Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2001 z dne 5. 5. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2001 z dne 5. 5. 2001

Kazalo

1959. Zakon o veterinarstvu (ZVet-1), stran 3673.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o veterinarstvu (ZVet-1)
Razglašam zakon o veterinarstvu (ZVet-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 18. aprila 2001.
Št. 001-22-46/01
Ljubljana, dne 30. aprila 2001.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O VETERINARSTVU (ZVet-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon določa kužne bolezni, veterinarsko preventivo, najmanjši obseg zdravstvenega varstva živali, pristojbine in stroške zdravstvenega varstva živali, veterinarske dejavnosti in njihovo opravljanje, javna pooblastila veterinarski zbornici, koncesije, strokovno izpopolnjevanje v veterinarstvu, registre, baze podatkov in informacijski sistem, pristojnosti državnih organov, inšpekcijski nadzor ter pravice in dolžnosti pravnih in fizičnih oseb po tem zakonu.
2. člen
(namen veterinarstva)
(1) Veterinarstvo je namenjeno:
– varovanju in izboljševanju zdravja živali;
– zaščiti zdravja živali pred kužnimi in drugimi boleznimi;
– ugotavljanju ter diagnosticiranju bolezni in zdravljenju bolnih živali;
– zagotavljanju ukrepov za varstvo prebivalstva pred zoonozami, alimentarnimi infekcijami in intoksikacijami s preprečevanjem in zatiranjem teh bolezni in preprečevanjem prenašanja teh bolezni iz živali na ljudi;
– zagotavljanju zdravstvene ustreznosti surovin in živil živalskega izvora, skrbi za zdravstveno ustreznost živil živalskega izvora in preprečevanju ostankov škodljivih snovi v živilih živalskega izvora;
– zagotavljanju zdravstvene ustreznosti krme ter skrbi za zdravstveno ustreznost krme;
– zagotavljanju zdravstvene ustreznosti vode za napajanje živali in skrbi za zdravstveno ustreznost vode za napajanje;
– zagotavljanju reprodukcije in proizvodne sposobnosti živali z vidika zdravstvenega varstva živali;
– zagotavljanju ukrepov za varstvo okolja pred onesnaževanjem s povzročitelji bolezni, ki se pojavljajo pri živalih ter higienskih razmer in ustreznosti okolja z vidika zdravstvenega varstva živali;
– zaščiti živali pred mučenjem in trpljenjem ter skrbi za dobro počutje živali;
– veterinarskemu izobraževanju, osveščanju in obveščanju prebivalstva.
(2) Pristojni organ za uresničevanje namenov veterinarstva iz prejšnjega odstavka je Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).
3. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi za potrebe tega zakona pomenijo:
1. živali so rejne, proizvodne, klavne in hišne živali, divjad, gojena divjad, akvakultura, prostoživeče vodne živali, poskusne živali, živali iz živalskih vrtov in druge živali;
2. rejne živali so živali, ki se vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane oziroma za proizvodnjo volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene;
3. proizvodne živali so namenjene pridobivanju mleka, jajc in medu;
4. klavne živali so živali, katerih sestavni deli njihovega telesa so namenjeni prehrani ljudi, vključno z akvakulturo in gojeno divjadjo;
5. živali za proizvodnjo živil so klavne živali, proizvodne živali, divjad in prostoživeče vodne živali;
6. hišne živali so psi, domače mačke, domače ptice, mali glodalci, terarijske, akvarijske in druge živali, ki se vzrejajo ali redijo za družbo, rekreacijo, varstvo ali pomoč človeku;
7. ljubiteljska reja je občasna reja ali vzreja hišnih živali, pri čemer je reja dejavnost reprodukcije živali s poudarkom na količinskih vidikih, vzreja pa je načrtna dejavnost reprodukcije živali in skrbi zanje, za doseganje kakovostno opredeljenih lastnosti potomstva;
8. divjad so divje živali, določene s predpisi o divjadi in lovstvu, katerih meso je uporabno za prehrano ljudi in se jih ne kolje kot domače živali, temveč lovi, v skladu s predpisi o lovstvu. Za divjad štejejo tudi divji sesalci in ptice, ki prosto živijo na zaprtem območju, podobno kot prostoživeča divjad in se jih lovi v skladu s predpisi o lovstvu;
9. gojena divjad so divji kopenski sesalci, plazilci in ptice, ki se jih redi in kolje kot domače živali;
10. prostoživeče vodne živali so ribe, raki, školjke in druge vodne živali, določene s predpisi o ribištvu, katerih meso in tkiva so uporabna za prehrano ljudi in se jih lovi z namenom prehranjevanja ljudi;
11. akvakultura so v kontroliranih pogojih farmsko gojene ribe, raki, školjke in mehkužci, vključno z ujetimi živalmi teh vrst, namenjenimi za gojenje;
12. poskusne živali pomenijo vsakega živega vretenčarja, razen človeka, tudi prostoživeče larvalne oblike brez fetalnih in embrionalnih oblik, ki se uporabljajo v poskusne in druge znanstvene namene;
13. živali iz živalskih vrtov so prostoživeče živali, ki se javno razstavljajo v stalnem objektu najmanj sedem dni v letu, z izjemo cirkusov in trgovin s hišnimi živalmi;
14. plemenske živali so živali moškega in ženskega spola, namenjene za razmnoževanje;
15. reje plemenskih živali so reje plemenjakov in plemenic, darovalk jajčnih celic in zarodkov, vzrejališča plemenjakov, osemenjevalna središča, plemenske jate perutnine, plemenske ribje jate, plemenišča in vzrejališča matic;
16. imetniki živali so fizične in pravne osebe, ki so lastniki živali, oziroma se ukvarjajo z rejo, varstvom, uporabo, gojitvijo, gospodarjenjem, šolanjem, prevozom ali prodajo živali;
17. živilo živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: živilo) je vse, kar ljudje uporabljajo za prehranske namene v nepredelani, obdelani ali predelani obliki (to so: sestavni deli živalskega telesa, od živali pridobljeni proizvodi ter izdelki), za katere je potrebno veterinarsko potrdilo;
18. živalski proizvodi (v nadaljnjem besedilu: proizvodi) so vsi proizvodi rejnih živali, divjadi in prostoživečih vodnih živali, valilna jajca ter živalsko seme, jajčne celice in zarodki;
19. surovine živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: surovine) so trupi in vsi sestavni deli živalskega telesa v nepredelanem stanju, razen živil;
20. proizvodnja živil je pridobivanje, priprava, obdelava, predelava, dodelava, embaliranje, preembaliranje in pakiranje živil, ki se odvija v registriranih proizvodnih obratih;
21. živilo je oddano v promet, ko uradni ali pooblaščeni veterinar na podlagi veterinarskega pregleda ugotovi, da ni ovir za oddajo v promet in dovoli nakladanje ter odvoz iz registriranega obrata;
22. promet z živili je promet med registriranimi obrati, vključno s skladiščenjem in transportom, promet v zvezi z uvozom in izvozom, skladiščenje živil na debelo, promet s svežim neembaliranim mesom, ribami in drugimi vodnimi organizmi ter neposredna prodaja končnemu potrošniku, direktno iz registriranega obrata;
23. promet z živalmi, proizvodi, surovinami in odpadki živalskega izvora je uvoz, izvoz, prodaja oziroma vsakršna prepustitev tretjemu;
24. zdravila za uporabo v veterinarski medicini (v nadaljnjem besedilu: zdravila) so vsaka snov ali kombinacija snovi, ki so pripravljene in namenjene za zdravljenje ali preprečevanje bolezni pri živalih, za zdravilo pa se šteje tudi vsaka snov ali kombinacija snovi, ki se lahko uporablja na živalih z namenom, da bi se določila diagnoza ali ponovno vzpostavile, izboljšale ali spremenile fiziološke funkcije;
25. ostanki škodljivih snovi so ostanki snovi s farmakološkim delovanjem, ostanki onesnaženja okolja in drugih snovi ter njihovih metabolitov, ki lahko preidejo v živila in ogrozijo zdravje ljudi;
26. odpadki živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: odpadki) so živalska trupla in sestavni deli živalskega telesa, ki niso namenjeni ali ustrezni za prehrano ljudi ter zdravstveno neustrezna živila in živalski proizvodi;
27. odplake so odpadne vode, ki nastajajo v objektih za rejo živali, klavnicah in drugih objektih za obdelavo, predelavo in zbiranje surovin, živil in odpadkov in zahtevajo posebno tehnologijo odvajanja in čiščenja;
28. krma so različni proizvodi rastlinskega in živalskega izvora v prvotnem naravnem stanju, sveži ali konzervirani, stranski proizvodi biosinteze, proizvodi industrijske predelave ter organske in anorganske snovi, ki so direktno ali po predelavi namenjene za krmljenje živali;
29. veterinarski pregledi in nadzor so pregledi in nadzor živali, surovin, proizvodov, živil, krme in odpadkov zaradi varstva ljudi in živali pred kužnimi boleznimi živali in preprečevanja prometa s surovinami, proizvodi, živili in krmo, ki zdravstveno niso ustrezni ter nadzor objektov, obratov ali blaga, ki so lahko vir kužnih bolezni živali;
30. mesto izvora je prostor, objekt oziroma obrat, kjer je bil opravljen veterinarski pregled in je bilo po pregledu izdano veterinarsko spričevalo oziroma potrdilo;
31. kužne bolezni so bolezni, določene v mednarodnem zoosanitarnem kodeksu Mednarodnega urada za živalske kužne bolezni (OIE) in druge bolezni, za katere se izvajajo predpisani ukrepi;
32. epizootija oziroma epidemija kužne bolezni so številnejši primeri kužne bolezni, ki glede na pogostnost primerov, čas, kraj in prizadete vrste živali oziroma ljudi presegajo pričakovano število primerov;
33. za okuženo območje se šteje območje, na katerem je ugotovljen en ali več virov okužbe in na katerem so podane možnosti za širjenje okužbe;
34. za ogroženo območje se šteje območje, na katero se lahko prenese bolezen z okuženega območja in na katerem so podane možnosti za širjenje okužbe;
35. posebno nevarne kužne bolezni so kužne bolezni s seznama A mednarodnega zoosanitarnega kodeksa;
36. hlev z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami je hlev, v katerem se niso opravile predpisane preiskave živali, oziroma hlev imetnika živali, ki se ukvarja z nedovoljenim in nenadzorovanim prometom z živalmi in živalskimi proizvodi;
37. veterinar je doktor veterinarske medicine z veterinarsko licenco;
38. veterinarska licenca je dovoljenje za opravljanje veterinarske dejavnosti;
39. državni izpit je izpit, ki ga doktorji veterinarske medicine opravijo na VURS po končanem univerzitetnem študiju veterinarstva;
40. uradni veterinar je veterinar, ki je zaposlen na VURS;
41. pooblaščeni veterinar je veterinar, ki ga za opravljanje posameznih dejavnosti pooblasti generalni direktor VURS;
42. veterinarski izvedenec je veterinar, član Veterinarske zbornice, ki ga generalni direktor VURS z odločbo pooblasti za svetovanje in dajanje mnenj ter izvajanje vrhunskih specialističnih del na posameznih področjih veterinarske dejavnosti, za veterinarskega izvedenca pa ne more biti imenovan veterinar, ki opravlja inšpekcijsko nadzorstvo po tem zakonu;
43. veterinarski pomočnik je fizična oseba, ki pod nadzorom veterinarja opravlja posamezna veterinarska opravila;
44. veterinarske organizacije so veterinarska ambulanta, veterinarska bolnica, veterinarska klinika in veterinarska ambulanta v osemenjevalnem središču, ki imajo lahko v svoji sestavi tudi veterinarsko lekarniško postajo;
45. pooblaščeni laboratorij je laboratorij, ki izpolnjuje predpisane pogoje, in ga za opravljanje dejavnosti pooblasti generalni direktor VURS;
46. uvoz je vsak vnos pošiljk, živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov na carinsko območje Republike Slovenije, razen vnosa zaradi tranzita;
47. tranzit je vsak prenos pošiljke, živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov preko carinskega območja Republike Slovenije pod carinskim nadzorom;
48. veterinarska služba v Slovenski vojski je samostojna strokovna služba, ustanovljena v okviru Slovenske vojske, ki opravlja določene veterinarske dejavnosti po tem zakonu za potrebe Slovenske vojske;
49. nujna veterinarska pomoč je poseg, s katerim se odpravi neposredna nevarnost za življenje živali;
50. zbirni center je registriran objekt, kjer se živali iz različnih rej zbirajo in združujejo v pošiljke, namenjene za promet;
51. veterinarska storitev je poseg veterinarja v ambulanti ali izven nje, ki ga opravi zaradi zagotavljanja zdravja živali, iz preventivnih ali vzrejnih razlogov, zaradi veterinarskega pregleda ali nadzora ter zaradi posegov v reprodukcijske in druge namene, razen izvajanja najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali iz IV. poglavja tega zakona;
52. trgovec z živalmi (v nadaljnjem besedilu: trgovec) je pravna ali fizična oseba, ki kot dejavnost opravlja nakup oziroma prodajo živali, razen živali iz šestega odstavka 8. člena tega zakona in izpolnjuje predpisane pogoje;
53. obrat so zgradbe in prostori, kjer se predelujejo oziroma obdelujejo živila, proizvodi, surovine in odpadki;
54. hlev so zgradbe in prostori, ki so potrebni za vzrejo živali.
4. člen
(pravice in dolžnosti imetnikov živali ter drugih oseb)
(1) Imetniki oziroma imetnice živali imajo pravico do zdravstvenega varstva živali.
(2) Vsakdo ima dolžnost varovanja zdravja živali, kakor tudi zdravja ljudi, pred boleznimi in infekcijami, ki se prenašajo med živalmi in ljudmi ter pred posledicami ostankov škodljivih snovi v živilih živalskega izvora.
(3) Doktor oziroma doktorica veterinarske medicine je dolžan oziroma dolžna nuditi nujno veterinarsko pomoč.
(4) Fizične in pravne osebe morajo omogočiti opravljanje veterinarskega pregleda in nadzorstva, kakor tudi odvzem potrebnega materiala za preiskave in izvajanje drugih predpisanih ukrepov.
(5) Fizične in pravne osebe morajo nemudoma obvestiti veterinarsko organizacijo ali uradnega veterinarja oziroma območni urad VURS, če ugotovijo, da obstaja nevarnost za zdravje živali ali v zvezi s tem nevarnost za zdravje ljudi, dati v zahtevanem roku brezplačno podatke o zdravstvenem varstvu živali oziroma zdravstveni ustreznosti živil, proizvodov, krme, zdravil in odpadkov ter o izvajanju ukrepov in jim omogočiti, da se prepričajo o danih podatkih.
(6) Fizične in pravne osebe morajo voditi predpisane evidence.
(7) Imetnik oziroma imetnica živali ima pravico do proste izbire veterinarja, razen v zadevah iz tretjega odstavka 10. člena in zadevah iz 16. in 17. člena tega zakona. Imetnik živali lahko zahteva informacije o izbrani metodi in stroških veterinarske storitve ter o možnih posledicah.
(8) Podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc iz šestega odstavka tega člena predpiše minister oziroma ministrica, pristojen oziroma pristojna za veterinarstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
5. člen
(mednarodne obveznosti)
Mednarodne obveznosti za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni v mednarodnem prometu z živalmi, proizvodi, surovinami, živili in odpadki živalskega izvora ter predmeti, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen, določajo zakon, mednarodne konvencije in druge mednarodne pogodbe.
II. KUŽNE BOLEZNI ŽIVALI
A) Vrste kužnih bolezni živali
6. člen
(kužne bolezni in zoonoze)
(1) Kužne bolezni živali, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni preventivni ter drugi ukrepi po tem zakonu, se glede na vrsto infekcije in ukrepe, potrebne za njihovo preprečevanje in zatiranje, razvrstijo v skupine A, B in C, v skladu z mednarodnim zoosanitarnim kodeksom in epizootiološkim stanjem.
(2) V skupino A spadajo bolezni, ki so zelo nalezljive. Širjenje teh bolezni se med rejami prepreči z ustreznimi veterinarskimi ukrepi. Te bolezni povzročajo velike ekonomske škode in ogrožajo obstoj posamezne živalske vrste. Metode preprečevanja pojavov širjenja ter izkoreninjenja teh bolezni so poznane in se jih da izvajati.
(3) V skupino B spadajo bolezni, ki so praviloma nalezljive. Širjenje teh bolezni se med rejami prepreči z ustreznimi veterinarskimi ukrepi. Te bolezni povzročajo ekonomske škode, ki se jih da zmanjšati z ustreznimi veterinarskimi ukrepi. Metode preprečevanja pojavov teh bolezni so poznane in se jih da izvajati.
(4) V skupino C spadajo bolezni, ki so praviloma slabo nalezljive. Širjenje teh bolezni se med rejami prepreči z ustreznimi veterinarskimi ukrepi. Te bolezni povzročajo manjše ekonomske škode, ki se jih da zmanjšati z ustreznimi veterinarskimi ukrepi. Metode preprečevanja pojavov teh bolezni so poznane in se jih da izvajati.
(5) Zoonoze so bolezni ali infekcije, ki se po naravni poti prenašajo iz živali-vretenčarjev na ljudi in obratno.
(6) Podrobnejšo razvrstitev bolezni ter pogoje za določitev statusa glede zdravstvenega stanja iz tega člena, način obveščanja, prijavljanje in ukrepe predpiše minister.
B) Preprečevanje kužnih bolezni živali
7. člen
(temeljno znanje o kužnih boleznih)
(1) Osebe, ki pri opravljanju registrirane dejavnosti reje ali proizvodnje prihajajo v neposreden stik z živalmi, živili, surovinami, proizvodi ali odpadki, morajo imeti temeljno znanje o kužnih boleznih živali, o njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred kužnimi boleznimi živali.
(2) Temeljno znanje o kužnih boleznih ter o predpisih si morajo osebe iz prejšnjega odstavka pridobiti na tečajih, za katere VURS potrdi program in izvajalca.
8. člen
(registracija, nadzor in prijava obratov, hlevov, prevoznikov, zbirnih centrov, trgovcev ter živali)
(1) Pod veterinarskim nadzorom so živali, surovine, proizvodi, živila v proizvodnji in prometu po tem zakonu, krma, voda za napajanje živali in odpadki ter obrati, hlevi, zbirni centri, prevozniki in trgovci ter sredstva, naprave in oprema za njihovo rejo, pridelavo, proizvodnjo, dodelavo, obdelavo, predelavo, prevoz in skladiščenje.
(2) Obrati, hlevi in prevozniki ter zbirni centri in trgovci, ki so pod veterinarskim nadzorom, morajo biti registrirani pri VURS z odločbo v upravnem postopku, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede prostorov, kadrov in opreme. Natančnejše pogoje in postopek registracije predpiše minister.
(3) Pod veterinarskim nadzorom so tudi živali na sejmih, trgih, prodajalnah ter drugih prodajnih in zbirnih mestih, razstavah, športnih tekmovanjih, oborah za divje živali, dogonih in drugih javnih mestih, kjer se zbirajo živali.
(4) Pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z rejo, varstvom, prodajo, prevozom in prometom živali, s proizvodnjo, predelavo, skladiščenjem, prometom proizvodov, surovin, živil, odpadkov ter krme, morajo prijaviti živali, objekte in opremo ter tudi vsako spremembo v zvezi s tem v sedmih dneh najbližji veterinarski organizaciji, ki vodi register objektov in živali ter o tem poroča VURS.
(5) Imetnik psa mora v sedmih dneh prijaviti psa veterinarski organizaciji, ki vodi register psov, kot tudi pogin, odtujitev, pobeg ter vsako drugo spremembo v zvezi s psom. Nabavo mladiča mora prijaviti najkasneje do dopolnjenega četrtega meseca njegove starosti.
(6) Določbe četrtega odstavka tega člena ne veljajo za ljubiteljsko rejo ali posedovanje posameznih vrst hišnih živali (do pet odraslih živali) ter ljubiteljsko rejo drugih domačih ptic, akvarijskih rib, okrasne perutnine in malih glodalcev.
(7) Odločba iz drugega odstavka tega člena je dokaz o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti in je podlaga za vpis v obrtni register.
9. člen
(obvezni splošni preventivni ukrepi, ki jih izvajajo imetniki živali)
Obvezni splošni preventivni ukrepi za varstvo pred kužnimi boleznimi živali, ki jih morajo izvajati imetniki živali in druge pravne in fizične osebe, so:
1. zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode, vode za napajanje in krme;
2. zagotavljanje in vzdrževanje predpisanih higienskih razmer v objektih za rejo živali, v drugih prostorih ter napravah, kjer se zadržujejo živali;
3. zagotavljanje higiene porodov in molže;
4. zagotavljanje veterinarskega reda na javnih krajih, kjer se zbirajo živali, v prevoznih sredstvih za prevoz živali, proizvodov, surovin, živil, odpadkov in krme, v oborah in pašnikih ter objektih za zbiranje živali in klanje živali ter zbiranje, obdelavo, predelavo in skladiščenje surovin, proizvodov, živil, odpadkov in krme;
5. zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil in veterinarskih pogojev za njihovo proizvodnjo in promet;
6. preprečevanje vnašanja povzročiteljev kužnih bolezni v rejo živali;
7. izvajanje veterinarskih ukrepov v tehnologiji intenzivne reje živali;
8. ravnanje z živalskimi trupli in drugimi odpadki, odplakami, živalskim blatom in urinom na predpisan način;
9. zagotavljanje preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije v objektih, na javnih površinah in v prevoznih sredstvih;
10. drugi splošni ukrepi, določeni v zakonu.
10. člen
(posebni preventivni ukrepi, ki jih izvajajo veterinarske organizacije)
(1) Zaradi zgodnjega odkrivanja in preprečevanja pojava kužne bolezni se lahko glede na naravo kužne bolezni in nevarnost odredi enega ali več naslednjih posebnih preventivnih ukrepov:
1. usmerjeno veterinarsko izobraževanje imetnikov živali in drugih oseb;
2. popis in označevanje živali;
3. diagnostične in druge preiskave;
4. ugotavljanje vzrokov poginov;
5. zaporo gospodarstva v primeru suma kužne bolezni;
6. vakcinacijo (imunoprofilakso) in zaščito z zdravili (kemoprofilakso);
7. dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;
8. neškodljivo odstranjevanje živalskih trupov in proizvodov ter odpadkov;
9. neškodljivo odstranjevanje ali higienizacijo odplak in iztrebkov iz registriranih obratov;
10. posebne ukrepe v rezervoarjih infekcije in zatiranje prenašalcev (vektorjev) kužnih bolezni;
11. druge posebne preventivne ukrepe, ki so določeni s tem zakonom.
(2) Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka sprejme minister na predlog veterinarskega sveta dolgoročne programe zdravstvenega varstva živali, v katerih se določijo roki za uresničitev programov, organizacije, ki jih morajo uresničiti in način financiranja.
(3) Ob koncu vsakega leta minister za naslednje leto odredi, katera preventivna cepljenja in diagnostične ter druge preiskave je treba opraviti v Republiki Sloveniji za zagotavljanje ugodnih epizootioloških razmer in izpolnjevanje pogojev za promet. Določijo se roki ter način poročanja o opravljenih ukrepih in drugi pogoji za izvedbo teh ukrepov ter organizacije, ki jih morajo opraviti.
11. člen
(obvezni posebni preventivni ukrepi ob zoonozah)
(1) Obvezni posebni preventivni ukrepi za varstvo prebivalstva pred zoonozami so:
1. sistematično preprečevanje, odkrivanje in zatiranje zoonoz pri živalih;
2. izvajanje preventivnih ukrepov za varovanje veterinarjev, veterinarskih pomočnikov, imetnikov živali in drugih ljudi, ki lahko pridejo v neposreden ali posreden stik z okuženo živaljo, živili, proizvodi, surovinami ali odpadki;
3. zagotavljanje zdravstvene ustreznosti živil in preprečevanje nedovoljenega prometa z okuženimi živalmi in zdravstveno neustreznimi živili, proizvodi, surovinami in odpadki, s katerimi se lahko inficira prebivalstvo, z veterinarskimi pregledi in nadzorom živali, ter živil, proizvodov, surovin in odpadkov;
4. preprečevanje onesnaževanja surovin, proizvodov in živil v živilskih in drugih obratih.
(2) Za izvajanje ukrepov iz prejšnjega odstavka se sprejmejo kratkoročni in dolgoročni programi varstva prebivalstva pred zoonozami, določijo roki, v katerih morajo biti programi uresničeni in način financiranja.
(3) Program za varstvo pred zoonozami izvajata VURS in zdravstvena služba. VURS in zdravstvena služba sodelujeta med seboj, skupno načrtujeta ukrepe za varstvo prebivalstva pred zoonozami in se obveščata o ugotovitvah na tem področju.
(4) Minister in minister, pristojen za zdravstvo, ustanovita skupno komisijo za varstvo pred zoonozami kot strokovno in svetovalno telo zdravstva in veterinarstva.
C) Zatiranje in izkoreninjenje kužnih bolezni živali
12. člen
(pojav kužne bolezni oziroma suma kužne bolezni)
(1) Če se pojavi kužna bolezen ali se pojavijo znaki, na podlagi katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za kužno boleznijo, mora imetnik živali to takoj na predpisan način sporočiti veterinarski organizaciji.
(2) Imetnik živali mora do prihoda veterinarja zavarovati ter preprečiti drugim osebam in živalim pristop do prizadete živali, črede, jate, čebelnjaka oziroma trupla poginule živali.
(3) Podrobnejši način sporočanja imetnikov živali predpiše minister.
13. člen
(ugotovitev kužne bolezni)
(1) Veterinar, ki posumi na kužno bolezen, mora s pisnim navodilom določiti predpisane veterinarske ukrepe in o tem na predpisan način obveščati pristojne službe ter na predpisan način poskrbeti, da se sum na kužno bolezen potrdi ali ovrže oziroma ugotovi vzrok pogina živali.
(2) Veterinar, ki pošilja v preiskavo material iz prejšnjega odstavka in organizacija, ki opravlja diagnostične preiskave, morata zagotoviti tak način prevoza materiala, da ni nevarnosti za širjenje kužnih bolezni in ne za kvarjenje materiala.
(3) Organizacije, ki opravljajo javni prevoz oziroma zagotavljajo dostavo, morajo zagotoviti dostavo materiala iz prejšnjega odstavka do pooblaščenega laboratorija.
(4) Podrobnejši način prevoza materiala, ukrepe veterinarja in način ugotavljanja kužne bolezni predpiše minister.
14. člen
(obveščanje o kužnih boleznih)
(1) Uradni veterinar na podlagi prijave kužne bolezni ali suma kužne bolezni opravi epizootiološko poizvedovanje.
(2) Ob sumu ali ugotovitvi zoonoze mora uradni veterinar obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo.
(3) VURS mora v predpisanih primerih o pojavu in nevarnosti kužne bolezni obvestiti tudi vse občane, zdravstveno službo, ministrstvo, pristojno za živinorejo, pristojni organ za zaščito in reševanje, center za obveščanje, pristojni organ za varstvo okolja in zainteresirane imetnike živali ter jih seznanjati z najpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko preprečujejo kužne bolezni.
(4) Podrobnejši način obveščanja o sumu in ugotovitvi kužne bolezni predpiše minister.
15. člen
(ukrepi)
(1) Ko se ugotovi kužna bolezen in dokler traja nevarnost zanjo, se glede na kužno bolezen določi meje okuženega in ogroženega območja, odredi predpisane ukrepe ter poroča na predpisan način.
(2) Način določitve okuženega in ogroženega območja, natančnejše ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranja kužne bolezni, pogoje za prenehanje veljave ukrepov zaradi kužne bolezni ter način poročanja in obveščanja predpiše minister.
(3) O ukrepih, ki se nanašajo na omejitev gibanja oseb in dezinfekcijo oseb, se obvesti pristojno zdravstveno službo.
III. VETERINARSKA PREVENTIVA
A) Preventiva v prometu
16. člen
(veterinarsko spričevalo za živali)
(1) Živali morajo biti na predpisan način označene.
(2) Živali mora v prometu spremljati predpisano veterinarsko spričevalo.
(3) S spričevalom iz prejšnjega odstavka se potrjuje zdravstveno stanje živali oziroma potrjuje, da na mestu izvora živali ni bila ugotovljena določena kužna bolezen, ki se lahko prenese z njimi, ali potrjuje druge predpisane zahteve.
(4) Veterinarsko spričevalo se izda za določen čas.
(5) Natančnejše pogoje za označevanje živali, pogoje za izdajo, vsebino in obliko veterinarskega spričevala predpiše minister.
17. člen
(veterinarsko spričevalo ali potrdilo za proizvode)
(1) Proizvodi v prometu morajo biti na predpisan način označeni.
(2) Proizvode mora v prometu spremljati predpisano veterinarsko spričevalo ali potrdilo.
(3) S spričevalom ali potrdilom iz prejšnjega odstavka se potrjuje zdravstveno stanje proizvodov oziroma potrjuje, da na mestu izvora ni bila ugotovljena določena kužna bolezen, ki se lahko prenese z njimi, ali potrjuje druge predpisane zahteve.
(4) Veterinarsko spričevalo ali potrdilo se izda za določen čas.
(5) Natančnejše pogoje za označevanje proizvodov, pogoje za izdajo, vsebino in obliko veterinarskega spričevala ali potrdila predpiše minister.
18. člen
(veterinarska napotnica)
(1) Bolne in poškodovane živali in živali, pri katerih so ogrožene osnovne življenjske funkcije, se lahko prevažajo v klavnico samo pod predpisanimi pogoji.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka spremlja živali namesto veterinarskega spričevala veterinarska napotnica.
(3) Dokončen veterinarski pregled takih živali se opravi v klavnici.
(4) Najbližja registrirana klavnica mora zagotoviti zakol živali iz prvega odstavka tega člena, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Pred prevozom živali v klavnico morajo biti opravljeni vsi predpisani veterinarski ukrepi.
(5) Imetnik živali mora imeti predpisano veterinarsko napotnico tudi za živali, ki jih odpravlja v klavnico iz hlevov z nepreverjenimi ali sumljivimi epizootiološkimi razmerami.
(6) Natančnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.
19. člen
(veterinarska oznaka zdravstvene ustreznosti živil)
(1) Živila morajo biti v prometu na predpisan način označena oziroma certificirana.
(2) Natančnejše pogoje o označevanju in certificiranju živil predpiše minister.
20. člen
(veterinarski nadzor prometa živali, živil, surovin, proizvodov in odpadkov)
(1) Promet z živalmi, živili, proizvodi in surovinami je dovoljen samo, če je bil na mestu izvora opravljen veterinarski pregled, če je zagotovljena njihova identifikacija ter sledljivost in so izpolnjeni tudi drugi predpisani pogoji.
(2) Pri prevozu z železniškimi, vodnimi, zračnimi in cestnimi prevoznimi sredstvi je dovoljeno nakladanje, prekladanje ali razkladanje živali, živil, proizvodov, surovin in odpadkov samo na tistih mestih, kjer so izpolnjeni predpisani pogoji.
(3) Prostori v prevoznih sredstvih oziroma prevozna sredstva iz prejšnjega odstavka, v katerih se prevažajo živali, živila, proizvodi, surovine in odpadki, morajo biti na predpisan način očiščeni oziroma razkuženi.
(4) Natančnejše pogoje glede zahtev iz tega člena predpiše minister.
21. člen
(prepoved prometa)
(1) Generalni direktor VURS z ustreznim aktom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, omeji ali prepove promet z živalmi, živili, surovinami, proizvodi, odpadki, krmo, zdravili in medicinskimi pripomočki, kadar se pojavi živalska kužna bolezen iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, oziroma iz drugih veterinarskih razlogov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko generalni direktor VURS pred izdajo akta iz prejšnjega odstavka izda ustrezna obvezna navodila iz 83. člena tega zakona, ki začnejo veljati takoj v primeru nujnih ukrepov v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi oziroma živali.
22. člen
(soglasje za zbiranje in prodajo)
Pristojni upravni organ izda dovoljenje za razstavo, živalski vrt, ocenjevanje ali tekmovanje živali, za razne prireditve potujočih živali (cirkusi, potujoči živalski vrtovi ipd.) in za organizirano prodajo živali ter surovin, proizvodov in živil zunaj poslovnih prostorov na podlagi poprejšnjega soglasja VURS.
23. člen
(naloge pri prevozu in pri prometnih nesrečah)
(1) Imetniki živali in prevozniki živali, živil, surovin, proizvodov in odpadkov morajo zagotoviti predpisane pogoje za prevoz in omogočiti pregled na zahtevo osebe, ki je po tem zakonu ali drugem predpisu pooblaščena za pregled.
(2) Prometno nezgodo, ki se zgodi med prevozom živali, živil, surovin, proizvodov in odpadkov, mora prevoznik oziroma policija prijaviti na center za obveščanje, ki o tem nemudoma obvesti najbližjo enoto VURS, ki mora zagotoviti dosegljivega uradnega veterinarja.
(3) Uradni veterinar odredi veterinarski organizaciji, ki izvaja javno veterinarsko službo, da nudi veterinarsko pomoč poškodovanim živalim.
(4) Prevoznik oziroma njegov pooblaščenec je dolžan zagotoviti vsa potrebna sredstva za izvedbo vseh potrebnih ukrepov za zavarovanje živali, živil, proizvodov, surovin in odpadkov.
(5) Rejne živali, ki niso sposobne za nadaljnji prevoz, je potrebno nemudoma usmrtiti.
(6) Veterinarsko higienska služba (v nadaljnjem besedilu: VHS) in organizacije za odvoz odpadkov s koncesijo po tem zakonu morajo organizirati prevoz poginulih in usmrčenih živali, poškodovanih živil, surovin, proizvodov in odpadkov.
(7) Prevoznik mora zagotoviti nadomestno vozilo in odvoz živali, ki so sposobne za nadaljnji prevoz ter odvoz nepoškodovanih surovin, proizvodov in živil s kraja prometne nezgode.
24. člen
(mednarodni promet)
(1) Prevoz živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov v mednarodnem prometu lahko poteka le preko mejnih prehodov, kjer je organiziran veterinarski nadzor.
(2) Živali, živila, surovine, proizvodi, zdravila, medicinski pripomočki, krma in odpadki morajo biti na mejnih prehodih pod veterinarskim nadzorom.
(3) Nakladanje, prekladanje, razkladanje in skladiščenje živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil, medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov se izvaja pod veterinarskim nadzorom v skladu s predpisanimi pogoji.
(4) Uvoz in tranzit živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov se dovoli po predhodnem veterinarskem pregledu na meji z odločbo, s katero se za vsak primer posebej ugotovi, da z ozirom na predpisane pogoje ni veterinarskih ovir za njihov uvoz in tranzit. Ne glede na prejšnji stavek je uvoz in tranzit hišnih živali dovoljen brez predhodnega veterinarskega pregleda, če živali spremlja predpisano veterinarsko spričevalo.
(5) Uvoz in tranzit drugih predmetov, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen (npr: lovske in ribiške trofeje, serumi, mikroorganizmi ipd.), se dovoli po predhodnem veterinarskem pregledu na meji z odločbo, s katero se za vsak primer posebej ugotovi, da z ozirom na predpisane pogoje ni veterinarskih ovir za njihov uvoz in tranzit.
(6) Za uvoz tujerodnih (alohtonih) prostoživečih vrst živali si mora uvoznik v skladu s predpisi pridobiti soglasje pristojnega ministrstva.
(7) Pogoje in mejne prehode iz tega člena predpiše minister.
25. člen
(pregledi pri uvozu)
(1) Pri uvozu živali in proizvodov se opravijo predpisani veterinarski pregledi in preiskave.
(2) Vrste pregledov, preiskave in način izvedbe predpiše minister.
26. člen
(obrati in živali v drugih državah)
(1) Uvoz živil, surovin, proizvodov, krme in odpadkov je dovoljen samo iz obratov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so registrirani pri EU ter so pod nadzorom pristojnih veterinarskih organov.
(2) Izjemoma lahko VURS dovoli uvoz iz prejšnjega odstavka tudi iz drugih obratov, če ugotovi, da so predpisi, standardi, izdelava in nadzor, ki ga opravlja država izvoznica, vsaj enakovredni predpisom Republike Slovenije, in da je zagotovljeno vsaj enako varstvo potrošnikov. Stroški bremenijo uvoznika.
(3) VURS lahko opravi pregled za preverjanje obratov iz prejšnjega odstavka. Stroški pregleda bremenijo uvoznika.
(4) Uvoz živali je dovoljen samo, če izpolnjujejo predpisane pogoje glede zdravstvenega varstva živali in zaščite živali pred mučenjem.
B) Preventiva v proizvodnji in prometu s proizvodi, surovinami, živili in krmo
27. člen
(veterinarski nadzor)
(1) Proizvodnja, oddaja v promet in promet s proizvodi, surovinami, živili, krmo in odpadki je dovoljen le v registriranih obratih, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so pod veterinarskim nadzorom.
(2) Obrat ne sme pričeti s proizvodnjo, dokler ni registriran in mu VURS ne določi registrske številke in nadzora.
(3) V proizvodnji surovin, živil in krme ter drugih proizvodov je obvezna registracija obratov za klanje živali, pridobivanje, pripravo, obdelavo, predelavo, dodelavo, embaliranje, preembaliranje in pakiranje surovin, živil in krme ter drugih proizvodov.
(4) Obvezna je tudi registracija vseh obratov, ki uporabljajo v proizvodnji surovine in živila v neobdelanem oziroma nepredelanem stanju ter meso in mesne izdelke.
(5) V prometu s proizvodi, surovinami, živili in krmo je obvezna registracija obratov za skladiščenje in distribucijo tistih proizvodov, surovin, živil in krme, s katerimi se lahko prenese kužna bolezen.
(6) V obratih iz prvega odstavka tega člena so pod veterinarskim nadzorom v proizvodnji in prometu proizvodov, surovin, živil in krme tudi prostori, oprema in naprave, uspešnost in pravilnost izvajanja lastnih kontrol obrata ter dokumentacija in predpisane evidence.
(7) Pod veterinarskim nadzorom so tudi prevozna sredstva, na katera se v območju registriranega obrata nalaga, oziroma s katerih se razlaga proizvode, surovine, živila, odpadke in krmo.
(8) Pod veterinarskim nadzorom v proizvodnji in prometu surovin, živil in krme ter drugih proizvodov so tudi živali, surovine, proizvodi, živila, krma, odpadki, odplake, gnoj in gnojevka, uporaba izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili, in pakirni material.
(9) Veterinarski nadzor zajema tudi preverjanje pogojev za zdravstveno ustreznost surovin, živil v proizvodnji in prometu po tem zakonu in krme ter drugih proizvodov.
(10) Natančnejše veterinarske pogoje za proizvodnjo, oddajo v promet in promet s surovinami, proizvodi, živili, krmo, odpadki, odplakami, gnojem in gnojevko ter nadzor iz tega člena predpiše minister.
28. člen
(izjemni primeri)
(1) Klanje živali, proizvodnja živil in proizvodnja krme izven registriranih obratov je dovoljena le izjemoma.
(2) Podrobnejše pogoje določi minister.
29. člen
(graditev objektov)
(1) Projektna dokumentacija za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov, namenjenih proizvodnji, oddaji v promet in prometu z živalmi, živili, surovinami, proizvodi, odpadki, krmo, gnojem in gnojevko (v nadaljnjem besedilu: objekt pod veterinarskim nadzorom), mora biti v skladu z veterinarskimi pogoji, ki jih za posamezne vrste takšnih objektov predpiše minister.
(2) K projektni dokumentaciji za izdajo dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta pod veterinarskim nadzorom, mora biti pridobljeno soglasje VURS.
30. člen
(razvrstitev in registracija obratov)
(1) Obrati pod veterinarskim nadzorom se razvrščajo v živilske in druge obrate. V register živilskih in drugih obratov se lahko pri VURS vpišejo le obrati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) V register se lahko vpišejo tudi živilski obrati, ki ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev, vendar imajo omejeno področje delovanja oziroma območje trgovanja. Minister določi pogoje, ki jih obratom iz tega odstavka ni potrebno izpolnjevati ter omejitve njihovega delovanja in območja trgovanja.
31. člen
(postopek razvrstitve in registracije obratov)
(1) Vlogo za registracijo obrata, ki mora biti pod veterinarskim nadzorom, se vloži pri območnem uradu VURS, kjer je obrat.
(2) O prejemu zahtevka za registracijo živilskega obrata iz prvega odstavka 30. člena tega zakona direktor območnega urada VURS obvesti generalnega direktorja VURS, ki s sklepom imenuje komisijo za pregled obrata, ki mora imeti najmanj tri člane. Predsednik mora biti uradni veterinar. Odločbo o odobritvi, s katero se ugotovi izpolnjevanje vseh predpisanih pogojev, izda generalni direktor VURS na podlagi mnenja komisije. Z odločbo se odredi tudi vpis v register obratov, ki se vodi na glavnem uradu VURS, določi registrska številka, odobri opravljanje posameznih dejavnosti proizvodnje in prometa ter omejitve, če je to potrebno.
(3) Če komisija iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je mogoče razvrstiti obrat le med živilske obrate iz drugega odstavka 30. člena tega zakona, to v mnenju predlaga generalnemu direktorju VURS. Generalni direktor VURS s sklepom prenese celotni spis in odločanje na direktorja območnega urada VURS, ki nadaljuje postopek na podlagi prejetega mnenja komisije in izda odločbo v skladu s šestim odstavkom tega člena.
(4) Stroški komisijskih ogledov bremenijo vlagatelja zahtevka.
(5) Po prejemu zahtevka za registracijo drugih obratov iz prvega odstavka 30. člena in živilskih obratov iz drugega odstavka 30. člena tega zakona direktor območnega urada VURS imenuje komisijo za pregled obrata. Komisija mora imeti najmanj dva člana, predsednik mora biti uradni veterinar. Odločbo o odobritvi (izpolnjevanju pogojev) izda direktor območnega urada VURS na podlagi mnenja komisije. Z odločbo se odredi tudi vpis v register obratov, ki se vodi v območnem uradu VURS, določi registrska številka, odobri opravljanje posameznih dejavnosti proizvodnje in prometa ter omejitve kapacitet in obsega trgovanja. O registracijah in vpisih obratov v območnih uradih VURS vodi evidenco glavni urad VURS. Območni uradi mesečno predložijo glavnemu uradu VURS podatke za evidenco o registracijah in vpisih.
(6) Če VURS ugotovi, da registrirani obrat ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, ali če pomanjkljivosti, ki lahko neugodno vplivajo na higieno proizvodnje, ne odpravi, razveljavi svojo odločbo o registraciji obrata in odpokliče uradne veterinarje, ki opravljajo veterinarski pregled ter nadzor, iz obrata.
(7) Podrobnejše pogoje za razvrstitev obratov in postopek za vpis obratov v register predpiše minister.
32. člen
(veterinarski pregled)
(1) Zdravstvena ustreznost živil in krme se ugotavlja na podlagi veterinarskega pregleda obrata, klavnih živali, surovin, živil in krme ter dokumentacije in evidenc.
(2) Če se na podlagi pregledov iz prejšnjega odstavka in drugih preiskav ugotovi, da se živali ne sme zaklati, se zakol prepove, žival pa se na predpisan način označi in odredi predpisane ukrepe.
(3) Če se na podlagi pregleda in drugih preiskav ugotovi, da surovine, živila ali krma ni zdravstveno ustrezna, se z odločbo prepove nadaljnja proizvodnja, oddaja v promet ali promet ter se odredijo predpisani ukrepi za odpravo vzrokov neustreznosti, predpisano usposabljanje surovin, živil ali krme ali, če je to potrebno, tudi uničenje.
(4) V primerih prepovedi klanja klavnih živali in ob ugotovitvi zdravstvene neustreznosti surovin, živil in krme ima imetnik klavnih živali oziroma imetnik surovin, živil in krme pravico zahtevati ponoven pregled, razen ob ugotovitvi patogenih mikroorganizmov. Ponoven pregled opravi komisija, ki jo imenuje generalni direktor VURS. Zahtevo je treba vložiti nemudoma pri uradnem veterinarju, ki je opravil veterinarski pregled in ugotovil zdravstveno neustreznost. Ta mora brez odlašanja, vendar najkasneje v roku 24 ur, obvestiti komisijo in ji predložiti celotno dokumentacijo o opravljenem pregledu.
(5) Izid ponovnega pregleda je dokončen.
(6) Stroške ponovnega pregleda krije VURS, če je rezultat v korist stranke. V nasprotnem primeru stroške krije stranka.
(7) Natančnejše ukrepe in postopke iz tretjega odstavka tega člena ter sestavo in način dela komisije iz četrtega odstavka tega člena predpiše minister.
33. člen
(ostanki škodljivih in prepovedanih snovi v živalih, surovinah, živilih in krmi)
(1) Veterinarji, imetniki živali in druge pravne in fizične osebe morajo preprečevati škodljive posledice zaradi škodljivih snovi v surovinah, živilih in krmi ter opravljati predpisane preventivne ukrepe.
(2) Generalni direktor VURS lahko odredi prepoved uporabe določenih škodljivih snovi.
(3) Generalni direktor VURS lahko odredi, na podlagi ocene tveganja, prepoved oddaje v promet, prepoved prometa in odpoklic iz prometa živil, surovin, odpadkov in krme, ki vsebujejo določene škodljive snovi.
(4) VURS mora zagotoviti sistematični nadzor živali, surovin, živil in krme nad vsebnostjo ostankov škodljivih snovi in nadzor nad uporabo prepovedanih snovi.
(5) Podrobnejše pogoje iz tega člena predpiše minister.
34. člen
(zagotavljanje zdravstvene ustreznosti krme)
(1) Fizične in pravne osebe, ki so registrirane za proizvodnjo, skladiščenje ali promet s krmo, morajo zagotavljati zdravstveno ustreznost krme v vseh fazah proizvodnje, skladiščenja in prometa s krmo.
(2) Prepovedan je promet z zdravstveno neustrezno krmo.
(3) Krma, ki ji je potekel rok uporabe, naveden v deklaraciji, se sme z dovoljenjem uradnega veterinarja uporabiti za tisti namen, ki ga po predhodni laboratorijski preiskavi vzorcev določi pooblaščeni laboratorij, če ugotovi, da je krma zdravstveno ustrezna.
(4) Podrobnejše pogoje o zdravstveni ustreznosti krme predpiše minister.
35. člen
(nadzor krme in izdaja potrdila)
(1) Krma v prometu mora imeti veterinarsko potrdilo oziroma drug ustrezen predpisan dokument o zdravstveni ustreznosti.
(2) Natančnejše pogoje za izdajo, vsebino in obliko veterinarskega potrdila in drugega ustreznega dokumenta predpiše minister.
36. člen
(veterinarski nadzor krme)
Pod veterinarskim nadzorom so krma in objekti, v katerih se proizvaja ali skladišči krma za promet, v primeru suma kužne bolezni oziroma suma, da krma zdravstveno ni ustrezna, pa tudi krma in objekti pri imetnikih živali.
C) Preventiva pri razmnoževanju živali
37. člen
(pogoji)
(1) Reje plemenskih živali morajo biti proste določenih kužnih bolezni.
(2) Imetnik reje registriranih plemenskih živali mora zagotoviti sistematično spremljanje zdravja in sposobnost za razmnoževanje plemenjakov ter pridobivanje, proizvodnjo, skladiščenje in promet z živalskim semenom, jajčnimi celicami in zarodki ob upoštevanju predpisov o zdravstveni ustreznosti živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov ter minimalnih pogojev za oploditveno sposobnost.
(3) Kužne bolezni iz prvega odstavka tega člena ter pogoje zdravstvene ustreznosti živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov ter minimalnih pogojev za oploditveno sposobnost predpiše minister.
38. člen
(pridobivanje, skladiščenje in promet)
(1) Pridobivanje, skladiščenje in promet s semenom plemenjakov, z jajčnimi celicami in zarodki plemenic lahko opravljajo le organizacije, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so registrirane pri VURS.
(2) O pridobivanju, skladiščenju in prometu s semenom plemenjakov, z jajčnimi celicami in zarodki plemenic morajo organizacije iz prejšnjega odstavka voditi predpisane evidence.
(3) Pogoje za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena ter vsebino in način vodenja evidenc predpiše minister.
39. člen
(osemenjevanje)
(1) Osemenjevanje izvajajo veterinarske organizacije in imetniki živali, ki izpolnjujejo predpisane pogoje in so pridobili koncesijo po tem zakonu.
(2) Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
40. člen
(parjenje in naravni pripust)
Veterinarske organizacije, ki so pridobile koncesijo po tem zakonu, sistematično spremljajo zdravje in zdravstveno sposobnost za razmnoževanje plemenjakov v parjenju in naravnem pripustu, pregledujejo evidenco pripustov in prijavljajo območnemu uradu VURS vsak sum spolne ali druge kužne bolezni ter konstitucijskih napak v zvezi z zdravjem živali.
41. člen
(obveščanje)
(1) Ob vsaki ugotovitvi bolezni plemenjaka s trajnimi motnjami za razmnoževanje ali ugotovitvi zdravstvene neustreznosti živalskega semena, jajčnih celic ali zarodkov, mora imetnik reje plemenskih živali zagotoviti izvedbo predpisanih ukrepov.
(2) Veterinarske organizacije in rejci, ki lahko v skladu s predpisi opravljajo osemenjevanje, morajo o rezultatih plodnosti na svojem območju obveščati območni urad VURS ter ministrstvo, pristojno za živinorejo.
(3) Podrobnejše ukrepe iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
D) Varstvo okolja
42. člen
(pravice in dolžnosti)
(1) Pravne in fizične osebe morajo preprečevati obremenjevanje okolja in zdravju škodljive posledice, ki nastanejo pri vzreji, proizvodnji, predelavi, prometu in uporabi živali, proizvodov, živil, surovin, krme in odpadkov.
(2) Z odpadki in odplakami je treba ravnati v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in predpisi o varstvu okolja.
(3) Preventivni ukrepi za varstvo okolja, so:
– zagotavljanje ustreznega odstranjevanja, predelave, obdelave in uporabe odpadkov, gnoja in gnojevke;
– zagotavljanje ustreznega skladiščenja odpadkov, gnoja in gnojevke;
– določanje postopka higienizacije živalskih iztrebkov in odplak;
– zmanjšanje nevarnosti infekcije z določanjem ustreznih higienskih razmer v hlevih in okolju (higienske razmere, mikroklima, omejitev amoniaka, odstranjevanje odpadkov in iztrebkov, čiščenje in dezinfekcija);
– ugotavljanje ustreznosti izdelkov iz gnoja, predelanega gnoja in komposta;
– preprečevanje onesnaževanja podtalnice s povzročitelji kužnih in parazitarnih bolezni.
43. člen
(ravnanje z živalskimi trupli in odpadki)
(1) Živalska trupla in odpadke je treba predelati, obdelati ali uničiti v obratih za predelavo, obdelavo ali uničenje živalskih odpadkov.
(2) Imetnik živali mora na predpisan način prijaviti pogin živali organizaciji, ki ima koncesijo za opravljanje veterinarsko higienske službe (v nadaljnjem besedilu: VHS) po tem zakonu in ji truplo poginule živali predati.
(3) Pooblaščena organizacija iz prejšnjega odstavka mora na predpisan način zagotoviti prevoz živalskega trupla s kraja pogina do objekta za obdukcijo ali predelavo. Zagotoviti mora zbiranje odpadkov na predpisan način in predpisan veterinarski red v tem objektu.
(4) VHS mora zagotoviti: sprejemanje prijav pogina živali, prevoz živalskih trupel in drugih odpadkov na predpisan način, pomoč pri obdukciji, higiensko vzdrževanje in dezinfekcijo kraja pogina, objektov za obdukcijo, vozil in opreme.
(5) Ob sumu, da je žival poginila za kužno boleznijo, in ob sistematičnem ugotavljanju vzroka pogina, je treba za poginulo žival ugotoviti vzrok pogina.
(6) Pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki, morajo na predpisan način zagotoviti odvoz odpadkov v najbližjo zbiralnico ali v obrat za predelavo odpadkov.
(7) V objektih za obdukcijo in predelavo mora biti zagotovljen predpisani veterinarski red. V objektih za obdukcijo mora biti organizirana tudi stalna služba za ugotavljanje vzroka pogina.
(8) Natančnejše pogoje o prijavi pogina, transportu, ravnanju z živalskimi odpadki, predelavi in pogoje za obrate in objekte za obdukcijo, predelavo in sežig predpiše minister.
44. člen
(zakopavanje živalskih trupel)
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 43. člena tega zakona se lahko v izjemnih primerih živalska trupla na predpisan način zakopljejo ali upepelijo na grobišču, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
(2) Izjemne primere, način zakopavanja in upepelitve ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati grobišča, predpiše minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo.
IV. NAJMANJŠI OBSEG ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŽIVALI
45. člen
(najmanjši obseg varstva živali)
Republika Slovenija mora zagotoviti najmanjši obvezni obseg varstva živali pred kužnimi boleznimi in sicer:
1. sistematično spremljanje stanja pri kužnih boleznih (diagnostične terenske in laboratorijske ter patoanatomske preiskave) in vakcinacije živali, ki jih vsako leto odredi minister;
2. ob sumu določenih kužnih bolezni zagotoviti diagnostične terenske in laboratorijske preiskave ter patoanatomsko diagnostiko, s katero se potrdi bolezen ali ovrže sum;
3. preprečevanje kužnih bolezni ob naravnih in drugih nesrečah in če se pojavijo kužne bolezni iz liste A v sosednjih državah ali v Sloveniji in laboratorijske ter patoanatomske preiskave za diagnostiko kužnih bolezni, za katere je treba takoj ugotoviti kužno bolezen ali vzrok pogina, ki jih predpiše minister;
4. proučevanje epizootioloških razmer, razvijanje in uvajanje novih laboratorijskih metod za diagnostiko in nadzorstvo ter posredovanje novih veterinarskomedicinskih dosežkov, novih predpisov, postopkov oziroma metod strokovnega dela;
5. obvezne veterinarske preglede iz tega zakona;
6. pripravo epidemioloških študij in ocen tveganja, vnosa živalskih kužnih bolezni v Republiko Slovenijo in raziskavami za ekonomsko optimalne ukrepe in oceno finančnih posledic predpisanih ukrepov pri pojavu živalskih kužnih boleznih;
7. obrazec veterinarskih spričeval, napotnic in potrdil iz tega zakona;
8. primerne zaloge cepiv, razkužil in drugih sredstev za preprečevanje, ugotavljanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni;
9. organizirano veterinarsko izobraževanje imetnikov živali;
10. nepretrgano veterinarsko dejavnost za terensko in laboratorijsko diagnostiko kužnih bolezni, za katere je treba takoj ugotoviti kužno bolezen ali vzrok pogina;
11. VHS;
12. strokovno izpopolnjevanje veterinarjev in veterinarskih pomočnikov;
13. odškodnino za živali, predmete in surovine.
46. člen
(odškodnina)
(1) Republika Slovenija mora zagotoviti imetniku živali odškodnino za živali, ki so bile ubite ali zaklane, ter za predmete in surovine, ki so bili poškodovani, pokvarjeni ali uničeni pri uresničevanju odrejenih ukrepov za zatiranje kužnih bolezni z liste A in posebej določenih kužnih bolezni in zoonoz:
1. če je takoj naznanil pojav ali sum kužne bolezni;
2. če so bila opravljena v določenih časovnih obdobjih obvezna preventivna cepljenja ter diagnostične in druge preiskave živali;
3. če je uresničil tudi druge predpisane in odrejene ukrepe za preprečevanje in zatiranje bolezni.
(2) Odškodnine iz prejšnjega odstavka se ne izplača, če se je bolezen pojavila pri uvozu živali ali predpisanih preiskavah živali v mednarodnem prometu.
(3) Posebej določene kužne bolezni in zoonoze iz prvega odstavka tega člena določi minister.
47. člen
(postopek za izplačilo odškodnine)
(1) Odškodnina iz prvega odstavka 46. člena tega zakona se določi po tržni vrednosti živali, surovine oziroma predmeta. Če je ubita oziroma zaklana žival ali uničeni oziroma poškodovani predmet oziroma surovina v celoti ali deloma še uporabna, se odškodnina zmanjša za vrednost še uporabnega deleža.
(2) Postopek za izplačilo odškodnine se prične na zahtevo imetnika. Vlogo se poda pri območnem uradu VURS in predloži predpisano dokumentacijo. V postopku za uveljavljanje odškodnine se ne plača upravna taksa.
(3) O tem, ali se imetniku izplača odškodnina, odloči z odločbo uradni veterinar za inšpekcijski nadzor območnega urada VURS. Zoper to odločbo je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, v roku osem dni ob prejema odločbe.
(4) O sami višini odškodnine iz prvega odstavka tega člena odloči uradni veterinar za inšpekcijski nadzor območnega urada VURS na podlagi podanega poročila cenilca z liste cenilcev.
(5) Zoper odločbo o višini odškodnine iz prejšnjega odstavka ni dovoljena pritožba, niti ni dovoljen upravni spor. Če se imetnik ne strinja z višino odmerjene odškodnine, lahko v tridesetih dneh od vročitve odločbe s katero je višina odškodnine določena predlaga pristojnemu sodišču, da odmeri višino odškodnine.
(6) Pristojno sodišče iz prejšnjega odstavka odmeri odškodnino v nepravdnem postopku.
(7) Postopek in dokumentacijo za izplačilo odškodnine iz drugega odstavka tega člena ter pogoje za cenilce natančneje predpiše minister.
V. FINANCIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŽIVALI, PRISTOJBINE IN STROŠKI
48. člen
(sklad za financiranje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali in javne veterinarske službe)
(1) Sredstva, zbrana po tem zakonu, so prihodek Sklada za razvoj kmetijstva in se namenjajo za financiranje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali ter javne veterinarske službe. S temi sredstvi upravlja ministrstvo, pristojno za veterinarstvo. Financiranje nalog se zagotavlja iz proračunskih sredstev, zagotovljenih za tekoče leto, iz pristojbin in stroškov po tem zakonu ter iz prejemkov od upravljanja s prostimi denarnimi sredstvi.
(2) Če ni s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisov drugače določeno, se za pobiranje, odvajanje, izterjavo, zastaranje in nadzor pristojbin smiselno uporabljajo določbe predpisov o upravnih taksah.
49. člen
(pristojbine in stroški)
(1) Za predpisana spričevala in potrdila o zdravstveni ustreznosti in veterinarski nadzor ter preglede se plača pristojbina.
(2) Višino pristojbin in način njihovega obračunavanja predpiše minister.
(3) Imetnik živali, surovin, proizvodov, živil in odpadkov ter krme, uvoznik, izvoznik oziroma špediter je dolžan plačati stroške vseh drugih storitev za izvajanje ukrepov, ki so mu naloženi, razen stroškov iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. (razen predpisanih, ki jih zagotavlja VURS), 7., 8., 10., 11., 12. in 13. točke 45. člena in 46. člena tega zakona.
VI. VETERINARSKE DEJAVNOSTI
A) Splošne določbe za izvajanje
50. člen
(izvajanje)
(1) Veterinarske dejavnosti izvajajo VURS, Nacionalni veterinarski inštitut Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, veterinarske organizacije, pooblaščeni laboratoriji drugih organizacij, Veterinarska zbornica ter druge organizacije, ki pridobijo koncesijo po tem zakonu.
(2) Veterinarska služba v Slovenski vojski zagotavlja izvajanje določenih veterinarskih dejavnosti za potrebe Slovenske vojske v skladu s strokovnimi načeli tega zakona. VURS in Veterinarska služba v Slovenski vojski sodelujeta in strokovno usklajujeta svoje delo. V ta namen ustanovita strokovno posvetovalno telo.
(3) Veterinarske dejavnosti ter natančnejše pogoje sodelovanja in strokovnega usklajevanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za Slovensko vojsko v sodelovanju z ministrom.
51. člen
(veterinarske dejavnosti)
Veterinarske dejavnosti so:
1. spremljanje zdravstvenega stanja živali;
2. preskrba z veterinarskimi spričevali, napotnicami in potrdili;
3. izpolnjevanje oziroma potrjevanje veterinarskih spričeval za živali, napotnic in potrdil za promet v Republiki Sloveniji;
4. izpolnjevanje oziroma potrjevanje ostalih veterinarskih spričeval in potrdil;
5. označevanje živali ter vodenje registra živali v skladu s predpisi;
6. izvajanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in zatiranje živalskih bolezni ter poškodb in kirurški posegi na živalih;
7. skrb za zdravje plemenskih živali in zdravstveno sposobnost za razmnoževanje, izvajanje ukrepov za preprečevanje in odpravljanje jalovosti ter osemenjevanje;
8. veterinarski pregledi živali;
9. veterinarski pregledi proizvodov, surovin in živil in njihovo označevanje ter veterinarski pregledi krme, vode za napajanje živali in odpadkov v proizvodnji, skladiščenju in prometu za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti;
10. osnovna terenska in laboratorijska diagnostika za odkrivanje kužnih bolezni živali;
11. spremljanje in nadzor prometa in uporabe zdravil v veterinarski medicini;
12. preskrba z zdravili za opravljanje veterinarskih storitev;
13. preskrba veterinarskih organizacij z zdravili ter sredstvi za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (biocidi);
14. laboratorijsko in klinično preskušanje veterinarskih zdravil;
15. nadzor učinkovitosti in škodljivosti zdravil;
16. svetovanje na področju zdravstvenega varstva živali, patologije prehrane in reje živali z veterinarskega vidika;
17. veterinarska vzgoja in izobraževanje imetnikov živali v zvezi z izvajanjem veterinarske dejavnosti;
18. proučevanje higienskih razmer v objektih za rejo živali in higiene v drugih objektih in napravah z vidika zdravstvenega varstva in zaščite živali ter ljudi;
19. nujna veterinarska pomoč;
20. bolnišnično zdravljenje živali;
21. izdajanje zdravil in sredstev za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo imetnikom živali s svetovanjem in navodili za uporabo z vidika zdravstvenega varstva živali in ljudi;
22. spremljanje in proučevanje epizootiološkega stanja in razmer v državi;
23. spremljanje zdravstvenega stanja živali, fiziologije in patologije, reprodukcije z osemenjevanjem živali na nacionalnem nivoju;
24. proučevanje vplivov veterinarskih ukrepov na okolje;
25. nadzor nad zdravstveno ustreznostjo živil, proizvodov, odpadkov in krme, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov ter vode za napajanje živali;
26. vodenje registra živali in objektov na območnem in nacionalnem nivoju v skladu s predpisi;
27. organizacija in vodenje preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja živalskih bolezni in zoonoz;
28. sodelovanje pri delu komisije za ocenjevanje, odbiro in priznavanje plemenjakov, plemenskih ribjih jat in plemenišč čebeljih matic;
29. priprava strokovnih podlag za načrtovanje in za sprejemanje ukrepov v zdravstvenem varstvu živali;
30. posredno reševanje vprašanj varstva zdravja ljudi, živinorejske proizvodnje in tehnologije ter svetovanje,
31. spremljanje zdravstvenega stanja ter zdravljenje čebel;
32. spremljanje zdravstvenega stanja ter zdravljenje rib;
33. izvajanje patomorfološke diagnostike;
34. izvajanje VHS;
35. izvajanje dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (DDD);
36. laboratorijske preiskave materiala živali, živil in surovin, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, vode za napajanje živali, zraka, zemlje, krme in dodatkov, odpadkov in odplak zaradi diagnostike živalskih kužnih in drugih živalskih bolezni oziroma ugotavljanja zdravstvene ustreznosti proizvodov;
37. zagotavljanje priprav za obrambo in zaščito ter delovanje veterinarske službe v vojni ali ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednem stanju;
38. zagotavljanje usposabljanja enot za prvo veterinarsko pomoč civilne zaščite;
39. organiziranje veterinarskega izobraževanja imetnikov živali in prebivalstva;
40. strokovno izobraževalno delo na področju veterinarske dejavnosti;
41. organiziranje in izvajanje tečajev za osnovno znanje o živalskih kužnih boleznih;
42. specialistične klinične, laboratorijske, rentgenske in druge diagnostične preiskave v skladu s strokovno usmeritvijo;
43. veterinarsko medicinske raziskave;
44. zdravstveno varstvo plemenjakov v osemenjevalnem središču, sistematično spremljanje zdravja plemenjakov in njihove zdravstvene sposobnosti za osemenjevanje; pridobivanje, priprava, preverjanje zdravstvene ustreznosti, skladiščenje in distribucija živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov;
45. preprečevanje onesnaževanja okolja s povzročitelji in prenašalci živalskih kužnih bolezni
46. preverjanje rezultatov laboratorijskih preiskav z izvajanjem primerjalnih testov in usklajevanje metodoloških postopkov;
47. organizacija in izvajanje intralaboratorijskega nadzora;
48. organizacija in izvajanje interlaboratorijskega nadzora;
49. zagotavljanje izvajanja nadzora imunosti;
50. razvijanje in uvajanje novih laboratorijskih metod za diagnostiko živalskih kužnih bolezni in za analitiko ostankov kontaminentov okolja in veterinarskih zdravil ter za druge preiskave surovin, živil in krme;
51. zagotavljane izvajanja in organizacija monitoringa nad ostanki škodljivih snovi v živilih;
52. zagotavljanje izvajanja in organizacija monitoringa nad ostanki škodljivih snovi v živalih in krmi;
53. spremljanje učinkovitosti in ugotavljanje ustreznosti posameznih sredstev za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;
54. uvajanje, razvijanje in vzpostavljanje informacijskega sistema v veterinarstvu Republike Slovenije;
55. razvijanje in uvajanje novih kliničnih laboratorijskih metod za diagnostiko in zdravljenje kužnih bolezni organskih, presnovnih, vzrejnih in drugih bolezni, bolezenskih stanj in poškodb živali;
56. razvijanje in uvajanje novih postopkov pri osemenjevanju in presajanju zarodkov ter laboratorijskega dela z jajčnimi celicami;
57. ukrepanje za higienizacijo odplak, gnoja, gnojevke, gnojnice;
58. posredovanje novih veterinarsko medicinskih dosežkov, novih postopkov in metod strokovnega dela;
59. preiskave s področja varovanja okolja, higiene zraka in vode, odpadnih voda iz živinorejske proizvodnje in živilskih obratov ter obratov za predelavo odpadkov;
60. zaščita živali pred mučenjem;
61. preiskave v zdravstvenem varstvu in zaščiti živali;
62. sodelovanje pri projektiranju in graditvi vseh objektov, ki morajo biti registrirani po tem zakonu;
63. sodelovanje pri programiranju in izvedbi lastnih in notranjih kontrol, ki jih morajo izvajati obrati po tem zakonu;
64. sodelovanje pri programiranju in izvedbi drugih programov za zagotavljanje zdravstvene ustreznosti surovin, proizvodov in živil in krme, ki jih morajo izvajati obrati iz tega zakona.
52. člen
(opravljanje veterinarske dejavnosti)
(1) Veterinarske dejavnosti iz 51. člena tega zakona, razen iz 12., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 24., 30., 40., 59., 61., 62., 63. in 64. točke, so dejavnosti javne veterinarske službe, ki se opravljajo v okviru mreže javne veterinarske službe.
(2) Veterinarske dejavnosti, ki jih opravlja izključno VURS in se zanje koncesije po tem zakonu ne da podeliti, so dejavnosti iz: 2., 4., 9. (razen veterinarskih pregledov v obratih z omejeno kapaciteto in omejenim področjem trgovanja in veterinarskih pregledov iz 30. člena tega zakona), 11., 15., 25., 26., 37., 38., 49., 51., 52. in 54. točke 51. člena tega zakona.
(3) Dejavnost iz 13. točke 51. člena tega zakona lahko opravljajo pravne ali fizične osebe, ki imajo dovoljenje pristojnega organa v skladu s predpisi o zdravilih in so vpisane v register pri VURS.
(4) Veterinarske dejavnosti iz 51. člena, razen nudenja nujne veterinarske pomoči, lahko opravlja le veterinar.
(5) Natančnejšo vsebino in način opravljanja državnega izpita, ki ga mora opraviti veterinar, predpiše minister.
(6) Zaradi zagotovitve praktičnega usposabljanja študentov veterinarske medicine lahko dejavnosti iz 51. člena tega zakona izvaja tudi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani.
(7) Veterinarske dejavnosti kot so: kastracija pujskov do starosti 7 dni, dehelmintizacija, vitaminizacija in feruminizacija prašičev, lahko na svojih živalih opravlja imetnik živali ali pri njem zaposleni delavec, če ima ustrezno znanje in izpolnjuje druge pogoje, ki jih določi minister, pristojen za kmetijstvo.
53. člen
(mreža javne veterinarske službe)
Mrežo javne veterinarske službe sestavljajo VURS, NVI Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: NVI) in veterinarske ter druge organizacije, ki imajo koncesijo po tem zakonu, pooblaščeni laboratoriji drugih organizacij in Veterinarska zbornica.
54. člen
(financiranje javne veterinarske službe)
(1) Javna veterinarska služba se financira:
– iz sredstev ustanovitelja v skladu z aktom o ustanovitvi;
– iz proračunskih sredstev;
– s plačilom za opravljene veterinarske storitve;
– iz drugih virov.
(2) Osnove in merila za oblikovanje cen veterinarskih storitev natančneje določi Veterinarska zbornica.
55. člen
(zagotavljanje izvajanja javne veterinarske službe)
V primerih, ko ni zagotovljeno izvajanje predpisanih dejavnosti javne veterinarske službe, naloži VURS začasno izvajanje dejavnosti drugemu nosilcu koncesije.
56. člen
(neprekinjeno opravljanje veterinarske dejavnosti)
(1) Kadar veterinarske dejavnosti iz strokovnih ali organizacijskih razlogov ni mogoče organizirati v rednem delovnem času, v izmenah ali kako drugače ali takrat, ko je treba opravljati nujne veterinarske storitve, veterinarji in veterinarski pomočniki zagotovijo neprekinjeno veterinarsko službo z dežurstvom ali s stalno pripravljenostjo.
(2) Dežurstvo je poseben delovni pogoj, ko mora biti veterinar oziroma veterinarski pomočnik prisoten v veterinarski organizaciji, da lahko opravlja nujne veterinarske storitve.
(3) Stalna pripravljenost je poseben delovni pogoj, ko mora biti veterinar vsak čas dosegljiv zaradi opravljanja nujnih veterinarskih storitev.
(4) Ne glede na predpise o delovnih razmerjih lahko veterinar izjemoma opravi 40 ur dela preko polnega delovnega časa.
(5) Dežurstvo in stalna pripravljenost se štejeta v delovni čas, potreben za opravljanje nujnih veterinarskih storitev.
(6) Med stavko morajo veterinarji zagotavljati nujno veterinarsko pomoč in oskrbo živali.
(7) Veterinar ne sme odkloniti nujne veterinarske pomoči.
B) Nacionalni veterinarski inštitut – NVI
57. člen
(NVI)
(1) NVI ustanovi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani tako, da preoblikuje obstoječi Veterinarski inštitut Slovenije v posebno organizacijsko enoto, ki na podlagi koncesije v skladu s tem zakonom lahko izvaja dejavnosti iz 14., 22., 23., 28., 29., 31., 32., 33., 35., 36., 42., 43., 46., 47., 48., 50., 55., 56. in 58. točke 51. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora NVI zagotoviti preiskave iz 2. in 3. točke in izvajanje 11. točke 45. člena tega zakona.
(3) NVI mora izpolnjevati predpisane pogoje glede prostorov, opreme in kadrov.
(4) NVI mora sredstva za izvajanje svojih dejavnosti voditi ločeno na posebnem podračunu Veterinarske fakultete.
(5) Podrobnejše pogoje iz tretjega in četrtega odstavka tega člena predpiše minister.
C) Veterinarska zbornica
58. člen
(Veterinarska zbornica)
(1) Doktorji veterinarske medicine se združujejo v Veterinarsko zbornico.
(2) Veterinarsko zbornico vodi direktor, ki je imenovan na podlagi javnega razpisa. Veterinarska zbornica ima v skladu s statutom zbornice svoje organe, med drugim tudi razsodišče.
(3) Veterinarska zbornica opravlja naslednje naloge:
1. članom z opravljenim državnim izpitom izdaja in odvzema veterinarske licence za opravljanje veterinarskih dejavnosti in vodi o tem register;
2. načrtuje, spremlja in organizira strokovno izpopolnjevanje veterinarjev ter preskus strokovne usposobljenosti veterinarjev v veterinarskih organizacijah;
3. opravlja strokovni nadzor v veterinarskih organizacijah;
4. verificira veterinarske organizacije in vodi njihov register;
5. določa osnove in merila za oblikovanje cen veterinarskih storitev v sodelovanju s svetom uporabnikov;
6. sodeluje pri pripravi predpisov o veterinarstvu;
7. sodeluje v postopku podeljevanja javnih pooblastil;
8. sodeluje pri oblikovanju programov študijskega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja;
9. opravlja druge naloge, določene s statutom.
(4) Naloge iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka opravlja Veterinarska zbornica kot javno pooblastilo.
(5) Licenca se podeli z odločbo v upravnem postopku. Vlogi za izdajo licence je potrebno priložiti ustrezno dokazilo o zaključenem univerzitetnem študiju veterinarstva in dokazilo o opravljenem državnem izpitu. Veterinarska zbornica je dolžna izdati veterinarsko licenco v roku 30 dni po prejemu popolne vloge. Licenca se odvzame z odločbo v upravnem postopku v primeru hujšega kršenja predpisov, kar zbornica podrobneje opredeli v svojem statutu.
(6) Za vlogo in odločbo o izdaji veterinarske licence se ne plača upravna taksa.
(7) Zoper odločbo in ukrepe Veterinarske zbornice je dovoljena pritožba na ministrstvo.
59. člen
(pogoji)
(1) Veterinarska zbornica mora za izvajanje javnih pooblastil iz tega zakona izpolnjevati predpisane kadrovske, prostorske in druge pogoje, kar ugotovi generalni direktor VURS z odločbo v upravnem postopku.
(2) Izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka preverja komisija, ki jo imenuje generalni direktor VURS.
(3) Medsebojno razmerje med VURS in Veterinarsko zbornico se uredi s pogodbo.
(4) V primeru prenehanja javnega pooblastila Veterinarski zbornici, opravlja naloge iz 1. do 5. točke tretjega odstavka 58. člena tega zakona VURS.
(5) Direktor Veterinarske zbornice mora biti veterinar.
(6) Javno pooblastilo preneha, če Veterinarska zbornica ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, če dela v nasprotju s predpisi ali če krši pogodbo iz tretjega odstavka tega člena, kar ugotovi generalni direktor VURS z odločbo v upravnem postopku.
(7) Pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
60. člen
(statut zbornice)
(1) Veterinarska zbornica sprejme statut, v katerem med drugim uredi svoje delovanje, organizacijo, imenovanje direktorja zbornice in članov razsodišča ter postopek in ukrepe razsodišča.
(2) Vlada Republike Slovenije daje soglasje k statutu zbornice v delu, ki se nanaša na javno pooblastilo.
61. člen
(financiranje veterinarske zbornice)
(1) Veterinarska zbornica se financira:
– s članarino;
– iz proračunskih sredstev za izvajanje nalog za katere je dano javno pooblastilo;
– iz lastnih in drugih virov.
(2) Naloge, ki jih Veterinarska zbornica opravlja na podlagi javnega pooblastila, nadzira VURS.
D) Veterinarske organizacije
62. člen
(veterinarske organizacije)
(1) Pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane kadrovske, prostorske, higiensko tehnične pogoje ter pogoje glede opreme, lahko ustanovijo naslednje oblike veterinarskih organizacij: veterinarsko ambulanto, veterinarsko bolnico, veterinarsko lekarniško postajo, veterinarsko kliniko in veterinarsko ambulanto v osemenjevalnem središču.
(2) Šteje se, da veterinarska organizacija izpolnjuje predpisane prostorske pogoje tudi, če sklene pogodbo o najemu oziroma uporabi ustreznih prostorov z drugo pravno ali fizično osebo, ki teh prostorov in opreme ne uporablja za opravljanje veterinarske dejavnosti.
(3) Veterinarske organizacije iz prvega odstavka tega člena so organizirane kot družbe ali samostojni veterinarji po predpisih o gospodarskih družbah.
(4) Veterinarsko dejavnost v veterinarskih organizacijah lahko opravlja veterinar, ki mu s pravnomočno odločbo ni prepovedano opravljanje veterinarskega poklica.
(5) Podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
63. člen
(verifikacija veterinarskih organizacij)
(1) Veterinarska organizacija lahko začne opravljati veterinarske dejavnosti, za katere ni potrebna koncesija po tem zakonu, ko Veterinarska zbornica z odločbo v upravnem postopku ugotovi, da veterinarska organizacija izpolnjuje predpisane pogoje za določeno organizacijsko obliko. V postopku verifikacije mora sodelovati veterinarski izvedenec.
(2) Veterinarska zbornica z odločbo iz prejšnjega odstavka veterinarski organizaciji dovoli opravljanje veterinarskih dejavnosti, za katere koncesija po tem zakonu ni potrebna.
(3) Za opravljanje dejavnosti javne veterinarske službe mora veterinarska organizacija poleg odločbe iz prvega odstavka tega člena pridobiti tudi koncesijo VURS.
(4) Veterinarska zbornica vodi register verificiranih veterinarskih organizacij.
(5) Obliko in vsebino registra iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
64. člen
(izbris veterinarske organizacije iz registra)
(1) Veterinarska organizacija se izbriše iz registra:
– na podlagi njene odjave veterinarske organizacije iz registra;
– če ne izpolnjuje več predpisanih pogojev in pomanjkljivosti ne odpravi v določenem roku;
– če opravlja veterinarsko dejavnost v nasprotju s predpisi.
(2) O izbrisu iz registra izda Veterinarska zbornica ugotovitveno odločbo.
(3) Natančnejše pogoje za izbris iz registra predpiše minister.
E) Druge organizacije s koncesijo
65. člen
(druge organizacije s koncesijo)
(1) Koncesije po tem zakonu se lahko podelijo tudi drugim organizacijam, ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
(2) Podrobnejše pogoje iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.
VII. KONCESIJE
66. člen
(koncesije)
(1) VURS dodeli koncesije za opravljanje javne veterinarske službe nosilcem na podlagi javnih razpisov, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Javni razpis iz prejšnjega odstavka vsebuje zlasti:
– opredelitev predmeta koncesije;
– navedbo o začetku in trajanju koncesije;
– pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar;
– obvezne sestavine prijave;
– merila za izbiro;
– navedbo roka za izdajo odločbe o izbiri za izdajo koncesije;
– druge morebitne strokovne in tehnične pogoje;
– kontaktna oseba za dajanje informacij v zvezi z vsebino javnega razpisa;
– datum, kraj in čas odpiranja vlog;
– način obveščanja kandidatov o izbiri koncesionarjev.
(3) Postopek odpiranja in ocenjevanja vlog izvaja komisija, ki jo imenuje generalni direktor VURS. Pri odpiranju vlog so lahko prisotni pooblaščeni predstavniki prijaviteljev.
(4) Prepozno prispele vloge se zavržejo. Nepopolne vloge lahko vlagatelji dopolnijo v osmih dneh od opozorila, v nasprotnem primeru se vloge zavržejo, na kar je treba vlagatelje opozoriti.
(5) Izid javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(6) Javni razpis iz prvega odstavka tega člena ni potreben, temveč se koncesija dodeli na podlagi vloge z odločbo v upravnem postopku:
– NVI;
– verificiranim veterinarskim organizacijam za izvajanje dejavnosti preventivnega cepljenja določenih hišnih živali proti steklini v lastni ambulanti;
– v primerih iz 55. člena tega zakona;
– v primeru dodelitve koncesije za opravljanje veterinarske dejavnosti iz 13. točke 51. člena tega zakona.
(7) VURS odloči o izbiri koncesionarja z odločbo v upravnem postopku. V odločbi morajo biti poleg izbrane organizacije navedeni tudi veterinarji, ki bodo dodeljeno veterinarsko dejavnost izvajali.
(8) O izbiri koncesionarja za opravljanje osemenjevanja odloča VURS v soglasju z ministrstvom, pristojnim za živinorejo.
(9) Medsebojna razmerja med VURS in koncesionarji, vključno z NVI, se podrobneje uredijo s pogodbami.
(10) Zoper odločbe iz tega člena ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
67. člen
(pogodba)
(1) Na podlagi odločbe o izbiri VURS sklene z nosilcem koncesije pogodbo v pisni obliki, v kateri določi:
– dejavnosti javne veterinarske službe, ki jo opravlja nosilec koncesije;
– veterinarje, ki bodo opravljali posamezne dejavnosti iz pogodbe;
– območje, na katerem mora nosilec koncesije opravljati dejavnost javne veterinarske službe, če gre za dejavnost iz tretjega odstavka 10. ter 16. in 17. člena tega zakona;
– način in pogoje za opravljanje s pogodbo določene dejavnosti;
– pravice, obveznosti in odgovornosti nosilca koncesije in veterinarjev;
– delovni čas in poslovni čas oziroma način zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva živali;
– pričetek in čas trajanja koncesije;
– vir financiranja opravljanja javne službe;
– nadzor nad opravljanjem javne službe;
– prenehanje koncesije nosilcu koncesije oziroma veterinarju;
– rok za odpoved koncesije.
(2) Nosilci in veterinarji, ki dobijo dovoljenje za opravljanje javne veterinarske službe, so za delo odgovorni VURS.
68. člen
(prenehanje koncesije)
(1) Koncesija preneha:
– z odvzemom;
– s prenehanjem pogodbe.
(2) Podrobnejše pogoje za prenehanje koncesije predpiše minister.
69. člen
(odgovornost za izvajanje koncesije)
Nosilec koncesije je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzroči pri njem zaposleni delavec uporabnikom ali drugim osebam.
VIII. STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE V VETERINARSTVU
70. člen
(strokovno izpopolnjevanje)
(1) Veterinarji in veterinarski pomočniki imajo pravico in dolžnost, da se strokovno izpopolnjujejo.
(2) Uradni veterinarji se morajo periodično izobraževati in opraviti predpisana preverjanja znanja po programu, ki ga pripravi VURS.
(3) Ostali veterinarji se morajo periodično izobraževati in opraviti predpisana preverjanja znanja po programu, ki ga pripravi Veterinarska zbornica.
(4) Program usposabljanja in način izvajanja usposabljanja s področja veterinarskih dejavnosti v praksi, pripravi Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani v soglasju z VURS in Veterinarsko zbornico.
IX. SVETOVALNO TELO
71. člen
(veterinarski svet)
(1) Veterinarski svet je svetovalno telo ministra na področju veterinarstva. Člane imenuje minister izmed predstavnikov VURS, NVI, Veterinarske fakultete, Veterinarske zbornice, veterinarske službe v Slovenski vojski in drugih priznanih strokovnjakov s področja veterinarstva.
(2) Naloge veterinarskega sveta so:
– priprava strokovnih podlag in programskih usmeritev;
– spremljanje sistemskih, razvojnih in kadrovskih vprašanj v veterinarstvu in predlaganje prednostnih nalog;
– sodelovanje pri pripravi programov zdravstvenega varstva živali;
– sodelovanje pri pripravi kadrovskih in delovnih normativov;
– predlaganje razvojnih programov v veterinarstvu;
– sodelovanje pri pripravi podlag za predpise s področja veterinarstva.
72. člen
(Svet uporabnikov)
(1) Za zastopanje interesov imetnikov živali se ustanovi svet uporabnikov.
(2) Naloge sveta uporabnikov so zlasti:
– sodeluje z veterinarsko zbornico pri oblikovanju cen veterinarskih storitev,
– daje mnenje k pripravi podlag za predpise s področja veterinarstva,
– daje mnenja in predloge k razvojnemu programu s področja veterine.
(3) Podrobnejše pogoje in merila za ustanovitev sveta uporabnikov predpiše minister v treh mesecih po uveljavitvi zakona.
X. REGISTRI, EVIDENCE, BAZE PODATKOV IN INFORMACIJSKI SISTEM
73. člen
(registri, evidence, baze podatkov in informacijski sistem)
(1) Vsi izvajalci veterinarskih dejavnosti morajo voditi predpisane evidence, registre in baze podatkov, ki so povezani v informacijski sistem.
(2) VURS zagotavlja povezovanje informacijskega sistema iz prejšnjega odstavka v mednarodne informacijske sisteme na področju veterinarstva.
(3) Natančnejše pogoje vodenja registrov, evidenc in baz podatkov predpiše minister.
74. člen
(pridobivanje podatkov)
(1) Zaradi uresničevanja namena veterinarstva VURS lahko za vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk pridobiva in uporablja podatke, ki jih v okviru predpisanih zbirk podatkov vodijo državni organi, javni zavodi in agencije, koncesionarji ter drugi pooblaščeni organi in se nanašajo na:
– zemljiški kataster;
– kmetijska gospodarstva;
– zbirke podatkov s področja zdravil, kemikalij;
– pojav in širjenje zoonoz pri ljudeh;
– osnovne podatke iz centralnega registra prebivalstva potrebne za vzdrževanje svojih zbirk podatkov in stanja iz centralnega registra prebivalstva;
– centralni register živali.
(2) Upravljavci zbirk podatkov posredujejo VURS podatke brezplačno, zaračunajo pa lahko neposredne materialne stroške za potrebne dodatne izvode.
(3) Zbirke podatkov, ki jih po tem zakonu vzpostavi in vodi VURS, se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.
XI. PRISTOJNOSTI DRŽAVNIH ORGANOV
A) Vlada Republike Slovenije
75. člen
(pristojnosti vlade)
Vlada Republike Slovenije ima po tem zakonu naslednje pravice in obveznosti:
– določi mrežo javne veterinarske službe;
– daje soglasje k statutu Veterinarske zbornice v delu, ki se nanaša na javna pooblastila.
76. člen
(posebna pooblastila vlade)
(1) Ob naravnih in drugih nesrečah, ki povzročijo obolenje večjega števila živali ali pojave epizootije in v izrednih razmerah ali vojni, lahko Vlada Republike Slovenije odredi za širše območje naslednje ukrepe:
1. mobilizacijo veterinarjev in veterinarskih pomočnikov ter drugih občanov za izvedbo predpisanih ukrepov;
2. odvzem opreme, zdravil in prevoznih sredstev v skladu s posebnimi predpisi in začasno uporabo zemljišča ter zgradb za izvedbo predpisanih ukrepov za zdravstveno varstvo živali;
3. posebne naloge NVI, veterinarskim in drugim organizacijam zaradi izvedbe predpisanih ukrepov.
(2) Pri večjih epizootijah lahko Vlada Republike Slovenije odredi, da morajo pomagati pri preprečevanju širjenja in pri zatiranju kužnih bolezni tudi policija in enote civilne zaščite, lahko pa zahteva tudi pomoč Slovenske vojske.
B) Minister, pristojen za veterinarstvo in drugi ministri
77. člen
(pristojnosti ministra)
(1) Minister izdaja podzakonske predpise, predvidene v določbah tega zakona ter druge podzakonske predpise, potrebne za izvajanje tega zakona.
(2) Minister izda v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravstvo, predpis iz drugega odstavka 44. člena tega zakona.
78. člen
(posebna pooblastila ministra)
V izrednem ali vojnem stanju, ob naravnih in drugih nesrečah, ki povzročijo obolenje večjega števila živali, ali ob pojavih epizootije lahko minister naloži veterinarjem, veterinarskim pomočnikom, NVI, veterinarskim in drugim organizacijam posebne strokovne in druge naloge.
79. člen
(izjemni ukrepi ministra)
(1) V primeru epizootij lahko minister odredi zaščitna cepljenja živali.
(2) Če znotraj mreže javne veterinarske službe v Republiki Sloveniji ni mogoče zagotoviti izvajanja določene dejavnosti javne veterinarske službe, organizira ministrstvo izvajanje te dejavnosti pri ustreznih drugih institucijah v Sloveniji ali v drugih državah.
80. člen
(ukrepi ministra na meji)
Zaradi preprečevanja vnašanja in širjenja določenih živalskih kužnih bolezni iz skupine A iz drugih držav in njihovega zatiranja v Republiki Sloveniji lahko minister omeji ali prepove osebam prehod čez državno mejo v obeh smereh, če se v mejnem območju v Republiki Sloveniji ali v ustreznem obmejnem območju v sosednji državi določena bolezen pojavi oziroma razširi.
C) Veterinarska uprava Republike Slovenije
81. člen
(veterinarska uprava)
(1) Upravne naloge in inšpekcijsko nadzorstvo na področju veterinarstva opravlja VURS.
(2) VURS sestavljajo glavni urad, območni uradi in izpostave.
(3) VURS vodi generalni direktor.
(4) V glavnem uradu so: generalni direktor, urad direktorja, urad za zdravstveno varstvo in zaščito živali, urad za javno veterinarsko zdravstvo, urad za mednarodne povezave in veterinarske certifikate, urad za uporabo in promet zdravil v veterinarski medicini, urad za diagnostiko, urad za krmo in urad za inšpekcijski nadzor.
(5) Urade glavnega urada vodijo direktorji uradov.
(6) Območni uradi imajo upravne in inšpekcijske oddelke.
(7) Območni uradi imajo lahko izpostave kot notranje organizacijske enote.
(8) Območne urade vodijo direktorji območnih uradov.
(9) Obseg nalog glavnega urada, območnih uradov in izpostav se določi v aktu, ki ureja notranjo organizacijo VURS.
(10) Sistemizacijo delovnih mest sprejme generalni direktor VURS, v soglasju z ministrom in Vlado Republike Slovenije.
82. člen
(strokovni pogoji)
(1) Inšpekcijsko nadzorstvo lahko izvaja samo uradni veterinar, ki je opravil predpisano enoletno strokovno usposabljanje ter strokovni izpit za inšpektorja.
(2) Direktor območnega urada VURS je lahko uradni veterinar z opravljenim strokovnim izpitom za inšpektorja, oziroma uradni veterinar z opravljenim strokovnim izpitom za inšpektorja, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj pri upravnem organu za veterinarstvo.
(3) Direktor urada je lahko uradni veterinar, ki ima najmanj magisterij veterinarskih znanosti, šest let delovnih izkušenj v veterinarstvu in opravljen izpit iz upravnega postopka, oziroma najmanj petnajst let delovnih izkušenj pri upravnem organu za veterinarstvo in opravljen izpit iz upravnega postopka.
(4) Generalni direktor je uradni veterinar, ki ima najmanj magisterij veterinarskih znanosti in devet let delovnih izkušenj pri upravnem organu za veterinarstvo, opravljen izpit iz upravnega postopka in aktivno obvlada vsaj en uradni jezik Evropske unije.
83. člen
(upravne naloge)
VURS opravlja naslednje upravne naloge:
– izdajanje obveznih navodil delavcem VURS in veterinarskim organizacijam;
– izpolnjevanje oziroma potrjevanje ostalih veterinarskih spričeval oziroma potrdil (4. točka 51. člena);
– vodenje registra živali in objektov na območnem in nacionalnem nivoju;
– zagotavljanje priprav za obrambo in zaščito ter delovanje veterinarske službe v vojni ali ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednem stanju;
– zagotavljanje usposabljanja enot za prvo veterinarsko pomoč civilne zaščite;
– zagotavljanje izvajanja nadzora imunosti;
– zagotavljane izvajanja in organizacija monitoringa nad ostanki škodljivih snovi v živilih;
– zagotavljanje izvajanja in organizacija monitoringa nad ostanki škodljivih snovi v živalih in krmi;
– zagotavljanje, razvijanje in vzpostavljanje informacijskega sistema v veterinarstvu Republike Slovenije;
– spremljanje gibanja živalskih kužnih bolezni v državi in v tujini in obveščanje vseh zainteresiranih v Sloveniji in tujini;
– sodelovanje z organi Evropske unije in drugimi mednarodnimi organizacijami;
– sodelovanje pri oblikovanju programov študijskega izobraževanja in strokovnega izpopolnjevanja;
– medsebojno sodelovanje in obveščanje administrativnih veterinarskih oblasti drugih držav;
– sprejemanje programov, usklajevanje dela in določanje ukrepov za izvajanje programov obvladovanja in preprečevanja širjenja živalskih kužnih bolezni in epidemij;
– spremljanje in proučevanje epizootioloških razmer in ukrepanje v skladu z obveznostmi, sprejetimi v okviru mednarodnega urada za kužne bolezni in stalnega veterinarskega komiteja ter v skladu s programom zdravstvenega varstva živali Republike Slovenije skupaj z veterinarskimi organizacijami in NVI;
– vodenje predpisanih evidenc, registrov in baz podatkov, izdajanje mesečnih poročil o gibanju živalskih kužnih bolezni v državi, na predpisan način poročanje mednarodni organizaciji za kužne bolezni in obveščanje vseh zainteresiranih v državi in tujini o stanju kužnih bolezni in sprejetih ukrepih;
– registriranje in vodenje registra prevoznikov živali;
– zagotavljanje povezovanja evidenc, baz podatkov in registrov po tem zakonu v enoten informacijski sistem;
– zagotavljanje povezovanja informacijskega sistema v mednarodne informacijske sisteme na področju veterinarstva;
– ob pojavu epizootije in v drugih izrednih razmerah možnost nalaganja veterinarskim delavcem in veterinarskim organizacijam posebne strokovne in druge naloge;
– imenovanje komisije za veterinarski ponovni pregled;
– skrb za izvajanje predpisov o veterinarstvu in zagotavljanje izobraževanja na tem področju;
– upravni nadzor nad izvajanjem tega zakona in drugih predpisov o veterinarstvu;
– vodenje sredstev za zdravstveno varstvo živali;
– izdajanje dovoljenj za opravljanje določenih veterinarskih dejavnosti;
– izvedba javnih razpisov za dodelitev koncesij, izdajanje odločb o dodelitvi koncesij in o izpolnjevanju predpisanih pogojev Veterinarske zbornice za izvajanje javnih pooblastil ter sklepanje pogodb s koncesionarji ter Veterinarsko zbornico;
– izdajanje dovoljenja za oddajo zdravil v promet za uporabo v veterinarski medicini na območju Republike Slovenije;
– možnost prepovedi uporabe določenih škodljivih snovi in zdravil;
– določevanje obsega gradiva za državne izpite in preizkus znanja, imenovanje izpitne komisije, obveščanje o datumu, ki je določen za izpit, in vodenje knjige izpitov;
– zalaganje obrazcev, spričeval, drugih potrdil o zdravstveni ustreznosti, tiskovin, in izdajanje obvestil, poročil in drugo;
– zagotavljanje letne analize rezultatov monitoringa škodljivih snovi v živilih, izdelave ocene tveganja glede teh ostankov v živilih in priprave letnega poročila;
– sistematično spremljanje zdravstvenega stanja in sposobnosti za oplojevanje plemenjakov, zdravstvene ustreznosti živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov;
– pripravljanje predpisov s svojega delovnega področja;
– medsebojno sodelovanje in obveščanje ministrstva za zdravstvo in VURS v primeru pojava zoonoz, alimentarnih infekcij in intoksikacij.
D) Inšpekcijski nadzor
84. člen
(področje nadzora)
(1) Urad za inšpekcijski nadzor opravlja neposredni inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov in mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na:
– veterinarstvo v Republiki Sloveniji;
– varstvo pred kužnimi boleznimi živali;
– zagotavljanje varstva prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi glede obveznosti veterinarske službe pri preprečevanju in zatiranju zoonoz;
– promet z zdravili, ki se uporabljajo v veterinarski medicini;
– zdravstveno ustreznost in zdravstveno nadzorstvo nad živili;
– higieno proizvodnje in prometa z mlekom;
– veterinarske ukrepe v živinoreji glede zagotavljanja nemotene reprodukcije živali, glede ukrepov za preprečevanje in zatiranje jalovosti, glede zdravja živali in zdravstvene sposobnosti za razmnoževanje, prometa in skladiščenja živalskega semena, jajčnih celic, zarodkov, iker, valilnih jajc in čebeljih matic, glede pridobivanja in priprave živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov ter osemenjevanja in zdravstvene ustreznosti živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov;
– ukrepe za varstvo živali pred škodljivim delovanjem ionizirajočih sevanj;
– zaščito živali pred mučenjem;
– mednarodni promet;
– zdravstveno ustreznost krme in vode za napajanje.
(2) Zadeve inšpekcijskega nadzorstva glede izvajanja predpisov, navedenih v prejšnjem odstavku, opravljajo neposredno uradni veterinarji urada VURS za inšpekcijsko nadzorstvo, ki imajo opravljen strokovni izpit za inšpektorje (v nadaljnjem besedilu: uradni veterinar za inšpekcijski nadzor).
(3) Pred opravljanjem strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka mora uradni veterinar opraviti strokovno usposabljanje, ki ga organizira VURS.
(4) Podrobnejšo vsebino in trajanje strokovnega izpopolnjevanja iz prejšnjega odstavka predpiše minister.
85. člen
(sodelovanje)
Urad za inšpekcijski nadzor pri svojem delu sodeluje z drugimi inšpekcijami, drugimi organizacijami ter z raziskovalnimi organizacijami in strokovnjaki.
86. člen
(uradni veterinar za inšpekcijski nadzor)
(1) Uradni veterinar za inšpekcijski nadzor se izkazuje s službeno izkaznico, ki jo izda generalni direktor VURS.
(2) Zavezanec po tem zakonu mora uradnemu veterinarju za inšpekcijski nadzor omogočiti nemoteno opravljanje nadzorstva.
87. člen
(pristojnosti uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor)
Pri inšpekcijskem nadzorstvu ima uradni veterinar za inšpekcijski nadzor naslednje pravice in dolžnosti:
1. pregledovati živali ter odrejati ukrepe za preprečevanje pojava, za odkrivanje, zatiranje ter izkoreninjenje kužne bolezni;
2. nadzorovati in pregledovati proizvode, surovine in živila, živalsko seme, jajčne celice in zarodke, krmo, vodo za napajanje živali in odpadke v proizvodnji, skladiščenju in prometu, zaradi zagotavljanja zdravstvene ustreznosti;
3. odrediti odpravo nepravilnosti in prepovedati promet z živalmi, ki niso predpisano označene;
4. prepovedati proizvodnjo, promet in uporabo krme in vode za napajanje živali, če vsebujejo patogene mikrobe ali za zdravje živali ali ljudi škodljive snovi;
5. prepovedati promet s kožami živali, ki so bile zaklane brez veterinarskega pregleda ali izvirajo od poginulih živali, za katere ni veterinarskega potrdila o neokuženosti območja, kot tudi če niso uskladiščene ločeno od preiskanih kož;
6. prepovedati nakladanje in prekladanje živali, proizvodov, surovin, živil, krme in odpadkov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
7. prepovedati uporabo vozil za prevoz živali, proizvodov, surovin, živil, krme, vode za napajanje živali in odpadkov, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
8. prepovedati uporabo hlevov in drugih objektov za rejo živali, postaj in pristanišč za nakladanje, prekladanje in razkladanje živali, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
9. prepovedati klanje živali, zbiranje in obdelavo surovin ter proizvodnjo živil, če niso izpolnjeni predpisani pogoji;
10. prepovedati promet in uporabo surovin ter živil, ki zdravstveno niso ustrezna;
11. prepovedati promet in uporabo zdravil za uporabo v veterinarski medicini;
12. nadzorovati učinkovitost in škodljivost zdravil;
13. prepovedati izdajanje veterinarskih spričeval, če se pojavi kužna bolezen ali sum kužne bolezni, ali če je žival iz hleva z nejasnimi epizootiološkimi razmerami;
14. odrediti odvzem in uničenje surovin, živil, krme ter zdravil, ki niso ustrezna;
15. odrediti način usposobitve pogojno uporabnih surovin, živil in krme ali predelavo v druge namene;
16. odrediti odpravo nepravilnosti v proizvodnji in prometu z živalmi, živili, surovinami, krmo in v prometu z zdravili;
17. prepovedati rabo poslovnih prostorov, naprav in priprav za proizvodnjo in promet, za industrijske, obrtne in druge namene, če niso urejeni v skladu s predpisi;
18. odvzeti vzorce živil in surovin, dodatkov in odpadkov, krme, vode, sredstev za varstvo živali, živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov, da se preizkusi, ali ustrezajo predpisom o zdravstveni ustreznosti;
19. odrediti uničenje živil v prometu, če niso označena in nimajo veterinarskih potrdil;
20. pečatiti sredstva za delo, delovne prostore, opremo in predmete, ki so pod njegovim nadzorstvom;
21. odrediti ukrepe iz 15. člena tega zakona ter nadzorovati njihovo izvajanje;
22. določiti meje okuženega in ogroženega območja in poročati o pojavih kužnih bolezni in o delu veterinarskih organizacij v zvezi s pojavom kužne bolezni;
23. nadzorovati promet in uporabo zdravil, sredstev za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (biocidov) po tem zakonu;
24. pregledovati evidence, ki so jih dolžni voditi uvozniki;
25. odrediti potrebne veterinarske ukrepe za varstvo krme in vode za napajanje živali;
26. odrediti odpravo nepravilnosti v zvezi s pridobivanjem, skladiščenjem in prometom živalskega semena, jajčnih celic in zarodkov;
27. odrediti odpravo nepravilnosti pri zbiranju, transportu in predelavi odpadkov;
28. prepovedati promet z zdravstveno neustreznim živalskim semenom, jajčnimi celicami in zarodki;
29. uničiti zdravstveno neustrezno seme, jajčne celice in zarodke;
30. nadzorovati izdajanje veterinarskih spričeval, zbiranje in uporabo sredstev;
31. pregledovati poslovne knjige, evidence o rezultatih preiskav in druge listine fizičnih in pravnih oseb, ki se nanašajo na izvajanje predpisov o veterinarstvu in predpisov o dajanju zdravil v promet;
32. zbirati podatke in obvestila od odgovornih oseb, prič, izvedencev in drugih oseb, če je to potrebno;
33. odvzeti živali, živila, surovine, krmo, zdravila, živalsko seme, jajčne celice in zarodke ter odpadke in druge predmete v zvezi s kaznivim dejanjem ali prekrškom;
34. odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti v veterinarskih organizacijah, NVI, Veterinarski zbornici in drugih organizacijah s koncesijo po tem zakonu;
35. odrediti ukrepe za odstranjevanje živalskih trupel, klavničnih odpadkov in drugih odpadkov živalskega izvora;
36. izreči denarno (mandatno) kazen na kraju samem v primerih, ki jih določa ta zakon, predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma prijaviti kaznivo dejanje;
37. odrediti ukrepe za zaščito živali pred mučenjem.
88. člen
(pristojnosti uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor na mejnem prehodu)
Na mejnem prehodu ima uradni veterinar za inšpekcijski nadzor naslednje pravice in dolžnosti:
1. po predhodnem veterinarskem pregledu pošiljke in spremljajoče dokumentacije dovoliti uvoz in tranzit živali, živil, surovin, proizvodov, zdravil in medicinskih pripomočkov, krme in odpadkov z odločbo, s katero za vsak primer posebej ugotovi, da na podlagi predpisanih pogojev ni veterinarskih ovir za njihov uvoz in tranzit;
2. opravljati veterinarski nadzor pošiljk iz tega zakona, ki so namenjene za izvoz, če se na mejnem prehodu prekladajo oziroma skladiščijo v registriranih skladiščih pod predpisanimi pogoji, ter izdajati veterinarska spričevala za te pošiljke;
3. jemati vzorce živil, surovin, odpadkov ter krme ter jih pošiljati v preiskave v pooblaščene laboratorije oziroma opraviti potrebne preiskave v laboratorijih na mejnem prehodu;
4. pregledovati poslovne knjige in listine oseb, ki se ukvarjajo s špedicijo;
5. potrjevati in nadzorovati veterinarski red na mejnih prehodih, skladiščih, carinskih skladiščih in prostih carinskih conah;
6. izrekati mandatne kazni, prijaviti kaznivo dejanje oziroma predlagati uvedbo postopka o prekršku;
7. voditi evidenco izvoznih, uvoznih in tranzitnih pošiljk pri prehodu čez državno mejo;
8. opravljati nadzor nad dezinfekcijo vozil, skladišč in naprav na mejnih prehodih, carinskih skladiščih in prostih carinskih conah;
9. spremljati pojave in gibanja živalskih kužnih bolezni v sosednji državi ter o tem obveščati glavni urad VURS.
