni ministri, direktorji vladnih služb ter predstojniki drugih organov skladno z danimi nalogami in pristojnostmi. Generalni sekretar spremlja in usklajuje izvajanje sklepov vlade ter dalj časa neizvedene sklepe objavi v informacijskem sistemu vlade.
Pristojni organ oziroma služba posebej obvesti generalnega sekretarja o izvedbi sklepa, ki se ne nanaša na predložitev določenega gradiva vladi.
5. NAČRTOVANJE DELA VLADE
41. člen
(dokumenti načrtovanja dela vlade)
Vlada določi svoje glavne naloge za določeno obdobje z delovnim programom vlade ter s proračunskimi dokumenti, uspešnost izvedbe zastavljenih nalog pa ugotavlja v poročilu o delu vlade.
42. člen
(delovni program vlade)
V delovnem programu vlade se naštejejo predlogi zakonov in drugih aktov, ki jih bo vlada predložila Državnemu zboru. Pri vsakem aktu se na kratko navede, zakaj je potreben. Podrobnejša navodila za pripravo programa določi generalni sekretar, ki je tudi odgovoren za pravočasen sprejem programa.
Vlada sprejme delovni program vlade za prihodnje leto do konca decembra tekočega leta ter ga predloži Državnemu zboru.
43. člen
(poročilo o delu vlade)
V poročilu o delu vlade se naštejejo opravljene naloge, ki so bile opredeljene v delovnem programu dela vlade in v proračunskih dokumentih. Posebej se navedejo in opišejo tudi opravljene naloge, ki niso bile vnaprej načrtovane. Podrobnejša navodila za pripravo poročila določi generalni sekretar vlade v sodelovanju z ministrom, pristojnim za finance.
Vlada sprejme poročilo o delu vlade za preteklo leto in ga predloži Državnemu zboru hkrati s predlogom državnega proračuna.
6. RAZMERJA VLADE
6.1 Razmerja do Državnega zbora
44. člen
(urejanje razmerij)
Vlada uresničuje svoja razmerja do Državnega zbora v skladu z ustavo in zakonom tako, kot določata poslovnik Državnega zbora in ta poslovnik.
45. člen
(predstavnik vlade)
Kot svojega predstavnika pri obravnavi posameznega gradiva v Državnem zboru vlada praviloma določi pristojnega ministra ali direktorja vladne službe. Kot svojega predstavnika pri delu delovnih teles Državnega zbora lahko vlada določi višje upravne delavce ter zunanje sodelavce, ki so sodelovali pri pripravi obravnavanih gradiv in razpolagajo s potrebnim strokovnim znanjem.
Vlada za vsako sejo Državnega zbora določi ministra, ki jo predstavlja pri delu Državnega zbora (dežurni član vlade).
Če se minister iz upravičenih razlogov ne more udeležiti seje Državnega zbora ali njegovega delovnega telesa, o tem takoj obvesti generalnega sekretarja, da na predlog odsotnega ministra zagotovi udeležbo drugega predstavnika vlade.
46. člen
(izražanje stališč vlade)
Predstavnik vlade sme na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles ter na drugih predstavitvah izražati stališča do obravnavanega gradiva in sklepov samo v okviru načelnih stališč, ki jih je vlada sprejela pri določanju predloga zakona ali drugega predpisa, oziroma v okviru izrecnih pooblastil vlade tudi vlagati amandmaje.
Generalni sekretar skrbi, da je predstavnikom vlade na razpolago vse potrebno gradivo.
47. člen
(pošiljanje gradiva)
Sklep Državnega zbora, ki nalaga vladi določene naloge ali pripravo gradiva, pošlje generalni sekretar pristojnemu ministrstvu ter določi tudi rok za njegovo predložitev.
Če je k predlogu zakona, drugega predpisa ali drugega splošnega akta predlagan amandma, pošlje generalni sekretar predlog amandmaja pristojnemu ministrstvu.
6.2 Sodelovanje s predsednikom republike
48. člen
(predsednik republike)
Vlada sodeluje s predsednikom republike pri vprašanjih iz njegove pristojnosti in ga seznanja z vprašanji, pomembnimi za njegovo delo.
6.3 Sodelovanje z drugimi organi in organizacijami
49. člen
(drugi organi in organizacije)
Vlada sodeluje z drugimi državnimi organi, s strokovnimi združenji, zbornicami, sindikati, lokalnimi skupnostmi in drugimi subjekti praviloma preko pristojnih ministrstev. Pri tem zlasti obravnava njihova mnenja in pobude, oblikuje do njih stališča, jih obvešča o svojih stališčih in ukrepih, če je potrebno, vabi njihove predstavnike na seje svojih delovnih teles, ustanovi svete vlade in organizira druge oblike sodelovanja.
7. JAVNOST DELA VLADE
50. člen
(javnost dela)
Delo vlade je javno.