89. člen
(ukrepi uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor na meji)
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima uradni veterinar za inšpekcijski nadzor na meji pravico in dolžnost odrediti naslednje ukrepe:
1. prepovedati izvoz, uvoz in tranzit pošiljke iz tega zakona:
– če pošiljka ali prevozno sredstvo ne ustreza predpisanim pogojem;
– če izvira z okuženega območja;
– če je okužena;
– če nima predpisanega veterinarskega spričevala ali drugih potrebnih listin, ki morajo spremljati pošiljko;
– če ugotovi, da pošiljka ogroža zdravje ljudi in živali;
– če živila, ki so namenjena za prehrano ljudi, vsebujejo škodljive ostanke nad dovoljeno mejo;
– če živila niso zdravstveno ustrezna za prehrano ljudi;
– če ne izpolnjuje predpisanih zahtev za zaščito živali pred mučenjem;
2. začasno prepovedati uvoz, izvoz in tranzit pošiljk, če je treba odpraviti pomanjkljivosti na pošiljki ali listini, ki jo spremlja ali, če sumi, da je okužena;
3. odrediti skladiščenje pošiljke v registriranem skladišču, če je treba preiskati njeno zdravstveno ustreznost;
4. odvzeti osebam, ki pridejo čez državno mejo Republike Slovenije, živali, živila ter surovine in jih neškodljivo uničiti, če je tak ukrep, izrečen z odločbo generalnega direktorja VURS;
5. odrediti ukrepe za varstvo živali v skladu s predpisi in mednarodnimi pogodbami;
6. odrediti dezinfekcijo vozil, objektov in naprav, ki se uporabljajo pri ravnanju s pošiljkami;
7. prepovedati uporabo objektov na mejnem prehodu, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
8. prepovedati uporabo krme in stelje, če ne izpolnjuje predpisanih pogojev;
9. prepovedati uporabo vozil za prevoz pošiljk, če ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;
10. odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti v zvezi s pošiljkami na mejnem prehodu;
11. začasno odvzeti pošiljko v zvezi s prekrškom ali kaznivim dejanjem.
XII. UPRAVNI POSTOPEK
90. člen
(upravni postopek)
(1) Zoper odločbo uradnega veterinarja, uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor in Veterinarske zbornice je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za veterino v osmih dneh od dneva vročitve odločbe.
(2) Pritožba ne odloži izvršitve odrejenih ukrepov. Izjemoma sme organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi, dovoliti, da se izvršitev odrejenih ukrepov odloži, če se ugotovi, da bi z izvedbo odrejenega ukrepa nastala nepopravljiva škoda, ki je drugače ni mogoče odvrniti, z odlogom pa zdravje ljudi in živali ni ogroženo.
(3) Če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče odlagati, ima uradni veterinar za inšpekcijski nadzor pravico brez prisotnosti pravne osebe ali posameznika, čigar poslovanje oziroma prostori, objekti in naprave so predmet inšpekcijskega nadzorstva oziroma njegove odgovorne osebe, opraviti pregled in izdati odločbo v skrajšanem postopku.
(4) V izjemno nujnih primerih, da bi se zavarovala ali odvrnila nevarnost za zdravje ljudi in živali, sme uradni veterinar za inšpekcijski nadzor izdati tudi ustno odločbo, najpozneje v 8 dneh pa tudi pisno odločbo.
XIII. NALOGE POLICIJE, CARINSKE SLUŽBE IN CIVILNE ZAŠČITE
91. člen
(kontrola policije)
(1) Če policija pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da imetniki živali nimajo veterinarskega spričevala za živali iz 16. člena tega zakona, ki jih ženejo, jezdijo ali odpravljajo po železnici, z ladjo, letalom ali s cestnimi prometnimi sredstvi, o tem nemudoma obvesti pristojnega uradnega veterinarja in mu nudi potrebno pomoč v skladu s predpisi.
(2) Če policija pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da živali nimajo veterinarskega spričevala ali veterinarske napotnice ali da prihajajo živali z okuženega območja, mora takšne živali pridržati do prihoda uradnega veterinarja, vendar največ do dve uri. Policija nudi potrebno pomoč v skladu s predpisi.
(3) Če policija pri opravljanju svojih nalog ugotovi, da se ne izvajajo ukrepi glede varstva okolja iz tega zakona, mora o tem obvestiti pristojni območni urad VURS.
92. člen
(pomoč policije in civilne zaščite)
(1) Na zahtevo uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor policija pomaga pri omejitvi prometa z živalmi, prepovedi gibanja živali in oseb na okuženem območju ter pri izvajanju drugih ukrepov, ki jih določa ta zakon.
(2) Pri večjih epizootijah morata po sklepu Vlade Republike Slovenije pomagati pri preprečevanju širjenja in pri zatiranju kužnih bolezni tudi policija in civilna zaščita.
(3) Če veterinarska organizacija ali uradni veterinar pri opravljanju svojih nalog in pri izvajanju ukrepov naleti na fizični odpor ali na oviranje pri opravljanju svojih nalog ali če tak odpor in oviranje utemeljeno pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.
93. člen
(preprečevanje nedovoljenega prehoda)
(1) Policija in organi carinske službe v skladu s svojimi pristojnostmi preprečujejo nedovoljen prehod oziroma prevoz pošiljk zunaj določenih mejnih prehodov.
(2) Pošiljke, ki so uvožene na ozemlje Republike Slovenije izven določenega mejnega prehoda, organi iz prejšnjega odstavka zadržijo in o tem obvestijo uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor ali pa napotijo na pristojni mejni prehod, če je prevoznik zaradi nevednosti ali drugega opravičljivega razloga prišel na napačni mejni prehod.
(3) S pošiljkami iz prejšnjega odstavka se ravna po mednarodni pogodbi, če je v njej določen način ravnanja z njimi, oziroma po navodilu VURS.
XIV. KAZENSKE DOLOČBE
94. člen
(prekrški pravnih oseb in samostojnih podjetnikov)
(1) Z denarno kaznijo od 500.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
– če ne obvesti veterinarske organizacije oziroma uradnega veterinarja (peti odstavek 4. člena)
– če ne vodi predpisanih evidenc (šesti odstavek 4. člena),
– če nima temeljnega znanja iz prvega odstavka 7. člena;
– če ravna v nasprotju z 10. členom;
– če ravna v nasprotju z 11. členom;
– če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 12. člena;
– če veterinar ravna v nasprotju s prvim odstavkom 13. člena;
– če veterinar pravne osebe ali organizacija, ki opravlja diagnostične preiskave, ravna v nasprotju z drugim odstavkom 13. člena;
– če organizacija, ki opravlja javni prevoz oziroma zagotavlja dostavo, ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 13. člena;
– če ne upošteva odrejenih ukrepov iz 15. člena;
– če proizvodi v prometu niso predpisano označeni ali če jih v prometu ne spremlja predpisano veterinarsko spričevalo (prvi in drugi odstavek 17. člena);
– če klavnica ne zagotovi zakola iz četrtega odstavka 18. člena;
– če živila niso v prometu na predpisan način označena oziroma certificirana (prvi odstavek 19. člena);
– če ravna v nasprotju z 20. členom;
– če ravna v nasprotju z omejitvijo ali prepovedjo prometa iz 21. člena;
– če imetnik ali prevoznik ne zagotovi predpisanih pogojev oziroma ne ravna v skladu s prvim, drugim, četrtim ali sedmim odstavkom 23. člena;
– če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 23. člena;
– če VHS ali organizacija ne ravna v skladu s šestim odstavkom 23. člena;
– če ravna v nasprotju s 24. členom;
– če ne opravi predpisanih veterinarskih pregledov v skladu s 25. členom;
– če ravna v nasprotju z 27. členom;
– če ravna v nasprotju z 28. členom;
– če ravna v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 32. člena;
– če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 33. člena;
– če ne izvede oziroma ne upošteva kakšnega od odrejenih ukrepov iz drugega ali tretjega odstavka 33. člena;
– če ravna v nasprotju s prvim ali tretjim odstavkom 34. člena;
– če daje v promet ali opravlja promet z zdravstveno neustrezno krmo (drugi odstavek 34. člena);
– če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 37. člena;
– če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 38. člena;
– če ne izpolnjuje predpisanih pogojev oziroma nima koncesije za opravljanje osemenjevanja (prvi odstavek 39. člena);
– če ravna v nasprotju s 40. členom;
– če ravna v nasprotju z 41. členom;
– če ravna v nasprotju z 42. členom;
– če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 43. člena;
– če ne prijavi pogina na predpisan način (drugi odstavek 43. člena);
– če ravna v nasprotju s tretjim, četrtim, petim, šestim ali sedmim odstavkom 43. člena;
– če ravna v nasprotju s 44. členom;
– če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 52. člena tega zakona;
– če ravna v nasprotju s prvim, petim ali šestim odstavkom 56. člena;
– če NVI ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 57. člena;
– če NVI ne zagotovi izvajanja nalog iz drugega odstavka 57. člena;
– če Veterinarska zbornica ne opravlja nalog javnega pooblastila (četrti odstavek 58. člena);
– če Veterinarska zbornica ne ravna v skladu s petim odstavkom 58. člena;
– če Veterinarska zbornica ne izda odločbe iz prvega in drugega odstavka 63. člena tega zakona v roku, ki ga določajo predpisi o splošnem upravnem postopku;
– če veterinarska organizacija opravlja veterinarsko dejavnost v nasprotju z 62. ali 63. členom;
– če ne vodi predpisanih evidenc, registrov in baz podatkov (prvi odstavek 73. člena);
– če ne izvede predpisanih ukrepov uradnega veterinarja za inšpekcijski nadzor (87. in 89. člen);
(2) Z denarno kaznijo od 200.000 tolarjev do 5,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
(3) Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 500.000 tolarjev se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
95. člen
(mandatne kazni pravnih oseb)
(1) Z denarno kaznijo 300.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju, se za prekršek kaznuje pravna oseba:
– če ne omogoči opravljanja nalog iz četrtega odstavka 4. člena;
– če ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom 8. člena;
– če ravna v nasprotju z 9. členom;
– če imetnik živali ne zagotovi predpisane označitve živali (prvi odstavek 16. člena);
– če imetnik živali ne zagotovi predpisanega veterinarskega spričevala (drugi odstavek 16. člena);
– če nima predpisanega soglasja iz 22. člena;
– če krma nima predpisanega veterinarskega potrdila ali dokumenta (prvi odstavek 35. člena);
– če ne omogoči nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva (drugi odstavek 86. člena).
(2) Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
96. člen
(prekrški posameznikov)
Z denarno kaznijo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka 94. člena tega zakona, razen iz tretje alinee prvega odstavka 94. člena.
97. člen
(mandatne kazni posameznikov)
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, ki se izterja takoj na kraju, se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka 95. člena tega zakona.
98. člen
(varstveni ukrepi)
(1) Za prekršek iz štirinajste (če ravna v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 20. člena tega zakona) ali petnajste alinee prvega odstavka 94. člena (če ravna v nasprotju z 21. členom tega zakona) se izreče poleg kazni tudi varstveni ukrep odvzema predmetov, s katerimi je bil storjen prekršek.
(2) Za prekršek iz enaindvajsete alinee prvega odstavka 94. člena (če ravna v nasprotju s prvim odstavkom 27. člena tega zakona) se izreče poleg kazni tudi varstveni ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
99. člen
(rok za izdajo podzakonskih predpisov in predpisi, ki ostanejo veljavni)
(1) Rok za izdajo podzakonskih predpisov po tem zakonu je eno leto po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do uveljavitve izvršilnih predpisov iz tega zakona se še uporabljajo veljavni predpisi izdani na podlagi zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95, 16/96, 98/99 – ZZZiv, 101/99 in 8/00 – ZUT) in predpisi, ki se uporabljajo na podlagi 157. člena zakona o veterinarstvu, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.
100. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. zakon o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95, 16/96, 98/99 – ZZZiv, 101/99 in 8/00 – ZUT), razen določb 157. člena;
2. tarifne številke 53 do 62 zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00 in 81/00).
101. člen
(prehodni rok)
(1) Do ustanovitve NVI oziroma najpozneje do 1. 1. 2002 opravljata dejavnost NVI v skladu s tem zakonom Veterinarski inštitut Slovenije pri Veterinarski fakulteti in Veterinarski zavod Slovenije, vsak v okviru svojih pristojnosti po zakonu o veterinarstvu.
(2) V treh mesecih po uveljavitvi tega zakona se Veterinarska zbornica Slovenije preoblikuje v skladu s tem zakonom. Sredstva in premoženje Veterinarske zbornice Slovenije, ki so proračunskega izvora ter terjatve Veterinarske zbornice Slovenije, ki so nastale zaradi opravljanja javnih pooblastil se prenesejo na Veterinarsko zbornico. Zaposlene se razporedi na delovna mesta v Veterinarski zbornici skladno z izpolnjevanjem predpisanih pogojev. Preoblikovanje zbornice se financira iz državnega proračuna.
(3) Če se Veterinarska zbornica Slovenije ne preoblikuje v roku iz prejšnjega odstavka, potreben postopek za ustanovitev Veterinarske zbornice po tem zakonu izpelje VURS. Z dnem ustanovitve Veterinarske zbornice po tem zakonu preneha delovati Veterinarska zbornica Slovenije. Sredstva in premoženje Veterinarske zbornice Slovenije, ki so proračunskega izvora, se prenesejo na Veterinarsko zbornico, zaposlene pa razporedi na delovna mesta v Veterinarski zbornici, skladno z izpolnjevanjem predpisanih pogojev.
(4) Do izdaje veterinarskih licenc iz 58. člena tega zakona lahko doktorji veterinarske medicine z opravljenim strokovnim izpitom opravljajo veterinarske dejavnosti in upravne naloge v skladu z dotedanjimi pooblastili.
(5) Koncesijske pogodbe, sklenjene do uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi in se uskladijo z določbami tega zakona najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.
(6) Doktorji veterinarske medicine so dolžni pridobiti veterinarsko licenco po tem zakonu v roku devet mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(7) Državnega izpita ni potrebno opravljati doktorjem veterinarske medicine, ki so opravili strokovni izpit po predpisih veljavnih do uveljavitve tega zakona.
102. člen
(sprememba organiziranosti in prenos opreme in ljudi)
(1) S prenosom dejavnosti Veterinarskega zavoda Slovenije na NVI, se na NVI prenesejo obveznosti, oprema in sredstva ter preidejo zaposleni, ki se razporedijo na delovna mesta v skladu s predpisanimi pogoji.
(2) V aktu o preoblikovanju Veterinarskega inštituta Slovenije v NVI po 57. členu tega zakona se uredijo tudi razmerja med Univerzo v Ljubljani in Republiko Slovenijo, ki nastanejo zaradi prenosa opravljanja dejavnosti Veterinarskega zavoda Slovenije.
103. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 510-01/92-2/32
Ljubljana, dne 18. aprila 2001.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.