Javnost dela vlade se zagotavlja z novinarskimi konferencami, internetnimi predstavitvami ter sporočili, poslanimi po drugih informacijsko-telekomunikacijskih sredstvih.
Vlada odgovarja na vsa vprašanja, pobude in predloge praviloma preko ministrstev in vladnih služb.
Na vloge in pritožbe, naslovljene na predsednika vlade, odgovarja pristojna služba predsednika vlade v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in vladnimi službami.
51. člen
(zagotavljanje javnosti dela)
Za zagotavljanje javnosti dela vlade in ministrstev skrbita služba vlade, pristojna za informiranje, in vladni predstavnik za odnose z javnostmi.
Vlada lahko na predlog generalnega sekretarja odloči, da se posamezne podatkovne in dokumentne baze informacijskega sistema vlade tudi javno objavijo na spletnih straneh vlade.
Predsednik vlade, generalni sekretar in vladni predstavnik za odnose z javnostmi obveščajo javnost o delu in sprejetih odločitvah vlade. Ministri obveščajo javnost o tistih odločitvah vlade, ki spadajo v njihovo delovno področje. Po pooblastilu vlade ali ministrov lahko o sprejetih odločitvah s svojega delovnega področja obveščajo javnost tudi državni sekretarji in predstojniki vladnih služb.
Osebe iz prejšnjega odstavka morajo v javnih izjavah in pri svojih nastopih v javnosti izražati in predstavljati stališča vlade. Sprejeto odločitev vlade mora v javnosti zagovarjati tudi član vlade, ki je glasoval proti oziroma se je glasovanja vzdržal. Način glasovanja posameznega člana vlade šteje za podatek z najvišjo stopnjo tajnosti.
52. člen
(javnost sej vlade)
Novinarji in drugi predstavniki javnosti praviloma niso navzoči na sejah vlade. Razprave članov in drugih udeležencev seje se štejejo za podatke z najvišjo stopnjo tajnosti, če vlada ne odloči drugače.
8. URESNIČEVANJE POSLOVNIKA
53. člen
(uresničevanje poslovnika)
Za uresničevanje tega poslovnika skrbi generalni sekretar, ki je pristojen tudi za razlago njegovih posameznih določb. Če se član vlade s posamično odločitvijo ali razlago generalnega sekretarja ne strinja, lahko zahteva, da o njej odloči vlada.
Za uresničevanje posameznih določb poslovnika lahko generalni sekretar izda navodilo.
Za uresničevanje posameznih nalog iz pristojnosti generalnega sekretarja po tem poslovniku, razen nalog iz prejšnjih dveh odstavkov, lahko generalni sekretar pooblasti posamezne notranje organizacijske enote generalnega sekretariata in posamezne vladne službe, ki so mu podrejene.
Če je generalni sekretar odsoten, ga nadomešča namestnik generalnega sekretarja, ki ga imenuje vlada, oziroma višji upravni delavec generalnega sekretariata, ki ga določi generalni sekretar.
9. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
54. člen
(status obstoječih delovnih in drugih teles vlade)
Po uveljaviti tega poslovnika dosedanja delovna in druga telesa vlade nadaljujejo z delom v skladu z akti o ustanovitvi, ki veljajo na dan njegove uveljavitve.
55. člen
(prehodne določbe)
Določbe tega poslovnika se začnejo uporabljati z dnem njegove uveljavitve.
Določbe 9. člena se začnejo uporabljati najkasneje v 15 dneh od dneva uveljavitve poslovnika, razen določbe četrtega odstavka 9. člena, ki se začne uporabljati najkasneje v 60 dneh od dneva uveljavitve poslovnika.
Določbe od 23. do 28. člena tega poslovnika se začnejo uporabljati najkasneje v 30 dneh od uveljavitve poslovnika.
Določbe 14., 15., 16., 17. in 19. člena tega poslovnika ter druge njegove določbe, ki se nanašajo na objavljanje dokumentov v informacijskem sistemu vlade, se začnejo uporabljati najkasneje v 60 dneh od uveljavitve tega poslovnika.
Način in natančne roke prehoda določi generalni sekretar, pri čemer upošteva tehnično usposobljenost ministrstev in vladnih služb. Do začetka uporabe določb tega poslovnika se uporabljajo pravila razveljavljenega poslovnika.
Do izdaje akta iz 18. člena tega poslovnika lahko predlagatelj gradiva z najvišjimi stopnjami zaupnosti to pošlje v pisni in elektronski obliki po kurirju ter v dopisu navede, da gradivo ni primerno za pošiljanje po elektronski pošti oziroma naj se ne objavi v informacijskem sistemu vlade.
56. člen
(končna določba)
Z dnem, ko začne veljati ta poslovnik, preneha veljati poslovnik Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/93 in 84/98).
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 023-12/2001-2
Ljubljana, dne 10. maja 2001.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik