Uradni list

Številka 77
Uradni list RS, št. 77/1999 z dne 22. 9. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 77/1999 z dne 22. 9. 1999

Kazalo

3690. Navodilo za razvrščanje blaga v carinsko tarifo, stran 10001.

Na podlagi 3. člena Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sestavljena v Bruslju 14. junija 1983 in Protokola o spremembi in dopolnitvi Konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanj in šifrskih oznak blaga, sestavljen v Bruslju 24. junija 1986 (Uradni list SFRJ - Mednarodne pogodbe, št. 6/87), 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in 11. člena zakona o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95) izdaja minister za ekonomske odnose in razvoj
N A V O D I L O
za razvrščanje blaga v carinsko tarifo
1
To navodilo določa temeljna pravila za uporabo in način razvrščanja blaga v nomenklaturo carinske tarife.
2
V prilogi 1 k temu navodilu, ki je njegov sestavni del, so določena pravila za razvrščanje blaga v harmonizirano nomenklaturo carinske tarife, na kateri temelji kombinirana nomenklatura carinske tarife, ter temeljna pravila za uporabo harmoniziranega sistema nomenklature carinske tarife.
3
V prilogi 2 k temu navodilu, ki je njegov sestavni del, so določena pravila za razvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife.
4
To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 4264-19/99-1
Ljubljana, dne 1. septembra 1999.
dr. Marjan Senjur l.r.
Minister
za ekonomske odnose in razvoj
                                                 PRILOGA 1

              PRAVILA ZA RAZVRŠČANJE BLAGA V HARMONIZIRANO
                   NOMENKLATURO CARISKE TARIFE

                   TEMELJNA PRAVILA ZA UPORABO
    HARMONIZIRANEGA SISTEMA (HS) NOMENKLATURE CARINSKE TARIFE

Razvrščanje blaga v nomenklaturo poteka po naslednjih temeljnih
pravilih:

                            PRAVILO 1

NASLOVI ODDELKOV, POGLAVIJ IN PODPOGLAVIJ SO PODANI ZATO, DA SE
JE LAŽJE ZNAJTI PRI UVRŠČANJU. ZARADI PRAVNH RAZLOGOV, UVRŠČANJE
POTEKA PO POIMENOVANJIH TARIFNIH ŠTEVILK IN OPOMBAH K USTREZNIM
ODDELKOM IN POGLAVJEM IN PO NADALJE OPISANIH PRAVILIH, ČE NISO V
NASPROTJU Z VSEBINO TEH TARIFNIH ŠTEVILK IN OPOMB.

KOMENTAR

 I. Nomenklatura vsebuje seznam blaga, ki je predmet mednarodne
trgovine in ki je združeno po določenem sistemu. Nomenklatura
združuje blago v oddelke, poglavja in pododdelke, katerih naslovi
karseda na kratko označujejo skupine ali vrste izdelkov, ki jih
vključujejo. Vendar sta raznovrstnost in številčnost izdelkov,
združenih v neki oddelek ali poglavje mnogokrat takšni, da jih je
nemogoče vse zaobseči ali posebej imenovati v naslovu.

 II. Pravilo 1 navaja, da so naslovi podani "le, da se je laže
znajti". Vsled tega naslovi nimajo zakonskega vpliva na
razvrščanje.

 III. Drugi del tega pravila določa, da razvrščanje poteka:

a) razen po poimenovanjih oddelkov in poglavij tudi po
poimenovanjih tarifnih številk in ustreznih opombah,

b)  kjer je treba, po določilih teh temeljnih pravil 2,3,4 in 5
pod pogojem, da vsebina tarifnih številk ali opomb ne določa
drugače.

 IV. Določilo komentarja III.(a) je samo po sebi jasno in veliko
število izdelkov lahko razvrstimo v Nomenklaturi brez uporabe
Temeljnih pravil, npr. živi konji (tar.št. 01.01), farmacevtsko
blago, ki je navedeno v opombi št. 3 pri 30. poglavju (tar.št.
30.06).

 V. Določilo komentarja III. (b) "pod pogojem, da vsebina
tarifnih številk ali opomb ne določa drugače" ima namen
pojasniti, da so poimenovanja tarifnih številk in ustrezne opombe
pri oddelkih in poglavjih pomembnejše oz. da imajo prednost pri
razvrščanju. Opombe pri 31 poglavju na primer določajo, da
nekatere tarifne številke vključujejo le določeno blago. Skladno
s tem jih torej ni možno razširiti tako, da bi vključevale blago,
ki bi ga sicer lahko z uporabo Temeljnega pravila št. 2 b.


                            PRAVILO 2

(a) ZA BLAGO, KI JE NAVEDENO ALI ZAJETO V POIMENOVANJU POSAMEZNE
TARIFNE ŠTEVILKE, SE ŠTEJE TUDI BLAGO, KI NI KOMPLETNO ALI
DOKONČANO, ČE IMA BISTVENE ZNAČILNOSTI KOMPLETNEGA ALI
DOKONČANEGA IZDELKA. V TARIFNO ŠTEVILKO SE UVRŠČA TUDI KOMPLETEN
ALI DOKONČAN IZDELEK (ALI IZDELEK, KI SE UVRŠČA KOT KOMPLETEN ALI
DOKONČAN PO TEM PRAVILU), ČE SE NAHAJA OB ČASU CARINJENJA
NESESTAVLJEN ALI SESTAVLJEN.

(b) ZA MATERIAL ALI SNOV, KI JE NAVEDENA ALI ZAJETA V
POIMENOVANJU POSAMEZNE TARIFNE ŠTEVILKE, SE ŠTEJE TUDI MEŠANICA
ALI KOMBINACIJA TEGA MATERIALA ALI SNOVI Z DRUGIMI MATERIALI ALI
SNOVMI. IZDELEK IZ DANEGA MATERIALA ALI SNOVI SE OBRAVNAVA KOT
BLAGO, KI V CELOTI ALI DELOMA SESTOJI IZ TEGA MATERIALA ALI
SNOVI. UVRŠČANJA BLAGA, KI SESTOJI IZ VEČ KOT ENE SNOVI ALI
MATERIALA, POTEKA PO PRAVILU 3.

KOMENTAR

                          PRAVILO 2 (a)
              (nekompletni ali nedokončani izdelki)

 I. Prvi del določila Temeljnega pravila 2 (a) razširja vsebino
katerekoli tarifne številke, ki se nanaša na določeni izdelek
tako, da ne vključuje le kompletnega izdelka, temveč tudi še
nekompleten ali nedokončan izdelek - vendar pod pogojem, da ima
pri carinjenju bistvene lastnosti kompletnega ali dokončanega
izdelka.

 II. Določila tega pravila se uporabljajo tudi pri grobo
oblikovanih izdelkih ("blanks"), razen v kolikor niso le-ti
posebej navedeni v določeni tarifni številki. Pojem "grobo
oblikovan izdelek" se nanaša na izdelek, ki ni dodelan za
neposredno uporabo, ki je približne oblike ali izgleda
dokončanega izdelka ali dela izdelka in ki se lahko, razen v
izjemnih primerih, uporabi le za izdelavo dokončanega izdelka ali
dela izdelka (npr. predoblike steklenic iz plastike kot vmesni
proizvod cevaste oblike, ki je na eni strani zaprt, na drugi pa
odprt z vrezanimi navoji za namestitev vijačnega zamaška ter z
delom pod navoji, namenjenim za razširitev na željeno mero in v
željeno obliko).

Polizdelki, ki še nimajo značilnih oblik dokončanih izdelkov (kot
npr. palice, krožne plošče - diski ali cevi), ne štejejo za grobo
oblikovane izdelke.

 III. Ta del Pravila 2 se, glede vsebine poimenovanj tarifnih
številk oddelkov I do VI, ne uporablja za blago, navedeno v teh
oddelkih.

 IV. Nekaj primerov, na katere se nanaša to pravilo, je navedenih
v Splošnih določilih pri oddelkih in poglavjih (npr. pri oddelku
XVI in poglavjih 61, 62, 86, 87 in 90).

                          PRAVILO 2 (a)
    (izdelki, ki se carinijo nesestavljeni ali razstavljeni)

 V. Drugi del določila Pravila št. 2(a) predvideva, da se
kompletni ali dokončani izdelki, ki so v trenutku carinjenja
nesestavljeni ali razstavljeni, uvrščajo v isto tarifno številko
kot sestavljeni izdelki. Na tak način se blago običajno dobavlja
zaradi zahtev in ustreznosti pakiranja, rokovanja in transporta.

 VI. To pravilo se prav tako uporablja za nekompletne ali
nedokončane izdelke, ki so v trenutku carinjenja nesestavljeni
ali razstavljeni - vendar pod pogojem, da jih z uporabo določil
prvega dela tega pravila lahko štejemo za kompletne ali
dokončane.

 VII) V smislu tega pravila pomeni izraz "nesestavljeni ali
razstavljeni proizvodi" proizvode, katerih sestavni deli se
morajo šele sestaviti bodisi s pritrjevalnimi napravami (vijaki,
sorniki, maticami ipd.), bodisi s kovičenjem ali varjenjem,
vendar pod pogojem, da gre pri tem izključno in zgolj za
operacije sestavljanja.

Obseg načinov sestave pri tem ne igra nobene vloge. Vendar pa
sestavni deli oz. komponente med sestavljanjem ne smejo biti
predmet kakršnekoli obdelave.

Nesestavljene komponente ali deli izdelka, ki so, glede na
potrebno količino za kompleten izdelek, odveč, se uvrščajo
posebej.

 VIII. Primeri, na katere se nanaša to pravilo, so navedeni v
splošnih določilih pri oddelkih in poglavjih (npr. oddelek XVI in
poglavja 44, 86, 87 in 89).

 IX. Ta del Pravila št. 2 se, glede vsebine poimenovanja tarifnih
številk oddelkov I do VI, ne uporablja za blago, navedeno v teh
oddelkih.

                          PRAVILO 2 (b)
          (mešanice in kombinacije materiala in snovi)

 X.  Pravilo 2 (b) se nanaša na mešanice in kombinacije materiala
in snovi in na blago, ki sestoji iz dveh ali več materialov oz.
snovi. To zadeva tarifne številke, ki omenjajo materiale in snovi
(npr. tarifna št. 05.03 - konjska žima) in one, ki omenjajo blago
iz določenega materiala ali snovi (npr. tar. št. 45.03 - izdelki
iz naravne plute). Poudariti je treba, da se to pravilo uporablja
le, v kolikor s poimenovanji tarifnih številk ali v opombah pri
oddelkih ali poglavjih ni drugače določeno (npr. tar. št. 15.03 -
olje iz jedilne svinjske masti...nemešano).

Izdelki v obliki mešanic, opisani v opombah k oddelkom ali
poglavjem ali v besedilu tarifnih številk, se razvrščajo z
uporabo Pravila 1.

 XI.  Uporaba tega pravila se širi na katerokoli tarifno
številko, v kateri je naveden določeni material ali snov tako, da
vključuje mešanice ali kombinacije tega materiala ali snovi z
drugimi materiali ali snovmi. Uporaba tega pravila je prav tako
razširjena na katerokoli tarifno številko, ki navaja blago iz
določenega materiala ali snovi tako, da vključuje blago, ki je
deloma sestavljeno iz tega materiala ali snovi.

 XII.  Vendar pa uporaba tega pravila ne more razširiti vsebine
tarifne številke tako, da bi vključevala blago, ki ne ustreza
enemu od opisov in poimenovanja tarifne številke z uporabo
Temeljnega pravila 1. Tak primer je, ko se nekemu blagu z
dodajanjem ali odvzemanjem materiala ali snovi odvzemajo
lastnosti blaga, navedene v poimenovanju tarifne številke.

 XIII.  Mešanice in kombinacije materialov ali snovi, pa tudi
blago, ki sestoji iz dveh ali več materialov ali snovi in ki bi
se morda na prvi pogled mogle uvrstiti v dve ali več tarifnih
številk se, skladno s tem pravilom, razvrščajo z uporabo
Temeljnega pravila št. 3.


                            PRAVILO 3

BLAGO, KI BI GA BILO MOGOČE PO PRAVILU 2(b) ALI IZ DRUGIH
RAZLOGOV NA PRVI POGLED UVRSTITI V DVE ALI VEČ TARIFNIH ŠTEVILK,
SE UVRŠČA TAKOLE:

(a) TARIFNA ŠTEVILKA, V KATERI JE NAJBOLJ NATANČNO POIMENOVANJE
ZA BLAGO, IMA PREDNOST PRED TARIFNIMI ŠTEVILKAMI, V KATERIH JE
POIMENOVANJE SPLOŠNEJŠE. KADAR PA SE POIMENOVANJE DVEH ALI VEČ
TARIFNIH ŠTEVILK NANAŠAJO SAMO NA DEL MATERIALA ALI SNOVI,
VSEBOVANIH V MEŠANIH ALI SESTAVLJENIH IZDELKOV, ALI SAMO NA DEL
KOMPONENT, PRIPAVLJENIH KOT KOMPLET ZA PRODAJO NA DROBNO,
POIMENOVANJA TEH TARIFNIH ŠTEVILK ŠTEJEJO ZA ENAKO KONKRETNA,
CELO, ČE IMA KATERO IZMED NJIH BOLJ KOMPLETEN IN BOLJ NATANČEM
OPIS BLAGA.

(b) MEŠANICE IN SESTAVLJENI IZDELKI, KI SESTOJE IZ RAZLIČNIH
MATERIALOV ALI SO IZDELANI IZ RAZLIČNIH KOMPONENT OZIROMA
SESTAVIN, TER IZDELKI, PRIPRAVLJENI V KOMPLETIH ZA PRODAJO NA
DROBNO, KI SE NE MOREJO UVRSTITI PO PRAVILU 3(a), SE UVRSTIJO,
KOT DA SO IZ MATERIALA ALI SESTAVINE, KI JIM DAJE BISTVEN
ZNAČAJ,ČE JE TO MERILO UPORABNO.

(c) ČE BLAGA NI MOGOČE UVRSTITI PO PRAVILIH POD 3(a) ALI 3(b), SE
UVRSTI V TISTO TARIFNO ŠTEVILKO, KI JE PO ZAPOREDJU ZADNJA MED
TISTIMI, KI JIH JE TREBA GLEDE NA POMEMBNOST ENAKO UPOŠTEVATI.

KOMENTAR

 I.  To pravilo predvideva tri načine razvrščanja blaga, ki bi se
na prvi pogled moglo uvrstiti v dve ali več tarifnih številk -
bodisi na osnovi določb Temeljnega pravila 2(b), bodisi iz
kateregakoli drugega vzroka. Ti načini se uporabljajo v
zaporedju, katerega določa to pravilo samo. Tako se Temeljno
pravilo 3(b) uporablja le, v kolikor z uporabo Temeljnega pravila
3(a) ni mogoče rešiti vprašanja razvrstitve, Temeljno pravilo
3(c) pa pride v poštev, če problema razvrstitve ni mogoče rešiti
niti na osnovi Temeljnega pravila 3(a), niti z uporabo Temeljnega
pravila 3(b).

 II.  To pravilo se uporablja le v primeru, če v poimenovanju
tarifnih številk ali v opombah pri oddelkih in poglavjih ni
določeno drugače. V opombi pri določilu 4(b) poglavja št. 97 je
npr. predpisano, da se izdelki, katere vključuje poimenovanje ene
izmed tar. št. 97.01 do 97.05 ali v tar. št. 97.06, uvrščajo v
tar. št., ki je prej omenjena. Taki izdelki se razvrščajo z
uporabo opombe pri 4(b). določilu pri poglavju št. 97 in ne na
osnovi tega pravila.

                          PRAVILO 3(a)

 III.  Prvi način uvrščanja je predpisan z Temeljnim pravilom
3(a) ki pravi, da ima tarifna številka, ki bolj specifično
predpisuje oz. konkretneje poimenuje blago, prednost pred tarifno
številko, ki to isto blago poimenuje splošneje.

 IV.  Trdna in nespremenljiva pravila, ki bi določala, katera
tarifna številka bolj specifično poimenuje neko blago od druge,
ni mogoče postavljati. Vendar pa je načeloma možno ugotoviti
naslednje:

a)  Konkretno poimenovanje blaga je bolj specifično od splošnega
ali skupnega poimenovanja (npr. aparati za britje in striženje z
vgrajenim elektromotorjem se uvrščajo v tarifno številko 85.10 in
ne v tar. št. 85.08 kot ročno elektromehansko orodje ali npr. v
tar. št. 85.09 kot elektromehanski gospodinjski aparati z
vgrajenim elektromotorjem).

b)  Če blago ustreza poimenovanju, ki ga jasneje identificira,
potem je tako poimenovanje bolj specifično in konkretno v
primerjavi s poimenovanjem, pri katerem gre za bolj nepopolno
identifikacijo.

Primeri izdelkov iz skupine pod b) bi lahko bili:

1)  Preproge iz taftiranega tekstilnega materiala, za katere
lahko ugotovimo, da so namenjene uporabi v avtomobilih, ne
razvrščamo kot avtomobilski pribor v tar. št. 87.08, temveč v
tar. št. 57.03, kjer so bolj specifično navedene kot preproge.

2)  Neokvirjeno varnostno steklo, ki sestoji iz kaljenega in
laminiranega (slojnega) stekla in je razpoznavno in uporabno v
letalih, se ne razvršča v tar. št. 88.03 kot deli blaga iz tar.
št. 88.01 ali 88.02, temveč v tar. št. 70.07, kjer je to steklo v
poimenovanju bolj specifično navedeno kot varnostno steklo.

 V.  Kadar pa se poimenovanja iz dveh ali več tarifnih številk
nanašajo le na del materiala ali snovi, ki se nahajajo v mešanih
ali sestavljenih oz. kombiniranih izdelkih, ali le na del
komopnent v kompletu, pripravljenem za maloprodajo, šteje, da so
te tarifne številke enako specifične v razmerju do izdelka -
celo, čeprav ena izmed njih podaja popolnejše oz. natančnejše
poimenovanje od drugih tarifnih številk. V takih primerih
razvrščanje poteka po Pravilu 3(b) ali (c).

                          PRAVILO 3(b)

 VI.  Drugi način uvrščanja se uporablja samo v primerih:

a)  mešanic

b)  kombiniranih izdelkov

c)  izdelkov, ki sestoje iz različnih komponent in

d)  izdelkov, pripravljenih za maloprodajo.

To določilo Pravila 3 se uporablja le v primeru, če ne moremo
uporabiti določil Temeljnega pravila 3(a).

 VII.  V vseh primerih se izdelki razvrščajo, kot da bi se
sestavljali iz materialov ali komponent, ki jim dajejo bistveno
lastnost ali značaj, vendar le takrat, ko je ta kriterij mogoče
uporabiti.

 VIII.  Dejstvo, ki določa bistveno lastnost ali značaj blaga, se
razlikuje, odvisno pač od vrste blaga. Bistvena lastnost lahko
izhaja npr. iz narave materiala ali komponente, obsega, količine,
teže ali vrednosti, ali pa iz vloge sestavnega materiala glede na
uporabnost tega izdelka.

 IX.  V smislu uporabe tega pravila pri sestavljenem ali
kombiniranem blagu, ki je izdelano iz različnih komponent, ni
mišljeno le tisto blago, pri katerem so različne komponente
pritrjene ena na drugo tako, da takorekoč predstavljajo
neločljivo celoto, temveč tudi blago z ločljivimi komponentami -
vendar pod pogojem, da so te komponente prilagojene ena drugi in
da se vzajemno dopolnjujejo tako, da tvorijo celoto, katera se
običajno ne prodaja po posameznih delih.

Primeri iz predhodnega odstavka (IX) so naslednji:

1) pepelniki s podstavkom ali stojalom, ki vsebuje neločljivo
posodo za pepel

2)  posebno izdelane police za začimbe v gospodinjstvu (običajno
iz lesa) z ustreznim številom stekleničk primerne oblike in
velikosti.

Praviloma so komponente tako sestavljenega blaga kot celota
pakirane skupaj.

 X.  Pri uporabi tega pravila so s pojmom "izdelki, pripravljeni
v kompletih za maloprodajo" mišljeni kompleti, ki izpolnjujejo
naslednje pogoje:

a)  da sestoje iz najmanj dveh različnih izdelkov, ki bi se na
prvi pogled lahko uvrstili v različne tarifne številke,

b)  da sestoje iz izdelkov, ki skupaj zadovoljujejo določeno
potrebo ali izvajajo določeno aktivnost in

c)  da so na ustrezni način in brez prepakiranja pripravljeni za
neposredno maloprodajo uporabnikom (npr. škatle, zaboji,
kartoni...).

Pojem "komplet" prav tako vključuje komplete, ki sestoje npr. iz
različnih živil, namenjenih, da se skupaj uporabijo pri pripravi
gotovih jedi ali obrokov.

Primeri kompletov, pri katerih lahko uporabimo Pravilo 3(b):

1)  (a) Komplet, ki ga sestavljajo žemlja - sendvič (ali podoben
izdelek) z vstavljenim mesom, z ali brez sira (tar. št. 16.02),
pakirano skupaj s pečenim krompirčkom (francoski pomfrit) (tar.
št. 20.04).

Taki kompleti se uvrščajo v tar. št. 16.02.

(b) Kompleti iz komponent, ki so namenjene skupni uporabi pri
pravi jedi iz testenin in ki sestoje iz zavoja surovih testenin
(tar. št. 19.02), iz vrečke nastrganega sira (tar. št. 04.06) in
majhne pločevinke paradižnikove omake (tar. št. 21.03) in so
pakirani v kartonski škatli.

Taki kompleti se uvrščajo v tar. št. 19.02.

To pravilo pa ne vključuje izdelke v enem pakiranju, ki sestoje
npr. iz:

- pločevink s škampi (tar. št. 16.05),

- pločevink z gosjo pašteto (tar. št. 16.02),

- pločevink s sirom (tar. št. 04.06),

- pločevink z rezinami slanine (tar. št. 16.02),

- pločevink s cocktail klobaso ali hrenovkami (tar.št. 16.01);
ali

- steklenice alkoholnih pijač iz tar. št. 22.08 in steklenice
vina iz tar. št. 22.04.

V teh dveh kompletih se mora vsaka vrsta blaga uvrstiti v svojo
odgovarjajočo tarifno številko.

2)  Kompleti za urejanje pričeske, ki sestoje iz električnega
aparata za striženje (tar. št. 85.10), glavnika (tar. št. 96.15),
škarij (tar št. 82.13), ščetke (tar. št. 96.03) in tekstilne
brisače (tar. št. 63.02) in ki so pakirani v usnjen etuiju (tar.
št. 42.02) .

Takšni kompleti se uvrščajo v tar. št. 85.10.

3)  Kompleti za risanje, ki sestoje iz ravnila (tar. št. 90.17),
korekturne barve v steklenki s čopičem (38.24), kalkulatorja
(tar. št. 90.17), svinčnika (tar. št. 96.09) in šilčka (tar. št.
82.14) in ki so pakirani v plastični etui (tar. št. 42.02).

Tak komplet se uvršča v tar. št. 90.17.

 V primeru maloprej omenjenih kompletov poteka razvrščanje po
komponenti ali komponentah, ki dajejo kompletu bistveno lastnost.

 XI.  To pravilo se ne uporablja pri izdelkih, ki sestoje od
posebej pakiranih sestavin, pripravljenih skupaj v ugotovljenih
proporcih za industrijsko proizvodnjo in neglede na to, ali so
pakirani skupaj (npr. pijače).

                          PRAVILO 3(c)

 XII.  Kadar izdelkov ni moč uvrščati po Temeljnem pravilu 3(a)
ali (b), se uvrstijo v tarifno številko, ki je po številčnem
zaporedju zadnja med tistimi, ki bi se lahko enakovredno
upoštevale pri odločitvi o uvrščanju.


                            PRAVILO 4

BLAGO, KI GA NI MOGOČE UVRSTITI PO ZGORAJ NAVEDENIH PRAVILIH, SE
UVRSTI V TARIFNO ŠTEVILKO PREDVIDENO ZA BLAGO, KI JE TAKEMU BLAGU
NAJBOLJ PODOBNO.

KOMENTAR

(I)  To pravilo se nanaša na izdelke, katerih ni mogoče uvrstiti
z uporabo Temeljnih pravil od 1 do 3. To pravilo predvideva, da
je treba take izdelke uvrstiti v ustrezno tar. številko izdelkov,
ki se jim najbolj podobni.

(II)  Pri uvrščanju z uporabo Temeljnega pravila 4 je treba
primerjati izdelke, ki se carinijo, s podobnimi izdelki, da bi
določili, katerim izdelkom so izdelki, ki se carinijo, najbolj
podobni. Izdelki, ki se carinijo, se uvrščajo v isto tar.
številko kot tisti, katerim so najpodobnejši.

(III)  Podobnost je lahko, seveda, odvisna od številnih dejstev
oz. dejavnikov, kot so npr. opis, lastnost in namen izdelka.


                            PRAVILO 5

POLEG DOLOČB, NAVEDENIH V PREDHODNIH PRAVILIH, VELJAJO ZA NAŠTETE
IZDELKE TUDI NASLEDNJA PRAVILA:

(a) TOKI ZA KAMERE, GLASBILA, OROŽJE, RISALNI PRIBOR, EMBALAŽO ZA
OGRLICE IN PODOBNA EMBALAŽA, KI JE POSEBEJ OBLIKOVANA IN
PRIREJENA ZA DOLOČENE IZDELKE ALI KOMPLETE LE-TEH, PRIMERNA ZA
DOLGOTRAJNO UPORABO IN DOBAVLJENA SKUPAJ Z IZDELKOM, ZA KATERE JE
NAMENJENA, SE UVRSTI S TEMI IZDELKI, POD POGOJEM, DA SE PRODAJA
SKUPAJ Z NJIM. TO PRAVILO PA NE VELJA ZA EMBALAŽO, KI DAJE CELOTI
BISTVENI ZNAČAJ.

(b) V SKLADU Z GORNJIM PRAVILOM 5(a), SE EMBALAŽNI MATERIAL IN
EMBALAŽA, KI SE DOBAVLJA TAKO, DA SO V NJIH EMBALIRANI IZDELKI,
UVRŠČA V ISTO TARIFNO ŠTEVILKO KOT IZDELEK , ČE SE OBIČAJNO
UPORABLJA ZA EMBALIRANJE TEH IZDELKOV. TA DOLOČBA PA NE VELJA ZA
EMBALAŽO, ČE JE OČITNO, DA JE PRIMERNA ZA VEČKRATNO UPORABO.

KOMENTAR

                          PRAVILO 5(a)
             (etuiji, škatle in podobni kontejnerji)

 I.  To pravilo je razumeti tako, da vključuje le kontejnerje, ki
so:

1)  posebej oblikovani ali prilagojeni določenemu izdelku ali
kompletu, t.j. posebej skonstruirani, da sprejmejo določen
izdelek, za katerega so namenjeni. Nekateri so oblikovani skladno
z obliko izdelka, ki se morajo vanje dati,

2)  primerni za dolgotrajno uporabo, t.j. skonstruirani oz.
izdelani tako, da je njihova trajnost primerljiva s trajnostjo
izdelka, kateremu so namenjeni. Takšni kontejnerji prav tako
služijo zaščiti izdelka, kadar le-ta ni v uporabi (npr. v času
transporta ali skladiščenja). Ti kriteriji jim omogočajo njihovo
različnost v primerjavi z navadnim pakiranjem.

3)  taki, da se dobavljajo oz. carinijo skupaj s izdelki, katerim
so namenjeni in to neglede ali se vsled primernosti transporta
pakirajo ločeno. Kadar se dobavljajo ločeno, se tudi uvrščajo v
svoje tarifne številke.

4)  običajne vrste in ki se prodajajo s takšnimi izdelki.

5)  takšni, da celoti ne dajejo bistvene lastnosti.

 II. Primeri kontejnerjev, ki se dobavljajo skupaj z izdelki,
katerim so namenjeni in ki se uvrščajo po tem pravilu, so
naslednji:

1)  škatle in etuiji za nakit (tar. št. 71.13),

2)  etuiji električnih brivskih aparatov (tar. št. 85.10),

3)  etuiji za daljnoglede in teleskope (tar. št. 90.05),

4)  etuiji, škatle in torbe za glasbene instrumente (tar.št.
92.02) in

5) etuiji za puške (tar. št. 93.03).

 III.  Primeri embalaže, ki niso zajeti s tem pravilom so:
srebrna škatla za čaj, napolnjena s čajem, ali pa okrasna posoda
s sladkarijami.

PRAVILO 5(b)
(materiali za pakiranje in kontejnerji za pakiranje - embalaža)

 IV. To pravilo ureja uvrščanje materiala in embalaže za
pakiranje - embalaže, ki se običajno uporablja za pakiranje
določenih izdelkov.

To določilo pa ni obvezujoče, v kolikor so taki materiali in
embalaže za pakiranje nedvomno prilagojeni za večkratno uporabo,
kot so npr.: kovinski sodi in železni ali jekleni kontejnerji za
komprimirane in tekoče pline.

 V. Določilo Pravila 5(b) ima v razmerju do Pravila 5(a)
podrejeno vlogo in zaradi tega uvrščanje etuijev, škatel in
podobnih kontejnerjev, omenjenih v določbi Temeljnega pravila
5(a), poteka na osnovi tega pravila.


                            PRAVILO 6

IZ PRAVNIH RAZLOGOV, SE BLAGO UVRŠČA V TARIFNE PODŠTEVILKE V
OKVIRU ENE TARIFNE ŠTEVILKE PO POIMENOVANJIH TEH TARIFNIH
PODŠTEVILK IN MORIBITNIH OPOMBAH K TEM TARIFNIM PODŠTEVIKAM TER
PO TEH PRAVILIH, PRI ČEMER VELJA, DA SE TARIFNE PODŠTEVILKE LAHKO
PRIMERJAJO SAMO NA ISTI RAVNI RAZČLENITVE. TO PRAVILO VELJA TUDI
ZA OPOMBE K ODDELKOM IN POGLAVJEM, ČE BESEDILO NE PREDPISUJE
DRUGAČE.

KOMENTAR

 I.  Predhodna Temeljna pravila od 1 do 5 urejajo "mutatis
mutandis" razvrščanje izdelkov na ravneh tarifnih podštevilk v
okviru ene tarifne številke.

 II.  Za namene Temeljnega pravila 6 so pomembni naslednji pojmi:

a)  "Tarifne številke na isti ravni" - tarifne podštevilke z eno
črtico (raven 1) in z dvema črticama (raven 2) itd.

Kadar v kontekstu Temeljnega pravila št. 3(a) preučujemo dve ali
več tarifnih podštevilk z eno črtico v okviru ene tarifne
številke in nas zanima njihova specifičnost ali podobnost v zvezi
z določenim izdelkom, je treba odločati izključno na osnovi
poimenovanja tarifnih podštevilk z eno črtico, ki prihajajo v
poštev za preučevanje. Ko se izbere najkonkretnejša tarifna
številka z eno črtico in ko je ta tarifna številka sama
razčlenjena, šele in samo takrat lahko zaradi ugotavljanja,
katera tarifna številka z dvema črticama bo izbrana, upoštevamo
poimenovanja tarifnih podštevilk z dvema črticama.

b)  "Če drugače ni predpisano", razen kjer opombe pri oddelku
niso v nasprotju s poimenovanji tarifnih številk ali z opombami
pri tarifnih podštevilkah.

Tak primer je npr. v 71. poglavju pojem "platina" v opombi 4(b),
kjer se pojem "platina" razlikuje od pojma, danega za "platino" v
opombi 2 pri tarifnih podštevilkah. Za potrebe uporabe tarifnih
podštevilk 7110.11 in 7110.19 se uporablja opomba 2 pri tarifnih
podštevilkah in ne opomba 4(b) k 71. poglavju.

 III.  Vsebina tarifne podštevilke z dvema črticama se ne sme
razširiti na tarifno podštevilko z eno črtico, kateri tarifna
številka z dvema črticama sodi. Vsebina tarifne podštevilke z eno
črtico se ne sme razširiti na tarifno številko, kateri tarifna
številka pripada.


                            ODDELEK I

            ŽIVE ŽIVALI; PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA

Opombi

1.  V tem oddelku se nanaša vsako sklicevanje na posamezne
rodove, vrste ali pasme živali tudi na njihove mladiče, če iz
samega besedila ne izhaja kaj drugega.

2.  Katera koli določba, ki se nanaša na "suhe" izdelke v tarifi,
obsega prav tako tudi izdelke, ki so dehidrirani, evaporirani ali
liofilizirani, razen če iz besedila ne izhaja kaj drugega.

                           1. POGLAVJE

                           ŽIVE ŽIVALI

Opomba

1. To poglavje obsega vse žive živali, razen:

(a)  rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev iz
tar. št. 03.01, 03.06 in 03.07;

(b)  kultur mikroorganizmov in drugih izdelkov iz tar. št. 30.02;

(c)  živali iz tar. št. 95.08.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje vsa živa bitja (za prehrano in v druge
namene), razen:

1)  rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev,

2)  mikroorganskih kultur in ostalih izdelkov iz tar. št. 30.02
in

3)  živali, ki predstavljajo del cirkusa, menažerij in drugih
potujočih predstav (tar. št. 95.08).

Živali, ki poginejo med transportom, se uvrščajo v tar.št. 02.01
do 02.05, v tar. št. 02.07 ali pa v 02.08, v kolikor gre za
jedilne živali, uporabne za človeško prehrano. V vseh ostalih
primerih se uvrščajo v tar.št. 05.11.


01.01

KONJI, OSLI MEZGE IN MULE, ŽIVI

 - Konji:

0101.11  - - čiste pasme, plemenski

0101.19  - - ostalo

0101.20  - - Osli, mezge in mule

Ta tarifna številka vključuje konje (kobile, žrebce, kastrirane
konje in ponije), osle, mezge in mule kot domače ali neudomačene
živali.

Mule so hibridni potomci, ki nastanejo s križanjem osla in
kobile. Mezgi so hibridni potomci žrebca in oslice.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 0101.11

V smislu tarifne podštevilke 0101.11 so pod pojmom "čiste
pasme,plemenske" mišljene le živali za prirejo, ki jih pristojni
nacionalni organ šteje za "čisto pasmo".


01.02

GOVEDO, ŽIVE ŽIVALI

0102.10 - Čistih pasem, plemenske

0102.90 - Druge

Ta tarifna številka vključuje vse divje in domače živali iz
poddružine Bovinae, neglede na uporabo, za katero so namenjene
(za čredo, razplod, pitanje, prirejo, klanje). Mednje med drugim
sodijo:

1)  živali rodu Bos, vključno navadno govedo (Bos taurus), zebu
ali grbavo govedo (Bos indicus) in vatusi govedo,

2)  živali rodu Babalus, vključno indijsko ali vodno govedo
(Babalus babalus), azijski bizon ali arni (Bubalus arni) in
celebeško anou ali pritlikavi bizon (Bubalus depressicornis ali
Anoa depressicornis),

3)  azijsko govedo rodu Bibos, kot je guar (Bibos guarus), gajal
(Bibos frontalis) in banteng (Bibos sondaicus),

4)  afriški bizoni rodu Syncerus, kot je zakrneli bizon (Syncerus
namus) in veliki bizon kafrarian (Syncerus caffer),

5)  tibetanski jak (Poephagus grunniens),

6)  živali rodu Bison, t.j. ameriški bizon (Bison bison) ali
buffalo in evropski bizon (Bison bonasus) in

7)  biffalo (križanec med bizonom in domačim govedom)

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 0102.10

V smislu tar. podšt. 0102.10 so pod pojmom "čistih pasem,
plemenski" mišljene le živali za prirejo, ki jih pristojni
nacionalni organi štejejo za "čiste pasme".


01.03

PRAŠIČI, ŽIVE ŽIVALI

0103.10 - Čistih pasem, plemenski

- Drugi:

0103.91 - - mase pod 50 kg

0103.92 - - mase 50 kg ali več

Ta tarifna številka vključuje domače in divje svinje (npr.
merjasce).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 0103.10

V smislu tar. podšt. 0103.10 so pod pojmom "čistih pasem,
plemenski" mišljene živali za prirejo, katere pristojni
nacionalni organi štejejo za "čiste pasme".

Tarifni podštevilki 0103.91 in 0103.92

V smislu tarifnih podštevilk 0103.91 in 0103.92 se navedene meje
teže nanašajo na posamezne živali.


01.04

OVCE IN KOZE, ŽIVE

 0104.10 - Ovce

 0104.20 - Koze

Ta tarifna številka vključuje domače ali divje ovce (ovne, ovce,
jagnja) in domače ali divje koze ali kozličke.


01.05

DOMAČA PERUTNINA, (KOKOŠI, RACE, GOSI, PURANI IN PEGATKE), ŽIVE
ŽIVALI:

 - Mase do vključno 185 g:

0105.11 - - kokoši, domače (Gallus domesticus)

0105.12 - - purani

0105.19 - - druga

 - Druga:

0105.92 - - kokoši, domače (Gallus domesticus), teže do 2000 g

0105.93 - - kokoši, domače (Gallus domesticus), teže več kot 2000
g

0105.99 - - druga

Ta tarifna številka vključuje le v njej navedeno živo domačo
perutnino. Kokoši vrste Gallus domesticus vključujejo piščance,
vključno kastrirane. Ostale žive ptice (npr. jerebice, fazani,
golobi, divje race, divje gosi) niso vključene (tar. št. 01.06).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 0105.11, 0105.12, 0105.19, 0105.92 in 0105.93

V smislu tar. podšt. 0105.11, 0105.12, 0105.19, 0105.92 in
0105.93 se navedena mejna teža nanaša na težo posamezne živali.


01.06

DRUGE ŽIVALI, ŽIVE

Ta tarifna številka med drugim vključuje naslednje žive živali:

(1)  morske sesalce (kiti, morski prašički itd.),

(2) severne jelene,

(3)  mačke in pse,

(4)  leve, tigre, slone, kamele, zebre, opice in plazilce-
reptilije (toda glej izključitev pod 3) splošnih določil
komentarja k temu poglavju, ki se nanaša na potujoče cirkuse,
menažerije itd.),

(5) kunce,

(6)  zajce,

(7)  jelene, antilope, gamse itd,

(8)  jerebice, fazane, prepelice, sloke, divje kokoši, divje race
in gosi, drozge, kose, šoje, zebe, senice, papagaje, kolibrije,
pave, labode in druge ptice, ki niso zajete v tar. št. 01.05,

(9) čebele (v rojih ali ne) in druge insekte,

(10)  želve vseh vrst (morske ali sladkovodne), žabe in

(11)  lisice, kune in druge živali za krznarsko vzrejo.


                           2. POGLAVJE

            MESO IN DRUGI UŽITNI KLAVNIČNI PROIZVODI

Opomba

1. V to poglavje ne spadajo:

(a)  izdelki vrst, opisanih v tar. št. 02.01 do 02.08 in 02.10,
ki so neuporabni za hrano ljudi;

(b)  čreva, mehurji ali želodci živali (tar. št. 05.04) in
živalska kri (tar.št. 05.11 ali 30.02);

(c)  maščobe živalskega izvora, razen izdelkov iz tar. št. 02.09
(15. poglavje).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje meso v obliki trupel (telo živali z ali
brez glave), polovic (dobljenih z razkosanjem trupla po dolžini),
četrtin , kosov itd, druge klavnične izdelke ter moko in zdrob iz
mesa in drugih klavničnih izdelkov iz živali vseh vrst (razen iz
rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev - poglavje
3), uporabno za prehrano ljudi.

Meso in drugi klavnični izdelki, ki so neuporabni ali neprimerni
za prehrano ljudi, so izključeni (tar. št. 05.11). Moka in zdrob
iz mesa in drugih klavničnih izdelkov, ki je neprimeren za
prehrano ljudi, je prav tako izključen (tar.št. 23.01).

Druge klavnične izdelke je moč razvrstiti v štiri skupine:

1)  izdelki, ki se v glavnem uporabljajo za prehrano ljudi (npr.
glave in deli glav, vključno uhlji, noge, repi, srca, jeziki
itd.),

2)  izdelki, ki se uporabljajo le v farmacevtski proizvodnji
(npr. žolčne čašice, adrenalne žleze, placenta),

3)  izdelki, ki se lahko uporabijo za prehrano ljudi ali pa v
druge namene (npr. jetra, ledvice, pljuča, možgani, pankreas,
slezena, hrbtenični mozeg, jajčniki, maternice, mošnje, vime,
tiroidne žleze, ščitnice),

4)  izdelki, ki se lahko uporabijo za prehrano ljudi ali v druge
namene, kot so npr. surove kože (v proizvodnji strojenega usnja).

Sveži, ohlajeni, zmrznjeni, soljeni ali sušeni v razsolu ali
dimljeni izdelki, navedeni v odstavku pod 1), se uvrščajo v to
poglavje, razen v kolikor niso primerni za prehrano ljudi. V
slednjem primeru se morajo uvrstiti v tar. št. 05.11.

Sveži, ohlajeni, zmrznjeni ali drugače začasno konzervirani
izdelki, navedeni v odstavku (b), se uvrščajo v tar. št. 05.10,
sušeni pa v tar. št. 30.01.

Klavnični izdelki, navedeni v odstavku pod 3), se razvrščajo, kot
sledi:

a)  v tar. št. 05.10, kadar so začasno konzervirani za izdelavo
farmacevtskih izdelkov (npr. v glicerinu, acetonu, alkoholu,
formaldehidu, v natrijevem boratu),

b)  v tar. št. 30.01, kadar so sušeni in

c)  v poglavje 2, kadar ustrezajo prehrani ljudi in v tar. št.
05.11, če niso primerni človeški prehrani.

Proizvodi, o katerih govori odstavek pod 4), se uvrščajo v
poglavje 2, kadar so primerni za prehrano ljudi ali pa v glavnem
v tar. št. 05.11 ali v poglavje 41, v kolikor za to niso
primerni.

Čreva, mehurji in želodci živali (razen ribjih) se uvrščajo v
tar. št. 05.04 neglede na to, ali so uporabni za prehrano.

Živalske maščobe, ki so dobavljene ločeno, so izključene
(poglavje 15), razen v primeru netopljene svinjske slanine in
pustega mesa (brez sala) ter netopljene živalske perutninske
maščobe, ki sodi v tar. št. 02.09 tudi, v kolikor so primerni
zgolj za industrijsko uporabo. Vendar pa šteje slanina, uvožena v
polovicah in ki je v sestavu trupla zaklane živali ali se drži
mesa, za del mesa.

Razlika med mesom in drugimi klavničnimi izdelki iz tega poglavja
in onimi iz poglavja 16.

To poglavje vključuje meso in druge klavnične izdelke le v
naslednjih stanjih, neglede na to, ali so predhodno posušeni ali
obdelani na podoben način, vendar ne kuhani:

1)  v svežem stanju (vključno meso in druge klavnične izdelke,
zapakirane skupaj s soljo kot sredstvom za začasno konzerviranje
za čas transporta),

2)  ohlajeni, t.j. na temperaturi, ki je običajno znižana na
okrog 0 stopinj C, vendar pod pogojem, da niso zmrznjeni,

3) zamrznjeni, t.j. ohlajeni na temperaturo, ki je pod
zmrzovališčem mesa, vse do popolne zamrznitve in

4)  soljeni, v slanici - sušeni ali dimljeni.

Tudi meso in drugi klavnični izdelki, ki so oslajeni z vodno
raztopino sladkorja, se uvrščajo v to poglavje.

Meso in drugi klavnični izdelki v navedenih stanjih pod 1) do 4)
se uvrščajo v to poglavje neglede na to, ali so bili
izpostavljeni postopku mehčanja s proteolitičnimi encimi (npr.
papainom), ali so bili nasekani, razkosani, razsekani ali zmleti.
V to poglavje se uvrščajo tudi mešanice ali kombinacije izdelkov
iz raznih tar. številk tega poglavja (npr. perutninsko meso iz
tar. št. 02.07, obloženo s svinjsko slanino iz tar. št. 02.09).

Meso in drugi klavnični izdelki, ki ne sodijo v nobeno tar.
številko tega poglavja, se uvrščajo v poglavje 16, npr.:

a)  klobasičarski in podobni izdelki - kuhani ali surovi (tar.
št. 16.01) in

b)  meso in drugi klavnični izdelki (kuhani v vodi, na pari,
praženi ali pečeni) ali oni, ki so pripravljeni ali konzervirani
s pomočjo drugih postopkov, ki jih to poglavje ne predvideva,
vključno tiste, prevlečene z maslom, s krušnimi drobtinami,
gobami ali začimbami (npr., s poprom in soljo), kot tudi jetrne
pastete ter pastete z majhnimi koščki mesa (tar. št. 16.02)

To poglavje prav tako vključuje meso in druge klavnične izdelke,
primerne za prehrano ljudi, vključno tudi take, ki so kuhani v
obliki moke ali prahu.

Treba je poudariti, da ostane meso in drugi klavnični izdelki
uvrščeno v tem poglavju celo, če se nahaja v hermetično zaprtem
pakiranju (npr. suho meso v pločevinkah). Vendar pa so izdelkiv
takih pakiranjih običajno pripravljeni ali konzervirani na način,
ki ga tarifne številke tega poglavja ne predvidevajo. Zaradi tega
jih je treba, skladno s tem, uvrstiti v poglavje 16.


02.01

MESO, GOVEJE - SVEŽE ALI OHLAJENO

0201.10 - Trupi in polovice

0201.20 - Drugi kosi s kostmi

0201.30 - Brez kosti

Ta tarifna številka vključuje sveže ali ohlajeno meso domačih ali
divjih živali govejega rodu iz tar. št. 01.02.


02.02

GOVEJE MESO, ZAMRZNJENO

0202.10 - Trupi in polovice

0202.20 - Drugi kosi s kostmi

0202.30 - Brez kosti

Ta tarifna številka vključuje zamrznjejo meso domačih ali divjih
živali govejega rodu iz tar. št. 0102.


02.03

MESO, PRAŠIČJE, SVEŽE, OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO

  -Sveže ali ohlajeno:

0203.11 - - trupi in polovice

0203.12 - - šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi

0203.19 - - drugo

  - Zamrznjeno:

0203.21 - - trupi in polovice

0203.22 - - šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi

0203.29 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje sveže, ohlajeno ali zmrznjeno meso
domačih ali divjih prascev in drugih svinj (npr. od merjasca). Ta
tarifna številka vključuje svinjino, premreženo s slanino ali
podobna mesa, premrežena s slanino ali salom, kot tudi maščobe,
premrežene s slojem mesa.


02.04

MESO, OVČJE ALI KOZJE - SVEŽE, OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO

0204.10 - Trupi in polovice, jagnječji, sveži ali ohlajeni

  - Drugo meso, ovčje, sveže ali ohlajeno:

0204.21 - - trupi in polovice

0204.22 - - drugi kosi s kostmi

0204.23 - - brez kosti

0204.30 - Trupi in polovice jagnječji, zamrznjeni

  - Drugo meso, ovčje, zamrznjeno:

0204.41 - - trupi in polovice

0204.42 - - drugi kosi s kostmi

0204.43 - - brez kosti

0204.50 - Meso, kozje

Ta tarifna številka vključuje sveže, ohlajeno ali zmrznjeno meso
ovac (ovnov, ovc in jagenj), domačih ali divjih koz ali kozlov.

KOMENTAR K TARIFNIMA PODŠTEVILKAMA

Tarifni podštevilki 0204.10 in 0204.30

V smislu tar. podšt. 0204.10 in 0204.30 je pod pojmom "meso,
jagnječje" mišljeno meso, ki ga dobimo iz živali iz vrste ovac,
ki niso starejše od 12 mesecev. Meso je fine zrnaste strukture,
je bledordeče barve in žametnega izgleda. Teža trupa ne presega
26 kg.


02.05

MESO KONJ, OSLOV ALI MUL IN MEZGOV, SVEŽE, OHLAJENO ALI
ZAMRZNJENO

Ta tarifna številka vključuje sveže, ohlajeno ali zmrznjeno meso
živali, ki se kot žive uvrščajo v tar. št. 01.01.


02.06

DRUGI UŽITNI KLAVNIČNI IZDELKI IZ GOVEJEGA, SVINJSKEGA, OVČJEGA,
KOZJEGA IN KONJSKEGA MESA TER MESA OSLOV ALI MESA MUL IN MEZGOV,
SVEŽI, OHLAJENI ALI ZAMRZNJENI:

0206.10 - Živali vrste goved, sveži ali ohlajeni

  - Živali vrste goved, zamrznjeni

0206.21 - - jeziki

0206.22 - - jetra

0206.29 - - drugi

0206.30 - Prašičev, sveži ali ohlajeni:

 - Prašičev, zamrznjeni:

O206.41 - - jetra

0206.49 - - drugi

0206.80 - Drugi - sveži ali ohlajeni

0206.90 - Drugi - zamrznjeni

Ostali klavnični izdelki iz te tarifne številke, ki so primerni
za prehrano, vključujejo: glave in kose glave (vključno uhlje),
noge, repe, srce, vime, jetra, ledvice, prsne žleze in pankreas,
možgane, pljuča, trebušne prepone, slezene, jezike, opne,
hrbtenični mozeg, kožo, ki je uporabna za prehrano ljudi, organe
za reprodukcijo (npr. maternica, jajčniki in mošnje), tiroidne
žleze, ščitnice. Glede uvrščanja ostalih klavničnih izdelkov so
navodila v splošnih določilih tega poglavja.


02.07

MESO IN UŽITNI ODPADKI PERUTNINE IZ TAR. ŠT. 01.05, SVEŽE,
OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO:

 - Kokoši vrste Gallus domesticus

0207.11 - - nerazrezane na kose, sveže ali ohlajene

0207.12 - - nerazrezane na kose, zamrznjene

0207.13 - - kosi in drobovje, sveži ali ohlajeni

0207.14 - - kosi in drobovje, zamrznjeni

 - Purani:

0207.24 - - nerazrezani na kose, sveži ali ohlajeni

0207.25 - - nerazrezani na kose, zamrznjeni

0207.26 - - kosi in drobovje, sveži ali ohlajeni

0207.27 - - kosi in drobovje, zamrznjeni

 - Race, gosi in pegatke:

0207.32 - - nerazrezane na kose, sveže ali ohlajene

0207.33 - - nerazrezane na kose, zamrznjene

0207.34 - - mastna jetra, sveža ali ohlajena

0207.35 - - drugo, sveže ali ohlajeno

0207.36 - - drugo, zamrznjeno

Ta tarifna številka vključuje le sveže, ohlajeno ali zmrznjeno
meso in druge klavnične izdelke, uporabne za prehrano ljudi in
sicer iz mesa domače perutnine, ki se kot živa uvršča v tar. št.
01.05.

V mednarodni trgovini imajo izmed vseh klavničnih izdelkov iz
perutnine največjo vlogo piščančja, gosja in račja jetra.
Vključujejo tudi "mastna jetra" gosi in rac, saj jih je brez
napora možno razločiti od ostalih jeter zaradi dejstva, da so
mnogo večje in težje, bolj čvrste in bolj bogate z maščobami.
Njihova barva variira od belkasto beš do svetlo kostanjeve barve,
medtem ko so ostala jetra v glavnem temno ali svetlordeče barve.


02.08

DRUGO MESO IN DRUGI UŽITNI MESNI KLAVNIČNI IZDELKI, SVEŽE,
OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO

0208.10 - Domačih kuncev in divjih zajcev

0208.20 - Žabji kraki

0208.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje meso in druge klavnične izdelke,
uporabne za prehrano ljudi tistih živali, ki se uvrščajo v tar.
št. 0106 pod pogojem, da so uporabne oz. primerne za prehrano
ljudi, npr. meso udomačenih in divjih zajcev, žab, jelenov,
bobrov, kitov in želv.


02.09

PRAŠIČJA MAŠČOBA IN SALO, OČIŠČENA MESA IN PODKOŽNO MAŠČEVJE
PERUTNINE (NETOPLJENO) - SVEŽE, OHLAJENO, ZAMRZNJENO, NASOLJENO,
RAZSOLJENO, SUŠENO ALI PREKAJENO

Ta tarifna številka se omejuje na netopljeno svinjsko slanino in
tolščo brez suhega mesa. Takšna slanina sodi v to tarifno
številko tudi, če je primerna zgolj za industrijsko uporabo.
Meso, ki je pripravljeno v obliki, običajni za prehrano, v to
tarifno številko ni vključeno (tar. št 02.03 ali 02.10, odvisno
od primera do primera - npr. svinjina, premrežena s slanino ali
podobna mesa, v veliki meri premrežena s slanino, ali pa slanina
s pripadajočim slojem mesa).

Ta tarifna številka posebej vključuje tolščo, ki se v glavnem
nahaja v okolici svinjskega drobovja in ki se, ko se stopi ali
kako drgače ekstrahira, uvršča v tar. št. 15.01.

Netopljena tolšča domače ali divje perutnine (npr. gosja) prav
tako sodi v to tarifno številko - v kolikor je stopljena, je iz
te številke izključena (tar. št. 15.01).

Izključena je tudi tolšča morskih sesalcev (poglavje 15).


02.10

MESO IN DRUGI UŽITNI MESNI KLAVNIČNI IZDELKI - NASOLJENI, V
SLANICI, SUŠENI ALI PREKAJENI; UŽITNA MOKA IN ZDROB IZ MESA ALI
IZ DRUGIH KLAVNIČNIH IZDELKOV:

 - Meso, prašičje:

0210.11 - - šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi

0210.12 - - prsi s potrebušino in njihovi kosi

0210.19 - - drugo

0210.20 - Meso, goveje

0210.90 - Drugo, vključno užitno moko, zdrob iz mesa iz drugih
klavničnih izdelkov

Ta tarifna številka vključuje vse vrste mesa in drugih klavničnih
izdelkov, uporabnih za prehrano ljudi in ki so pripravljeni tako,
kot je opisano v poimenovanju tarifne številke. Ne vključuje
netopljene ali drugače ekstrahirane svinjske slanine in
perutninskega sala (tar. št. 02.09). Ta tarifna številka
vključuje s slanino premreženo svinsko meso in podobna mesa, v
veliki meri premrežena s slanino, pa tudi maščobe, premrežene s
slojem mesa pod pogojem, da so pripravljene po postopkih,
opredeljenih v poimenovanju te tarifne številke.

V tej tarifni številki ostaja soljeno, sušeno (vključno
dehidrirano ali sušeno s pomrzovanjem) ali dimljeno meso (npr.
prašič, šunka, pleča), če je ovito v čreva , želodec, mehur, kožo
ali v podobne naravne ali umetne ovoje in pod pogojem, da meso
predhodno ni bilo sekljano, mleto ali kombinirano z drugimi
sestavinami (tar. št. 16.01).

Moka ali prah iz mesa ali drugih klavničnih izdelkov za prehrano
se uvršča v to tarifno številko. Moka in prah iz drugih mesnih
klavničnih izdelkov, neprimernih za prehrano ljudi (primernih
npr. za prehrano živali), sta iz te tarifne številke izključena
(tar. št. 23.01).

Določbe komentarja k tarifni številki 0206 se uporabljajo mutatis
mutandis tudi na druge klavnične mesne izdelke iz te tarifne
številke, uporabne za prehrano ljudi.


                           3. POGLAVJE

        RIBE, RAKI, MEHKUŽCI IN DRUGI VODNI NEVRETENČARJI

Opomba

1. V to poglavje ne spadajo:

(a)  morski sesalci (tar. št. 01.06) in njihovo meso (tar. št.
02.08 ali 02.10);

(b)  ribe (vključno njihova jetra in ikre), raki, mehkužci in
drugi vodni nevretenčarji, ki so mrtvi in neuporabni za hrano
ljudi bodisi zaradi njihove vrste ali njihovega stanja (5.
poglavje); moka, zdrob in peleti iz rib, rakov, mehkužcev in
drugih vodnih nevretenčarjev, neuporabni za hrano ljudi (tar. št.
23.01);

(c)  kaviar in kaviarjev nadomestek, pripravljen iz ribjih jajčec
(tar. št. 16.04).

2.  V tem poglavju izraz "peleti" pomeni izdelke, ki so bili
aglomerirani bodisi neposredno s kompresijo bodisi z dodatkom
majhne količine veziva.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje vse, žive ali mrtve in za prehrano ljudi
primerne ribe, rake, mehkužce in druge vodne nevretenčarje,
dobavljene za neposredno porabo ali v industrijske namene
(konzerviranje itd.), za drstišča in akvarije, izvzemši mrtve
ribe (vključno njihova jetra in ikre), rake, mehkužce ter ostale
vodne nevretenčarje, ki niso primerni za prehrano ljudi bodisi
zaradi njhove vrste, bodisi zaradi stanja, v katerem se nahajajo
(5. poglavje).

Pojem "ohlajen" označuje običajno na 0 stopinj C znižano
temperaturo izdelka, vendar brez zmrzovanja izdelka. Pojem
"zmrznjen" označuje stanje izdelka, ki je ohlajen pod točko
njegovega zamrzovališča, vse dokler izdelek ne zmrzne.

To poglavje vključuje tudi užitne ribje ikre, t.j. ribja jajčeca,
zavita še v jajčno membrano, ki niso pripravljena ali
konzervirana oz. pripravljena in konzervirana s postopki,
predvidenimi v tem poglavju. Drugače pripravljena ali
konzervirana užitna ribja jajčeca, neglede na to, ali so obvita z
jajčno membrano, ali ne, se uvrščajo v tar. št. 16.04.

Razlika med blagom iz tega poglavja in onim iz poglavja 16

To poglavje se omejuje na ribe (vključno njihova jetra i ikre),
rake, mehkužce in druge vodne nevretenčarje v stanjih, opisanih v
tarifnih številkah. V tem poglavju ostajajo, neglede na to, ali
so razsekani, sesekljani, stisnjeni, mleti itd. Poleg tega
ostajajo uvrščene v tem poglavju tudi mešanice ali kombinacije
izdelkov iz raznih tarifnih številk tega poglavja (npr. riba iz
tar. št. 03.02 do 03.04 z raki iz tar. št 03.06 ostaja uvrščena v
to poglavje).

Na drugi strani pa se ribe, raki, mehkužci in ostali vodni
nevretenčarji uvrščajo v poglavje 16 v primeru, da so
pripravljeni ali konzervirani s postopki, ki v tem poglavju niso
predvideni (npr. ribji fileti, obloženi z maslom in drobtinami,
kuhane ribe). Vendar je treba poudariti, da se uvršča prekajena
riba, ki je bila pečena prej ali med dimljenjem, pa tudi raki v
oklepu, kuhani le v vodi ali poparjeni, v tar. št. 03.05 ali
03.06 - odvisno od primera. Moka, zdrob ali peleti iz kuhanih
rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev prav tako
ostanejo uvrščeni v tar. številkah 03.05, 03.06 in 03.07.

Prav tako je treba izpostaviti, da ostajajo v tem poglavju
uvrščene ribe, raki, mehkužci in ostali vodni nevretenčarji tudi,
če so dani v hermetične posode (npr. prekajeni losos v konzervi).
V večini primerov pa so na ta način pakirani izdelki pripravljeni
ali konzervirani drugače, kot je predvideno v tarifnih številkah
tega poglavja in se morajo zaradi tega uvrstiti v poglavje 16.

Poleg predhodno navedenih izjem to poglavje izključuje še:

a) morske sesalce (tar. št. 01.06) in njihovo meso (tar. št.
02.08 ali 02.10)

b)  ribje odpadke in ikre, ki niso užitne (npr. soljene ikre
polenovke, ki se uporablja le za ribjo vabo) (tar. št. 05.11) in

c)  moko in prah iz rib, rakov, mehkužcev in ostalih vodnih ne
vretenčarjev, neuporabna za prehrano ljudi (tar. št. 23.01).


03.01

RIBE - ŽIVE:

0301.10 - Okrasne ribe

  - Druge ribe, žive

0301.91 - - postrvi (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss,
Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae,
Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster)

0301.92 - - jegulje (Anguilla spp.)

0301.93 - - krap

0301.99 - - druge

Ta tarifna številka vključuje vse žive ribe, neglede na uporabo,
za katero so namenjene (npr. okrasne ribe).

Ribe iz te tarifne številke se običajno transportirajo v
ustreznih kontejnerjih (akvarijih, v rezervoarjih-tankih za
ribe), v katerih se lahko ohranijo žive v pogojih, podobnih onim
v naravnem okolju.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 0301.10

Pojem "okrasne ribe" označuje žive ribe, ki se zaradi njihove
oblike ali barve običajno uporabljajo kot okrasne, predvsem v
akvarijih.


03.02

RIBE, SVEŽE ALI OHLAJENE, RAZEN RIBJIH FILEJEV IN DRUGEGA RIBJEGA
MESA IZ TAR. ŠT. 03.04

  - Salmonidi, razen jeter in iker

0302.11 - - postrvi (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss,
Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae,
Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster)

0302.12 - - pacifiški lososi (Oncorhynchus nerka, Oncorhynchus
gorbuscha, Oncorhynchus keta, Oncorhynchus tschawytscha,
Oncorhynchus kisutch, Oncorhynchus masou in Oncorhynchus
rhodurus), atlantski lososi (Salmo salar) in donavski lososi
(Hucho hucho)

0302.19 - - drugi

  - Ploščate ali lisaste ribe (Pleuronectidae, Bothidae,
Cynoglossidae, Solediae, Scophthalmidae in Citharidae), razen
jeter in iker:

0302.21 - - morski list (Reinhardtius hippoglossoides,
Hippoglossus hippoglossus,     Hippoglossus stenolepis)

0302.22 - - navadna plošča (Pleuronectes platessa)

0302.23 - - list (Solea spp.)

0302.29 - - druge

 - Tuni (rodu Thunnus), progasti tun (Euthynnus, Katsuwonus
pelamis), razen jeter in iker:

0302.31 - - tun ablakor ali dolgoplavuti beli tun (Thunnis
alalunga)

0302.32 - - rumenoplavuti tun (Thunnus albacares)

0302.33 - - progasti tun

0302.39 - - drugo

0302.40 - Sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii), razen jeter
in iker

0302.50 - Trske (Gadus morhua, Gadus agac, Gadus macrocephalus),
razen jeter in iker

 - Druge ribe, razen jeter in iker

0302.61 - - sardele (Sardina pilchardus, Sardinops spp.), velike
sardele (Sardinella spp.),  papaline (Sprattus sprattus)

0302.62 - - vahnja ali navadni lupač (Melanogrammus aeglefinus)

0302.63 - - saj ali morski losos (Pollachius virens)

0302.64 - - skuše (Scomber scombrus, Scomber australicus, Scomber
japonicus)

0302.65 - - morski psi

0302.66 - - jegulje (Angiulla spp.)

0302.69 - - druge

0302.70 - Jetra in ikre

Ta tarifna številka vključuje sveže ali ohlajene ribe - cele,
brez glave, očiščene ali narezane na kose s kostmi. Vendar pa ta
tarifna številka izključuje ribje fileje in drugo ribje meso iz
tar. št. 03.04. Ribe so lahko pakirane skupaj s soljo in ledom
ali poškropljene s slano vodo zaradi začasnega konzerviranja v
času transporta.

V to tar. številko se uvršča tudi oslajena riba, kateri je dodan
lovorjev list.

V to tar. številko se uvrščajo še ribje kože, jetra in ikre -
sveže ali ohlajene.


03.03

RIBE, ZAMRZNJENE, RAZEN RIBJIH FILETOV IN DRUGEGA RIBJEGA MESA IZ
TAR. ŠT. 03.04

0303.10 - Pacifiški lososi (Oncorhynchus nerka, Oncorhynchus
gorbuscha, Oncorhynchus keta, Oncorhynchus tschawytscha,
Oncorhynchus kisutch, Oncorhynchus masou in Oncorhynchus
rhodurus), razen jeter in iker

 - Ostale salmonide, razen jeter in iker:

0303.21 - - postrvi Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss,
Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae,
Oncorhynchus apache, Oncorhynchus
chrysogaster)

0303.22 - - atlantski lososi (Salmo salar) in donavski lososi
(Hucho hucho)

0303.29 - - druge

 - Ploščate ali lisaste ribe (Pleuronectidae, Bothidae,
Cynoglossidae, Solediae,  Scophthalmidae in Citharidae), razen
jeter in iker:

0303.31 - - veliki list (Reinhardtius hippoglossoides,
Hippoglossus hippoglossus,
Hippoglossus stenolepis)

0303.32 - - navadna plošča (Pleuronectes platessa)

0303.33 - - list (Solea spp.)

0303.39 - - druge

 - Tun (rodu Thunnus), progasti tun (Euthynnus, Katsuwonus
pelamis), razen jeter in iker:

0303.41 - - tun albakor ali dolgoplavutni tun (Thunnis alalunga)

0303.42 - - rumenoplavutni tun (Thunnus albacares)

0303.43 - - progasti tun

0303.49 - - drugo

0303.50 - - sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii), razen jeter
in iker

0303.60 - Trske (Gadus morhua, Gadus agac, Gadus macrocephalus),
razen jeter in iker

 - Druge ribe, razen jeter in iker

0303.71 - - sardele (Sardina pilchardus, Sardinops spp.), velike
sardele (Sardinella spp.), papaline (Sprattus sprattus)

0303.72 - - vahnja ali navadni lupač (Melanogrammus aeglefinus)

0303.73 - - saj ali morski losos (Pollachius virens)

0303.74 - - skuše (Scomber scombrus, Scomber australicus, Scomber
japonicus)

0303.75 - - morski psi

0303.76 - - jegulje

0303.77 - - brancini (Dicentrarachus labrax, Dicentrarahus
punctatus)

0303.78 - - osliči (Merluccius spp., Urophycis spp.)

0303.79 - - druge

0303.80 - Jetra in ikre

Določbe komentarja k tarifni številki 03.02 se uporabljajo
mutatis mutandis za izdelke iz te tarifne številke.


03.04

RIBJI FILETI IN DRUGO RIBJE MESO (NEMLETO ALI MLETO), SVEŽE,
OHLAJENO ALI ZAMRZNJENO

0304.10 - Sveže ali ohlajeno

0304.20 - Zamrznjeni fileti

0304.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje:

1) Ribje fileje

V smislu te tarifne številke označuje pojem "ribji file"
vzporedno s hrbtenico in po dolžini izrezane mesne trakove, ki so
sestavljeni iz leve in desne strani ribe, v kolikor so glava,
črevesje, plavuti (hrbtna, zadnja, repna, trebušna in prsna),
kosti (hrbtne, trebušne, prsne itd.) odstranjene in obe strani
nista združeni niti s hrbtne, niti s trebušne strani.

Prisotnost ali odsotnost kože pri uvrščanju tega blaga ne vpliva
- včasih se fileja še drži slučajno, včasih pa namenoma zaradi
lažjega kasnejšega rezanja. Tudi prisotnost manjše količine
kosti, ki niso popolnoma odstranjene, na uvrščanje ne vpliva.

Tudi fileji, zrezani na kose, se uvrščajo v to tarifno številko.

Kuhani ali ocvrti fileji, prevlečeni z maslom in drobtinami,
zmrznjeni ali nezmrznjeni, se uvrščajo v tar. št. 16.04.

2)  Drugo ribje meso (mleto ali nemleto), to je ribje meso, iz
katerega so kosti izvlečene. Kot pri filejih, tudi v tem primeru
manjša ali večja prisotnost kosti in kože ne vpliva na uvrščanje.

Ta tarifna številka vključuje ribje fileje in drugo ribje meso
(mleto ali nemleto) le v naslednjih stanjih:

a)  sveže ali ohlajeno, neglede na to, ali je pakirano skupaj z
oljem ali z ledom in ali je poškropljeno s slano vodo zaradi
začasnega konzerviranja v času transporta in

b)  zmrznjeno, pogosto dobavljeno v obliki zmrznjenih blokov.

Ribji fileji in drugo ribje meso (mleto ali nemleto), nekoliko
oslajeno ali pakirano z nekaj lovorjevimi listi, ostaja v tej
tarifni številki.


03.05

RIBE, SUŠENE, NASOLJENE ALI V SLANICI; PREKAJENE RIBE, PEČENE
PRED PREKAJEVANJEM ALI MED PREKAJEVANJEM; RIBJA MOKA, ZDROB IN
PELETI, PRIMERNI ZA ČLOVEŠKO PREHRANO

0305.10 - Ribja moka, zdrob in peleti, ustrezni za hrano ljudi

0305.20 - Jetra in ikre, sušene, prekajene, nasoljene ali v
slanici

0305.30 - Ribji fileti, sušeni, nasoljeni, v slanici, toda
neprekajeni

 - Prekajene ribe, vključno s fileti:

0305.41 - - pacifiški lososi (Oncorhynchus nerka, Oncorhynchus
gorbuscha, Oncorhynchus keta, Oncorhynchus tschawytscha,
Oncorhynchus kisutch, Oncorhynchus masou in
Oncorhynchus rhodurus), atlantski lososi (Salmo salar) in
podonavski lososi (Hucho hucho)

0305.42 - - sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii)

0305.49 - - druge

 - Sušene ribe, nasoljene ali nenasoljene, toda neprekajene:

0305.51 - - trske (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macrocephalus)

0305.59 - - druge

 - Ribe, nasoljene, toda nesušene in neprekajene ter ribe v
slanici:

0305.61 - - sledi (Clupea harengus, Clupea pallasii)

0305.62 - - trske (Gadus morhua, Gadus ogac, Gadus macroce
phalus)

0305.63 - - inčuni - brgljuni (Engraulis spp.)

0305.69 - - druge

Ta tarifna številka vključuje ribe (cele, brez glave, v kosih,
filejih ali zmlete), ki so:

1)  sušene

2)  nasoljene ali v slanici

3)  prekajene - dimljene

Sol (natrijev klorid), ki se uporablja pri pripravi rib (za
osoljevanje ali za slanico), lahko vsebuje tudi natrijev nitrit
ali natrijev nitrat). Pri pripravi soljene ribe se lahko
uporablja tudi manjše količine sladkorja, ne da bi to vplivalo na
uvrščanje v to tarifno številko.

Riba, ki je bila izpostavljena enemu ali več navedenih postopkov,
ostaja uvrščena v to tarifno številko - kot tudi ribja moka in
ribji prah (ki je lahko razmaščen, npr. z ekstrakcijsko metodo z
razredčilom, ali pa nerazmaščen) ter ploščice iz ribje moke ali
prahu, primerni za prehrano ljudi.

V to tarifno številko se uvrščajo samo posušene plavuti morskega
psa in pa deli plavuti, ki so le poparjeni v vreli vodi, slečeni
kože ali razvlečeni v vlakna pred sušenjem.

Včasih izpostavljajo prekajeno ribo pred dimljenjem ali med njim
(toplo dimljenje) toplotni obdelavi, ki delno ali popolnoma skuha
meso. To dejstvo na uvrščanje v to tarifno številko ne vpliva le
pod pogojem, da riba ni bila izpostavljena kateremukoli drugemu
postopku, ki bi ji odvzel značaj prekajene ribe.

V to tarifno številko se uvrščajo tudi sušene, soljene, v slanici
ali prekajene ribje kože, jetra in užitne ikre.

Najbolj razširjene vrste rib, pripravljene po postopkih,
navedenih v tej tarifni številki, so sardele, inčuni, papaline,
skuše, lososi, sledi,polenovke in veliki list.

Ta tarifna števila ne vključuje:

a)  kuhane, pečene ali pražene ribe (skladno s predhodnimi
določili v zvezi s prekajenimi ribami) in ribe, pripravljene na
katerikoli drug način, npr. konzervirano v olju, kisu ali v
marinadi. Številka ne vključuje tudi kaviarja in nadomestkov
kaviarja (tar. št. 16.04),

b)  ribje juhe (tar. št. 21.04) in

c)  ribjo moko, prah in ploščice, neuporabne za prehrano ljudi
(tar. št. 23.01).


03.06

RAKI V OKLEPU ALI BREZ OKLEPA, ŽIVI, SVEŽI, ZAMRZNJENI, OHLAJENI,
SUŠENI, NASOLJENI ALI V SLANICI, RAKI V OKLEPU, KUHANI V SOPARI
ALI VODI, OHLAJENI, ZAMRZNJENI, SUŠENI, NASOLJENI ALI V SLANICI,
MOKA, ZDROB IN PELETI, PRIMERNI ZA ČLOVEŠKO PREHRANO

 - Zamrznjeni:

0306.11 - - rarogi, jastogi in drugi raki s sklanatega dna
(Palinurus spp., Panulirus spp., Jasus spp.)

0306.12 - - jastogi (Homarus spp.)

0306.13 - - škampi in kozice

0306.14 - - rakovice

0306.19 - - drugi, vključno moka, zdrob, peleti od rakov,
primerni za človeško prehrano

 - Nezamrznjeni:

0306.21 - - rarogi, jastogi in drugi raki s sklanatega dna
(Palinarus spp., Panulirus spp., Jasus spp.)

0306.22 - - jastogi (Homarus spp.)

0306.23 - - škampi in kozice

0306.24 - - rakovice

0306.29 - - drugi, vključno moka, zdrob, pelete od rakov,
primerne za človeško prehrano

Ta tarifna številka vključuje:

1)  rake z ali brez oklepa - žive, sveže, ohlajene, zmrznjene,
posušene, nasoljene ali v slanici in

2)  rake v oklepih - kuhane v sopari ali v vreli vodi (z ali brez
dodanih manjših količin kemijskih sredstev za začasno
konzerviranje); lahko so tudi ohlajeni, zamrznjeni, posušeni,
soljeni ali v slanici..

Glavne vrste rakov so: jastogi, rarogi, morski raki s skalnatega
dna, rečni raki, raki, škampi in kozice.

Ta tarifna številka prav tako vključuje dele rakov (npr. repe
jastoga, rakove klešče) pod pogojem, da niso bili v lupini
izpostavljeni nobenemu drugemu postopku, razen onim, navedenih v
predhodnem odstavku (1).

V to tarifno številko sodi tudi moka, prah in ploščice iz rakov,
primerne za prehrano ljudi.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  morskih ježev in ostalih vodnih nevretenčarjev iz tar. št.
03.07 ter

b) rake in njihove dele, v kolikor so pripravljeni ali
konzervirani s postopki, ki v tej tarifni številki niso
predvideni (npr. raki brez lupine, kuhani v vodi (tar. št.
16.05).


03.07

MEHKUŽCI V OKLEPU ALI BREZ OKLEPA, ŽIVI, SVEŽI, ZAMRZNJENI,
OHLAJENI, SUŠENI, NASOLJENI ALI V SLANICI; VODNI NEVRETENČARJI
RAZEN RAKOV IN MEHKUŽCEV- ŽIVI, SVEŽI, OHLAJENI, ZAMRZNJENI,
SUŠENI, NASOLJENI ALI V SLANICI; MOKA, ZDROB IN PELETI, PRIMERNI
ZA ČLOVEŠKO PREHRANO

0307.10 - Kamenice (ostrige)

 - Pokrovače rodu Pecten, Chlamys ali Placopecten

0307.21 - - žive, sveže ali ohlajene

03.07 29 - - druge

 - Dagnje (Mytilus spp., Perna spp.)

0307.31 - - žive, sveže ali ohlajene

0307.39 - - druge

 - Sipe (Sepia afficinalis, Rossia macrosoma, Sepiola spp.) in
lignji (Ommastrephes spp., Lolgio spp., Nototodarus spp.,
Sepioteuthis spp):

0307.41 - - žive, sveže ali ohlajene

0307.49 - - druge

 - Hobotnice (Octopus spp.):

0307.51 - - žive, sveže ali ohlajene

0307.59 - - druge

0307.60 - Polži, razen morskih polžev

 - Drugi, vključno z moko, zdrobom in peleti iz vodnih mehkužcev,
razen  rakov, primerni za človeško prehrano

0307.91 - - živi, sveži ali ohlajeni

0307.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje:

1)  mehkužce, žive, sveže, ohlajene, zmrznjene, posušene,
nasoljene ali v slanici, v oklepih ali brez njih in

2) ostale vodne nevretenčarje - žive, sveže, ohlajene, zmrznjene,
posušene, nasoljene ali v slanici, razen rakov in mehkužcev.

Temeljne vrste mehkužcev so: kamenice (ostrige), pokrovače,
dagnje, lignji, sipe, hobotnice in polži. Glavne vrste ostalih
vodnih nevretenčarjev so: morski ježi, morske kumare in meduze.

Ta tarifna številka vključuje dele mehkužcev in ostalih vodnih
nevretenčarjev (npr. žleze morskih ježev) pod pogojem, da niso
bili izpostavljeni drugim postopkom, razen tistim, navedenim v
predhodnih odstavkih (1) in 2).

Ta tarifna številka vključuje tudi ikre ostrig (male kamenice-
ostrige, namenjene za razplod), moko, prah in ploščice iz
mehkužcev in ostalih vodnih nevretenčarjev, uporabne za prehrano
ljudi.

Ta tarifna številka ne vključuje mehkužcev in ostalih vodnih
nevretenčarjev, pripravljenih ali konzerviranih po posopkih, ki v
tej tarifni številki niso predvideni (npr. mehkužci, kuhani v
vodi ali konzervirani v kisu) (tar. št. 16.05)


                           4. POGLAVJE

MLEKO IN MLEČNI IZDELKI; PERUTNINSKA IN PTIČJA JAJCA; NARAVNI
MED; UŽITNI PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO OMENJENI IN NE
                      ZAJETI NA DRUGEM MESTU

Opombe

1. Z izrazom "mleko" je mišljeno polnomastno mleko ali deloma ali
popolnoma posneto mleko.

2. Pri tar. št. 04.05 pomeni:

(a) "maslo", naravno maslo, sirotkino maslo ali rekombinirano
maslo (sveže, soljeno, žarko, vključno v konzervah), pridobljeno
izključno iz mleka:

- z vsebnostjo mlečnih maščob 80 mas.% ali več, vendar ne več kot
95 mas.%,

- največ do 2 mas.% trdnih, nemaščobnih mlečnih snovi,

- največ do 16 mas.% vode.

Maslu ne smejo biti dodani emulgatorji, lahko je dodana sol
(natrijev klorid), barvila, neutralizacijske snovi in zdravju
neškodljive kulture, ki jih proizvajajo mlečno - kisle bakterije;

(b) "mlečni namazi", so mišljeni emulgirani namazi vrste "voda v
olju", ki vsebujejo mlečno maščobo kot edino maščobo v izdelku, z
vsebnostjo mlečnih maščob 39 mas.% ali več, toda manj kot 80
mas.%.

3.  Izdelki, dobljeni s koncentracijo sirotke z dodajanjem mleka
ali mlečnih maščob, se uvrstijo kot sir v tar. št. 04.06 pod
pogojem, da izpolnjujejo naslednje tri značilnosti:

(a)  vsebujejo 5 mas.% ali več mlečnih maščob, računano na suho
snov;

(b)  vsebujejo od 70 mas.% do 85 mas.% suhe snovi;

(c)  da so oblikovani ali da se lahko oblikujejo.

4.  To poglavje ne vključuje:

(a)  izdelkov, ki se pridobivajo iz sirotke in ki vsebujejo več
kot 95 mas.% laktoze, izražene kot brezvodna laktoza, glede na
suho snov (tar. št. 17.02); ali

(b)  albumine (vključno s koncentrati dveh ali več beljakovin
sirotke, ki vsebujejo več kot 80 mas.% proteinov sirotke,
izračunano glede na suho snov), (tar. št. 35.02), ali globulinov
(tar. št. 35.04).

Opomba k tar. podšt.

1.  Pri tar.podšt. 0404.10 izraz "modificirana sirotka" pomeni
izdelke, ki vsebujejo sestavine sirotke oziroma sirotko, iz
katere so bili odvzeti: vsa laktoza ali le del laktoze,
beljakovine ali minerali; sirotko, ki so ji bile dodane naravne
sestavine sirotke, in izdelke, ki so pridobljeni z mešanjem
naravnih sestavin sirotke.

2. Pri tar.podšt. 0405.10 se izraz "maslo" ne nanaša na posušeno
(dehidrirano) maslo ali na prečiščeno poltekoče maslo (ghee)
(tar. podšt. 0405.90).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

 I.  MLEKO IN MLEČNE PROIZVODE:

A)  mleko, t.j. polnomastno, delno ali popolnoma posneto,

B)  smetana,

C)  pinjenec, kislo mleko in smetano, jogurt, kefir in ostala
pokisana mleka in smetana,

D) sirotka,

E)  izdelke iz naravnih sestavin mleka, ki drugje niso omenjeni
niti vključeni,

F)  maslo (puter) in ostale maščobe in olja, pridobljena iz
mleka; mlečne namaze in

G)  sir in sesirjeno mleko.

Proizvodi, navedeni v predhodnih postavkah od (A) do (E) lahko
imajo poleg naravnih mlečnih sestavin (npr. mleko, obogateno z
vitamini in mineralnimi solmi), dodana tudi majhne količine
sredstev za stabilizacijo, ki so namenjena temu, da izdelki v
času transporta v tekočem stanju obdrže naravno konsistenco (npr.
dinatrijev fosfat, trinatrijev citrat in kalcijev klorid), kot
tudi majhne količine antioksidantov ali vitaminov, ki se običajno
ne nahajajo v izdelku. Nekateri izmed teh izdelkov utegnejo
vsebovati tudi majhne količine kemikalij (npr. natrijevega
bikarbonata), ki so nujne v procesu predelave. Proizvodi v obliki
prahu lahko vsebujejo dodatna sredstva proti grudenju (npr.
fosfolipidi in amorfni silicijev dioksid).

Na drugi strani pa so iz tega poglavja izključeni izdelki iz
sirotke z več kot 95% laktoze, ki se izraža kot brezvodna laktoza
in je izračunana na osnovi suhe snovi (tar.št.17.02). Za namene
izračunavanja odstotka teže laktoze v izdelku, se mora izraz
"suha snov" uporabljati za izključevanje obeh, proste vode in
vode, ki ostane pri kristalizaciji.

Iz tega poglavja so, med drugim, izključeni naslednji izdelki:

a)  prehrambeni izdelki na osnovi mleka in mlečnih izdelkov (tar.
št. 19.01),

b)  izdelki, ki se iz mleka dobijo tako, da eno ali več naravnih
sestavin mleka (npr. masleno kislino) zamenjajo z drugo snovjo
(npr. z oleinsko maščobo) (tar. št. 19.01 ali 21.06),

c)  sladoledi in druge zmrznjene sladice (tar. št. 21.05),

d)  zdravila iz poglavja 30 in

e)  kazein (tar. št. 35.01), mlečni albumin (tar. št. 35.02) in
strjeni kazein (tar. št. 39.13).

 II.  PERUTNINSKA IN PTIČJA JAJCA IN NJIHOVE RUMENJAKE

 III.  NARAVNI MED

 IV.  UŽITNE PROIZVODE ŽIVALSKEGA IZVORA, KI DRUGJE NISO OMENJENI
NITI VKLJUČENI


04.01

MLEKO IN SMETANA, NEKONCENTRIRANA IN BREZ DODATNEGA SLADKORJA ALI
DRUGIH SLADIL

0401.10 - Z največ 1 mas.% maščobe

0401.20 - Z več kot 1 mas.% do vključno 6 mas.% maščobe

0401.30 - Z več kot 6 mas.% maščobe

Ta tarifna številka vključuje mleko (definirano v 1. opombi k
temu poglavju) in smetano, vključno pasterizirana, sterilizirana
ali drugače konzervirana, homogenizirana ali peptizirana mleko in
smetano, vendar izključuje koncentrirano mleko in smetano ali
mleko in smetano, ki vsebuje dodani sladkor ali sladila (tar. št.
04.02) in pa kislo, fermentirano ali skisano mleko in smetano
(tar. št. 04.03).

Proizvodi, ki jih vključuje ta tarifna številka, smejo biti
zmrznjeni in vsebovati dodatke, navedene v splošnih določilih
komentarja k temu poglavju. Ta tarifna številka prav tako
vključuje rekonstruirano mleko in smetano, ki imata iste
kvantitativne in kvalitativne sestavine kot naravni izdelki.


04.02

MLEKO IN SMETANA, KONCENTRIRANA ALI Z DODATKOM SLADKORJA ALI
DRUGIH SLADIL:

0402.10 - V prahu, zrnih ali drugih trdnih oblikah, z največ 1,5
mas.% maščobe

 - V prahu, zrnih ali drugih trdnih oblikah, z več kot 1,5 mas.%
maščobe

0402.21 - - brez dodantega sladkorja ali drugih sladil

0402.29 - - drugo

 - Drugo:

0402.91 - - brez dodantega sladkorja ali drugih sladil

0402.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje mleko, definirano v opombi št. 1 k
temu poglavju in smetano - koncentrirano npr. z evaporizacijo,
ali mleko in smetano z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili, in
sicer v tekočem, pastoznem ali trdnem stanju (v blokih, prahu ali
v zrncih), vključno konzervirano in rekostruirano mleko in
smetana.

Mleko v prahu lahko vsebuje majhne količine škroba (do 5% teže
mleka), ki ga mleku dodajajo izključno zato, da rekonstruirano
mleko obdrži svoje normalno fizično stanje.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  kislega, fermentiranega ali skisanega mleka in smetane (tar.
št. 04.03) in

b)  napitkov iz mleka, ki so aromatizirani s kakavom ali z
drugimi snovmi (tar. št. 22.02)

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 0402.10, 0402.21 in 0402.29

Te tarifne podštevilke ne vključujejo koncentriranega mleka in
smetane v obliki paste (tarifne podštevilke 0402.91 in 0402.99).


04.03

PINJENEC, KISLO MLEKO, KISLA SMETANA, JOGURT, KEFIR IN DRUGO
FERMENTIRANO ALI KISLO MLEKO IN SMETANA, KONCENTRIRANO ALI NE, Z
DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL, AROMATIZIRANO ALI Z DODANIM
SADJEM, LEŠNIKI ALI KAKAVOM

0403.10 - Jogurt

0403.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje pinjenec in vsa fermentirana ali
skisana mleka, smetano, jogurt in kefir. Proizvodi iz te tarifne
številke so lahko v tekočem, pastoznem ali trdnem stanju,
vključno zmrznjeni, lahko so koncentrirani (npr. evaporizirani),
ali pa v obliki blokov, prahu ali konzervirani.

Fermentirano mleko iz te tar. številke lahko sestoji iz mleka v
prahu iz tar. št. 04.02, ki lahko vsebuje majhno količino dodanih
mlečnih fermentov, kar je namenjeno pripravi mesnih izdelkov ali
živinski krmi.

Skisano mleko iz te tarifne številke lahko sestoji iz mleka v
prahu iz tar. št. 04.02, kateremu je v majhnih količinah dodana
kislina (vključno limonin sok) v kristalni obliki, kar je
namenjeno proizvodnji kislega mleka z rekonstrukcijo z vodo.

Poleg dodatkov, navedenih v splošnih določilih tega poglavja,
lahko izdelki iz te tarifne številke vsebujejo dodani sladkor ali
druga sladila, aromatična sredstva, sadje (vključno sadno pulpo
in marmelado) ali kakav.


04.04

SIROTKA, KONCENTRIRANA ALI NE, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH
SLADIL; IZDELKI IZ NARAVNIH MLEČNIH SESTAVIN Z DODATKOM SLADKORJA
ALI DRUGIH SLADIL ALI BREZ NJIH, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA
DRUGEM MESTU

0404.10  - Sirotka in modificirana sirotka, koncentrirana ali ne,
z dodatkom sladkorja ali drugih sladil

0404.90  - Drugo

Ta tarifna številka vključuje sirotko (naravne sestavine mleka,
ki ostane po izločitvi maščobe in kazeina) in modificirano
sirotko (glej komentar k tarifni podštevilki). Ti izdelki so
lahko v tekočem, pastoznem ali trdnem stanju (vklučno v zmrznjeni
obliki). To velja tudi za sirotko, iz katere so laktoza in
nekateri minerali odvzeti le delno. Sirotka je lahko
koncentrirana (npr. v obliki prahu) ali konzervirana.

Ta tarifna številka vključuje sveže ali konzervirane izdelke, ki
sestoje iz mlečnih sestavin, katerih sestava ni enak naravnemu
izdelku pod pogojem, da taki izdelki niso podrobneje zajeti na
drugem mestu. Tako ta tarifna številka vključuje izdelke, katerim
manjka ena ali več naravnih sestavin mleka in pa mleko, kateremu
so naravne sestavine mleka še dodane (npr. zaradi pridobivanja
beljakovinsko bogatih izdelkov).

Razen naravnih sestavin mleka in dodatkov, navedenih v splošnih
določilih komentarja k temu poglavju, sme, sirotka še posebej,
vsebovati dodani sladkor ali druga sladila.

Izdelki iz te tar. številke v prahu, posebno sirotka, smejo
vsebovati majhne količine dodanih mlečnih fermentov z namenom
njihove uporabe v pripravljenih mesnih proizvodih ali kot
dodatkov živalski krmi.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  posnetega mleka ali rekonstruiranega mleka, ki ima iste
kvalitativne in kvantitativne sestavine kot naravno mleko (tar.
št. 04.01 ali 04.02),

b)  sira iz sirotke (tar. št 04.06) in

c)  izdelkov iz sirotke, ki vsebujejo po teži več kot 95%
laktoze, izražene kot brezvodna laktoza, računano na suhi izdelek
(tar. št. 17.02).

d)  prehrambenih izdelkov na osnovi mlečnih sestavin, ki vsebuje
snovi, nedovoljene v izdelkih iz tega poglavja (tar. št. 19.01).

e) albuminov ( vključno dveh ali več vrst proteinov iz sirotke,
ki vsebujejo po masi več kot 80% proteinov iz sirotke, računano
na suho snov) (tar.št.35.02) ali globulinov (tar.št. 35.04).


04.05

MASLO TER DRUGE MAŠČOBE IN OLJA, DOBLJENI IZ MLEKA; MLEČNI NAMAZI

0405.10 - Maslo

0405.20 - Mlečni namazi

0405.90 - Drugo

(A)  Maslo

Ta tarifna številka vključuje naravno maslo, maslo iz sirotke in
ponovno strjeno maslo (sveže, soljeno ali žarko vključno z maslom
v pločevinkah). Maslo mora biti pridobljeno izključno iz mleka in
mora imeti najmanj 80 mas.% toda ne več kot 95 mas.% vsebnost
mlečne maščobe, maksimalno 2 mas.% vsebnost mlečnih trdih
nemaščobnih sestavin in maksimalno 16 mas.% vsebnost vode. Maslo
ne vsebuje dodanih emulgatorjev, vendar lahko vsebuje natrijev
klorid, živilska barvila, soli za nevtralizacijo in kulture
neškodljivih mlečno kislinskih bakterij (glej Opombo št. 2(a) k
temu poglavju). Ta tarifna številka prav tako vključuje kozje in
ovčje maslo.

(B)  Mlečni namazi

V to skupino spadajo mlečni namazi t.j. mazljive emulzije vrste
vode v olju, ki vsebujejo mlečne maščobe kot edine prisotne
maščobe in v katerih je po masi najmanj 39% in manj kot 80%
mlečnih maščob (glej Opombo št. 2(b) k temu poglavju). Mlečni
namazi lahko vsebujejo kulture neškodljivih bakterij, ki
proizvajajo mlečno kislino, nadalje vitamine, natrijev klorid,
sladkor, želatino škrob, živilska barvila, arome, emulgatorje,
zgoščevala in konzervatorje.

(C)  Druge maščobe in olja, dobljene iz mleka

V to tarifno številko se uvrščajo olja in maščobe dobljene iz
mleka, tj mlečna maščoba, maslena maščoba in masleno olje.
Masleno olje je izdelek , dobljen tako, da iz masla ali smetane
ekstrahirajo vodo in nemaščobne sestavine.

Ta tarifna številka prav tako vključuje dehidrirano maslo in
bivolje maslo (vrsta masla, ki ga najpogosteje pridobivajo iz
mleka buffala ali krave) ter maslo, ki vsebuje majhne količine
zelišč ali česna (pod pogojem, da zadrži značaj izdelka iz te
tarifne številke).

Ta tar. številka ne zajema maščobnih namazov, ki ne vsebujejo
mlečnih maščob ali ki vsebujejo po masi manj kot 39% mlečnih
maščob (v glavnem se uvrščajo v tar. številko 15.17 in 21.06).


04.06

SIR IN SKUTA

0406.10 - Sveži sir, (vključno sir iz sirotke), nefermentiran in
skuta

0406.20 - Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst

0406.30 - Sir, topljen, razen naribanega, ali v prahu

0406.40 - Sir z modrimi plesnimi

0406.90 - Sir, drug

Ta tarifna številka vključuje vse vrste sira, kot so:

1)  Sveži sir (vključno sir iz sirotke ali iz pinjenca) in skuta.
Sveži sir je nefermentiran in nedozorel sir, ki je užiten kmalu
po tem, ko je proizveden (npr. Ricotta, Broccio, kmečki sir,
smetanov sir, Mozarella).

2) Nariban sir in sir v prahu.

3) Topljeni sir, ki se proizvaja z drobljenjem, mešanjem,
topljenjem in emulgiranjem s pomočjo toplote in sredstev za
emulgiranje ali acidifikacijo (vključno soli za topljenje) in
sicer iz ene ali več vrst sirov in s pomočjo enega ali več
naslednjih dodatkov: smetane ali drugih mlečnih izdelkov, soli,
začimb, aromatizacijskih sredstev, barvil in vode.

4) Sir Z modrimi plesnimi (npr. Roqueford, Gorgonzola).

5) Mehki sir (npr. Camembert, Brie).

6)  Srednje trd in trd sir (npr. Cheddar, Gauda, Gruyere,
Parmezan.

Sir iz sirotke se pridobiva s koncentriranjem sirotke z
dodajanjem mleka ali mlečne maščobe. Ti siri sodijo v to tarifno
številko le v primeru, da imajo naslednje značilnosti:

a) da je vsebnost mlečne maščobe 5 mas.% ali več

b) da je v njih suhe snovi najmanj 70 mas.% in največ 85 mas.% in

c) da so oblikovani ali da jih je mogoče oblikovati.

Prisotnost mesa, rib, rakov, zelišč, začimb, zelenjave, sadja,
orehov, vitaminov, posnetega mleka v prahu itd. ne vpliva na
uvrščanje pod pogojem, da blago zadrži značaj sira.

Siri, prevlečeni v krušnih drobtinah ostanejo uvrščeni v tej tar.
številki, če so poprej ocvrti ali ne, vkolikor ohranjajo značaj
proizvodov iz sira.


04.07

PTIČJA JAJCA, V LUPINI, SVEŽA, KONZERVIRANA ALI KUHANA

Ta tarifna številka vključuje sveža (vključno za razplod),
konzervirana ali kuhana jajca bodisi v lupini perutnine ali
drugih ptičjih vrst.


04.08

PTIČJA JAJCA BREZ LUPINE TER JAJČNI RUMENJAKI - SVEŽA, SUŠENA,
KUHANA V VODI ALI SOPARI, ZAMRZNJENA ALI KAKO DRUGAČE
KONZERVIRANA, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL ALI BREZ
NJIH

  - Rumenjaki:

0408.11 - - sušeni

0408.19 - - drugi

  - Drugo:

0408.91 - - sušeno

0408.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje cela jajca brez lupine vseh vrst
ptic. Proizvodi iz te tar. številke so lahko sveži, posušeni,
kuhani v vreli vodi ali s pomočjo vodne pare, oblikovani (npr.
cilindrična "dolga" jajca), zmrznjena ali drugače konzervirana.
Vsa ta jajca se uvrščajo v to tarifno številko, vključno tista z
dodanim sladkorjem ali drugimi sladili in ki se uporabljajo kot
hrana ali za potrebe industrije (npr. za strojenje).

Ta tarifna števila ne vključuje:

a) olja iz rumenjaka (tar. št. 15.06),

b)  izdelkov, ki vsebujejo sokove, začimbe in druge dodatke (tar.
št. 21.06),

c)  lecitina (tar. št. 29.23)

d)  odločenega beljaka (jajčni albumin)(tar. št. 35.02).


04.09

MED, NARAVNI

Ta tarifna številka vključuje čebelji med (Apis melifera) ali med
drugih insektov in sicer točen, v satovju ali s kosi satovja in
pod pogojem, da mu ni dodan sladkor ali druga sladila. Tak med se
lahko označuje ali imenuje po cvetnem izvoru, poreklu ali barvi.

Ta tarifna številka izključuje umetni med in mešanice naravnega
in umetnega medu (tar. št. 17.02).


04.10

UŽITNI IZDELKI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI
NA DRUGEM MESTU

Ta tarifna številka vključuje izdelke živalskega porekla,
primerne za prehrano ljudi in ki niso niti omenjeni, niti zajeti
nikjer drugje v Nomenklaturi.

V to tarifno številko sodijo:

1)  Želvja jajca, katere nesejo morske ali rečne želve. Lahko so
sveža, posušena ali drugače konzervirana.

Jajčno olje želvjih jajc ne sodi v to tarifno številko (tar. št.
15.06).

2)  Lastovičja gnezda ("ptičja gnezda"), ki sestoje iz snovi,
katero izločajo ptice in ki se v stiku z zrakom hitro strdi.

Ta gnezda se lahko uvažajo surova ali pa so očiščena perja, puha,
prahu in drugih nečistoč, pač glede na namen uporabe. Običajno so
v obliki traku ali niti belkaste barve.

Lastovičja gnezda vsebujejo veliko beljakovin in se uporabljajo
skoraj izključno za pripravo juhe in drugih izdelkov za prehrano
ljudi.

Ta tarifna številka ne vključuje živalsko kri, primerno ali
neprimerno za prehrano ljudi, tekočo ali osušeno (tar. št. 05.11
ali 30.02).


                           5. POGLAVJE

PROIZVODI ŽIVALSKEGA POREKLA, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA
                          DRUGEM MESTU

Opombe

1. V to poglavje ne spadajo:

(a)  užitni izdelki (razen živalskih črev, mehurjev in želodcev,
celih ali v kosih, in tekoče ali posušene živalske krvi);

(b)  surove kože, z dlako ali brez dlake (vklučno s krznom),
razen izdelkov, ki se uvrščajo v tar. št. 05.05, ter odrezkov in
podobnih odpadkov iz surove kože, ki se uvrščajo v tar. št. 05.11
(41. ali 43. poglavje);

(c)  tekstilni materiali živalskega izvora, razen konjske žime in
odpadkov konjske žime (XI. oddelek);

(d)  pripravljeni svežnji ali šopi za izdelavo metel in ščetk
(tar. št. 96.03).

2.  Pri tar. št. 05.01 se lasje ne štejejo za obdelane, če so
sortirani po dolžini (če koreni las in vrhovi las niso zloženi v
isti smeri).

3.  Z izrazom "slonova kost" so v tarifi mišljeni slonovi okli,
okli morskega konja, narvala in divjega merjasca, nosorogovi
rogovi in zobje vseh živali.

4.  V vseh oddelkih te tarife je s "konjsko žimo" mišljena žima
iz grive ali repa kopitarjev ali goved.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje različne materiale živalskega porekla, ki
so neobdelani ali ki so izpostavljeni le preprostim načinom
predelave in ki se običajno ne uporabljajo za prehrano ljudi
(izvzemši kri, čreva, mehur in želodec nekaterih živali) in ki
niso zajeti v drugih tarifnih številkah.

Iz tega poglavja so izključeni naslednji izdelki:

a)  živalske maščobe (poglavje 2 ali 15),

b)  nekuhane živalske kože za prehrano (poglavje 2) ali take kože
od rib (poglavje 3). (Če so kuhane, se take kože uvrščajo v
poglavje 16),

c)  organoterapevtske žleze in drugi posušeni organi, vključno
tudi v prahu (poglavje 30),

d)  gnojila živalskega izvora (poglavje 31) ,

e)  surove kože (razen kož ptic in delov teh kož - s perjem ali
puhom, neobdelanih, posušenih, očiščenih, dez- infeciranih ali
popraškanih zaradi konzerviranja, vendar drugače neobdelanih)
(poglavje 41),

f)  krzna (poglavje 43),

g)  svila in volna ter drugi tekstilni materiali živalskega
izvora (razen konjske žime in odpadkov od nje) (oddelek XI) in

h) naravni in vzgojeni biseri (poglavje 71).


05.01

ČLOVEŠKI LASJE, SUROVI, UMITI ALI NEUMITI, RAZMAŠČENI ALI
NERAZMAŠČENI; ODPADKI ČLOVEŠKIH LAS

Ta tarifna številka vključuje človeške lase - neobdelane, bodisi
neoprane ali oprane, bodisi razmaščene ali nerazmaščene, vključno
vzporedno razporejene človeške lase, vendar ne tako, da bi bili
konci lasnih korenov in konci las skupaj. To poglavje vključuje
tudi odpadke od človeških las.

Iz tega poglavja se izključujejo predelani človeški lasje (razen
odpadkov od človeških las), če niso le enostavno oprani in
razmaščeni, temveč npr. stanjšani, pobarvani, pobeljeni,
nakodrani ali pripravljeni za proizvodnjo lasnih vložkov,
lasulje, ali pa, če so urejeni tako, da so konci lasnih korenov
in vrhovi las skupaj (tar. št. 67.03- glej ustrezni komentar). Ta
izključitev se ne uporablja za odpadke od človeških las - ti se
vselej uvrščajo v to tarifno številko celo, kadar izvirajo od
pobeljenih ali pobarvanih človeških las.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  tkanin za precejevanje, izdelanih iz človeških las (tar. št.
59.11),

b)  mrežic za lase, izdelane iz človeških las (tar. št.65.05) in

c)  drugih izdelkov iz človeških las (tar. št. 67.04)


05.02

ŠČETINE DOMAČIH IN DIVJIH PRAŠIČEV, JAZBEČEVA DLAKA ZA
IZDELOVANJE ŠČETK; ODPADKI TEH ŠČETIN ALI DLAK

0502.10 - Ščetine domačega in divjega prašiča in odpadki teh
ščetin

0502.90 - Drugo

To blago je lahko v razsutem stanju, v ohlapno pričvrščenih
snopih ali v povezanih snopih, v katerih so ščetine in dlake
razporejene vzporedno, konci korenov pa so bolj ali manj
poravnani. Ščetina in dlake so lahko surovi ali očiščeni,
beljeni, barvani ali sterilizirani.

Ostala dlaka za izdelavo ščetk iz te tarifne številke vključuje
tudi dlako dihurja, lisice in veverice.

Ta tarifna številka pa izključuje ščetine in dlake, kadar so v
obliki pripravljenih snopov in klobčičev (npr. v nesprijetih
snopih) kot take že pripravljene za vgraditev brez posebne
razdelitve na metle ali ščetke. Enako velja, če zahtevajo le
manjše obdelovalne postopke, da bi bile za vgradnjo primerne. V
teh primerih se uvrščajo v tar. št. 96.03 (glej opombo 3 k
poglavju 96).


05.03

KONJSKA ŽIMA IN ODPADKI KONJSKE ŽIME, ZLOŽENI V PLASTEH ALI NE, S
PODLAGO ALI BREZ PODLAGE

Ta tarifna številka vključuje dlako iz griv in repov kopitarjev
in goved. Ne vključuje le surove konjske žime, temveč tudi
oprano, razmaščeno, beljeno, barvano, nakodrano ali drugače
pripravljeno. Blago sme biti v razsutem stanju (rinfuso), v
snopih ali v zvitkih itd.

Ta tarifna številka prav tako vključuje sloj konjske žime na
tekstilni podlagi, papirju ipd., ali med dvema tekstilnima
plastema ali papirjema ipd., spojenima s spojkami ali z navadnimi
šivi.

Ta tarifna številka izključuje konjsko žimo, ki je bila
izpostavljena postopku predenja in pa konjsko žimo, katere konci
so povezani v vozel (konec s koncem, poglavje 51).


05.04

ŽIVALSKA ČREVA, MEHURJI IN ŽELODCI (RAZEN RIBJIH), CELI ALI V
KOSIH

Ta tarifna številka vključuje živalska čreva, mehurje in želodce
(razen ribjih, ki sodijo v tar. št. 05.11) - cele ali v kosih,
užitne ali neužitne, sveže ohlajene, zamrznjene, soljene, v
slanici, posušene ali prekajene. Če so ti proizvodi pripravljeni
kako drugače, so iz te tar. številke izključeni (v glavnem se
uvrščajo v poglavje 16)

V to tarifno številko se uvrščajo:

1)  sirišča (telečja, kozličkova itd.), razkosana ali
nerazkosana, posušena ali neposušena. Sirišča se uporabljajo za
pridobivanje sirišč,

2)  čreva in vampi (kadar so kuhani, se uvrščajo v poglavje 16)
in

3)  neobdelane črevesne membrane, t.j. zunanji ovoj govejega in
ovčjega debelega črevesa.

Ta tarifna številka prav tako vključuje čreva in črevesne
membrane, katere pogosto uporabljajo zlatarji, predvsem volovske,
nadalje nasekane ali narezane po dolgem na trakove in to neglede
na to, ali je notranji sloj črevesa odstranjen ali ne.

Čreva se v glavnem uporabljajo kot ovoj za klobase, izkoriščajo
jih tudi za izdelavo sterilne kirurške niti (tar. št. 30.06), za
strune teniških loparjev (tar. št. 42.06) in za strune glasbenih
instrumentov (tar. št. 92.09).

Ta tarifna številka izključuje "umetna čreva", izdelana s
postopkom iztiskanja paste iz kožnih vlaken, ki kasneje otrdino v
raztopini formaldehida in fenola (tar. št. 39.17), pa tudi
"umetna čreva", ki jih izdelujejo tako, da zlepljajo narezanih
naravnih črev (tar. št. 42.06).


05.05

KOŽE IN DRUGI DELI PTIC, S PERJEM IN PUHOM, PERJE IN DELI PERJA
(Z ODREZANIMI ALI NEODREZANIMI ROBOVI) TER PUH - KI NISO NAPREJ
OBDELANI RAZEN S ČIŠČENJEM, DEZINFICIRANJEM ALI PRIPRAVLJANJEM ZA
KONZERVIRANJE; PRAH IN ODPADKI PERJA ALI DELOV PERJA

0505.10 - Vrsta perje, ki se uporablja polnjenje; puh

0505.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje:

1)  kožo in druge dele ptic (npr. glave, krila) s perjem ali s
puhom in

2)  perje in dele perja (z prirezanimi konci ali ne) in puh pod
pogojem, da sta perje ali puh neobdelana ali le očiščena,
dezinficirana ali konzervirana, ne pa tudi drugače obdelana ali
nalepljena - montirana.

Ta tarifna številka vključuje tudi moko in prah in odpadke perja
in delov perja.

Blago iz te tarifne številke je namenjeno za posteljno perilo, v
okrasne namene (običajno šele po nadaljnji predelavi) ali pa v
druge namene. Pri razvrščanju ni razlike zaradi vrste perja.

Deli perja, ki se uvrščajo v to tarifno številko vključujejo
perje, razklano po dolgem, peresa, odločena (odrezano) od tulcev
ali privezana za tanko telo tulca (tudi s prirezanimi konci).
Tarifna številka vključuje nadalje tudi tulce in peresca.

Tudi perje, ki je pakirano za maloprodajo v tekstilnih vrečah, za
ketere je na prvi pogled jasno, da niso vzglavniki ali blazine,
se prav tako uvršča v to tarifno številko - kot tudi perje, ki je
enostavno le povezano zaradi lažjega transporta.

Ta tarifna številka izključuje kože in druge dele ptic, perje in
dele perja, ki so bili izpostavljeni kakršnikoli drugačni
obdelavi, kot pa jo dopušča ta tarifna številka (npr. beljenje,
barvanje, kodranje ali valovenje) ali pa so nalepljeni.
Izključuje tudi predmete iz perja. Ti se običajno uvrščajo v tar.
št. 67.01 (v zvezi s tem glej komentar). Predelani tulci ali
predmeti iz njih pa se uvrščajo glede na njihov značaj (npr.
zobotrebci v tar. št 95.07, ribiški plovec v tar. št. 96.01
ipd.).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 0505.10

Pojem "vrsta perja, ki se uporablja kot polnilo" označuje perje
perutnine, predvsem gosje in račje, golobje jerebičje in podobno,
razen velikega perja iz kril in repov, ki se pri prebiranju
izloči. "Puh" je najfinejši in najmehkejši del predvsem gosjega
in račjega perja in se od perja razlikuje po tem, da ni trdih
oblik. Takšno perje in puh se običajno uporablja za polnjenje
posteljnine in podobnih predmetov, kot so vzglavniki in obleka za
toplotno zaščito (vetrovke, anoraki...).


05.06

KOSTI IN STRŽENI ROGOV - SUROVI, RAZMAŠČENI, ENOSTAVNO
PRIPRAVLJENI (TODA NERAZREZNI V OBLIKE), NAMOČENI V KISLINO ALI
BREZ ŽELATINE; PRAH IN ODPADKI TEH IZDELKOV

0506.10 - Kostna tkiva in kosti, namočeni v kislino

0506.90 - Drugo

Proizvodi iz te tarifne številke se uporabljajo pretežno kot
material za rezbarjenje, za izdelavo lepil in želatin, ali pa kot
gnojila.

Ta tarifna številka vključuje:

1)  Kosti in stržene rogov (notranja kost rogov), neobdelane ali
razmaščene (kosti, iz katerih je na razne načine odstranjena
maščoba).

2)  Enostavno pripravljene kosti, vendar naravne oblike
(nerazrezane v oblike). To so kosti, ki niso bile izpostavljene
postopkom, ki presegajo enostavno brušenje z namenom odstranitve
odvečnih delov in ki so bile poprek ali vzdolž presekane in nato
včasih na grobo poravnane ali beljene. Ta tarifna številka na ta
način izključuje pravokotne plošče ali liste in druge oblike -
likane ali drugače obdelane ali ne, izključuje tudi izdelke,
dobljene iz kostnega prahu. Vso pravkar navedeno blago sodi v
tarifno številko 96.01 ali v druge, bolj specifične tarifne
številke.

3)  Kosti, obdelane s kislino - npr. kosti, katerih apnenčasti
del je stopljen s pomočjo solne kisline in ki so, čeprav še
zmeraj v svoji prvotni obliki, zadržale le svoje celično tkivo in
hrustanec, ki se lahko spremenita v želatino.

4)  Deželatinirane kosti, iz katerih je s parjenjem odstranjena
želatina in ki se običajno pojavljajo v obliki prahu (kostna
moka) in

5)  Prah in kostne odpadke, ki nastanejo npr. pri predelavi
kosti.


05.07

SLONOVA KOST, ŽELVOVINA, KITOVA KOST, DLAKE KITOVE KOSTI, ROGOVI,
PAROŽKI, KOPITA, NOHTI, KREMPLJI IN KLJUNI, SUROVO ALI ENOSTAVNO
PRIPRAVLJENO, TODA NERAZREZNO V OBLIKE; PRAH IN ODPADKI TEH
IZDELKOV

0507.10 - Slonova kost; prah in odpadki slonove kosti

0507.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje slonovo kost, ki je neobdelana ali
zgolj enostavno pripravljena. Primer za to je slonova kost, ki ni
bila izpostavljena postopkom, ki presegajo čiščenje in enostavno
brušenje zaradi odstranitve odvečnih delov in ki je bila zgolj
poprek ali vzdolž presekana in potem včasih le grobo poravnana,
zravnana ali sploščena.

(A)  Slonova kost

V vsej Nomenklaturi označuje pojem "slonova kost" kostno
materijo, iz katere so:

1. okle slona, podvodnega konja, narvala in divjega prašiča,

2. rogovi nosoroga in

3. zobje katerekoli kopenske ali morske živali

(B)  Želvovina

Želvovina (oklep) so v trgovskem smislu besede običajno želvine
luske, ki se običajno dobivajo od vrste želv, znanih kot Kempove
želve, topoglave želve ali morske želve. Zaradi tega je treba ob
sklicevanju na želvovino šteti, da vključuje tudi oklep.

Želvovina je kostna materija v obliki ploščic (ločenih listov),
ki so raznih velikosti in debelin in ki tvorijo koščeni oklep, ki
zakriva želvino telo.

Ta tarifna številka je omejena le na želvovino v naslednjih
oblikah:

1.  oklepi - celi ali v kosih,

2.  ločeni listi-ploščice teh oklepov, ki se skoraj vselej
nahajajo v loviščih in ki sestoje iz ploščic neenake velikosti in
debeline z zaobljeno površino. Ti listi so lahko trebušni ali
hrbtni, pač glede na to, s katerega dela telesa so dobljeni. Del,
ki pokriva trebuh in prsa, je znan pod imenom trebušno lubje.

(C)  Kitova kost in podobno

Kitova kost (in tudi kosti drugih morskih sesalcev) je v svojem
naravnem stanju oblike zakrivljenih roževinastih in ploščatih
listov s sivkasto kožo, ki se z notranje strani drži površine
kosti z nekakšnimi kožnimi izrastki iz enake snovi, kot je kitova
kost (dlaka kitove kosti).

(D)  Rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni

Rogovi iz te skupine so lahko brez ali s kostno materijo, z ali
brez čelnih kosti. Jelenovi rogovi so razvejani - rogovi z
parožički jelena, losa itd.

Ta tarifna številka prav tako vključuje prah in odpadke, vključno
z oblanci teh izdelkov.

Ta tarifna številka izključuje izdelke, izsekane v pravokotne
(vključno kvadratne) oblike ali palice, v cevi, in v druge oblike
polizdelkov. Izključuje tudi izdelke, ki so pridobljeni z
oblikovanjem (tar. št. 96.01 in druge specifične tar. številke).


05.08

KORALE IN PODOBNI MATERIALI, SUROVI ALI ENOSTAVNO PRIPRAVLJENI,
VENDAR DRUGAČE NEOBDELANI; OKLEPI MEHKUŽCEV, RAKOV ALI
IGLOKOŽCEV, SIPINE KOSTI, SUROVI, ENOSTAVNO PRIPRAVLJENI, TODA
NERAZREZANI V OBLIKE; PRAH IN ODPADKI TEH PROIZVODOV

Korala je apnenčasti skelet morskega polipa in se običajno
uporablja za draguljarske predmete (nakit).

Najvažnejša školjka za industrijo je bisernica - sedef.

Ta tarifna številka vključuje:

1)  neobdelane korale ali tiste, s katerih je odstranjena le
zgornja skorja,

2) enostavno pripravljene korale oz. drugače neobdelane, t.j
korale, ki niso bile izpostavljene postopkom, ki presegajo
običajno rezanje in

3)  neobdelane ali enostavno pripravljene školjke, vendar
nerazrezane v oblike - npr. školjke, ki niso bile izpostavljene
procesom, ki presegajo čiščenje ali enostavno rezanje.

Ta tarifna številka vključuje tudi sipine kosti, luske školjk,
zdrobljene ali v prahu in ki se uporabljajo kot živinska krma.
Tarifna številka vključuje tudi odpadke lusk.

Ta tarifna številka izključuje palice, pravokotne (vključno
kvadratne) plošče in druge oblike, polirane ali nepolirane oz.
drugače obdelane. Ti izdelki se uvrščajo v tar. št. 96.01 ali v
druge, bolj specifične številke.


05.09

GOBE, NARAVNE, ŽIVALSKEGA IZVORA

Ta tarifna številka vključuje naravne gobe (vključno gobe, ki so
le oprane) in gobe, ki so pripravljene (npr. z odstranitvijo
apnenčaste snovi ali z beljenjem). Vključuje tudi odpadke gob.

Lufa, znana tudi kot rastlinska goba, se uvršča v tar. št. 14.04.


05.10

AMBRA, SIVA, KASTOREUM, CIBET IN MOŠUS; KANTARIDE; ŽOLČI,
POSUŠENI ALI NEPOSUŠENI; ŽLEZE IN DRUGE ŽIVALSKE SNOVI; SVEŽI,
OHLAJENI ALI ZAMRZNJENI ALI KAKO DRUGAČE ZAČASNO KONZERVIRANI, KI
SE UPORABLJAJO ZA PROIZVODNJO FARMACEVTSKIH IZDELKOV

Ambra je snov, katero izloča kit. Nahaja se v obliki okrogle mase
iz koncentričnih slojev in je teže do 100 kg.Je voščene
konsistence oz. trdote in je sladkobnega vonja, če jo tremo. Po
barvi variira od pepelnato sive do temno sive, njena specifična
teža pa je manjša od spec. teže vode. Sive ambre ne smemo enačiti
z rumeno ambro - rumena ambra je jantar in je mineralna smola, ki
sodi v tarifno številko 25.30.

Kastoreum je smolnata snov, je rjave, rdečkaste ali rumenkaste
barve, grenkega okusa in ostrega vonja. Izločajo jo bobri in se
običajno uvaža v vrečkah, v katerih je nastala in ki so običajno
na koncih spojene. Te vrečke so pogosto nagubane in so dolge od 5
do 10 cm.

Cibet je izloček mačke cibet in je zlatorjava ali rjava smolnata
snov, oljne konsistence ali konsistence testa. Ima zelo močan
vonj, ki zelo spominja na vonj naravnega mošusa.

Mošus izloča ena izmed vrst jelenov in je običajno zaprt v
vrečke, v katerih je nastal in ki so ravne, brez dlak na eni
strani, na drugi strani pa so konveksne in pokrite z belkastimi
dlakami. Ta izloček je temnorjav in močnega vonja. Tega mošusa ne
gre enačiti z umetnimi (mošus-ksilen, mošus-ambret itd.), ki so
vključeni v poglavje 29.

Kantaride so insekti, katere uporabljajo predvsem zaradi njihovih
nadražujočih lastnosti. Uvaža se v suhem stanji, pogosto v prahu.

Ta tarifna številka tudi vključuje:

1)  Živalske žleze in druge živalske organe - takšne, ki se
uporabljajo pri pripravi organoterapevtskih izdelkov in ki so
zaradi njihove narave ali načina priprave neužitni oz. neuporabni
za prehrano ljudi (pankreas, mehurji, mošnje, jajčniki, žolčne
čašice, tiroidne žleze, ščitnice itd.). So lahko sveže, ohlajene
ali zmrznjene oz. drugače začasno konzervirane zaradi transporta
ali skladiščenja (npr. v glicerinu, acetonu ali v alkoholu).
Kadar so v suhem stanju ali v obliki ekstraktov, se iz te tarifne
številke izključujejo (tar. št. 30.01). V zvezi s tem glej opombo
1(a) k temu poglavju, ki se nanaša na prehrambene izdelke.

2)  Žolč - posušeni ali ne (žolčni ekstrakt se iz te tarifne
številke izključuje in se uvršča v tar. št. 30.01).

Ta tar. številka izključuje kačji in čebelji strup v obliki suhih
pahuljic v ampulah (tar. št. 30.01).


05.11

PROIZVODI ŽIVALSKEGA IZVORA, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA
DRUGEM MESTU; MRTVE ŽIVALI IZ 1 IN 3 POGLAVJA, NEUPORABNE ZA
ČLOVEšKO PREHRANO

0511.10 - Bikova sperma

 - Drugo:

0511.91 - - izdelki iz rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih
nevretenčarjev; mrtve živali iz 3. poglavja

0511.99 - - drugo

Ta tarifna številka vključuje:

1)  Bikovo spermo.

2)  Embrije živali, ki se dobavljajo v zmrznjenem stanju, da bi
se transplantirale v drugo samico.

3)  Živalska kri - tekoča ali suha, užitna ali neužitna.

Ta tarifna številka izključuje živalsko kri, pripravljeno za
terapevtske, profilaktične in diagnostične namene (tar. št.
30.02).

4)  KošEniljko in druge insekte. Košeniljka je insekt, ki živi na
nekaterih vrstah kaktusov. Na tržišču obstajajo tri vrste
košeniljke - črna, siva ali srebrnasta in rdečkasta. Košeniljka
daje rdečo barvo (košeniljkin ekstrakt, uvršča se v tar. št.
32.02) in se uporablja pri pripravi karminskih lakov (tar. št.
32.05).

Med insekti, podobnimi košeniljki je živalska škrlatna ščitasta
uš, ki živi na raznih kržljavih hrastih. Iz škrlatnih uši se
izdelujejo žive in obstojne rdeče barve, ki se uvrščajo v tar.
št. 32.03.

Živalskih uši ne gre enačiti z mineralnim škrlatom (tar. št.
38.24).

Košeniljka in mineralni škrlat sta pripravljena posušena, lahko
pa tudi cela ali v prahu.

5) Neužitna ribja jajčeca in ikre.

Te vrste vključujejo:

a)  plodna jajca za drstenje, katere je prepoznati po črnih pikah
- to so oči embrija,

b)  slane ikre (npr. ikre polenovke in skuše), ki izstopajo po
močnem in neprijetnem vonju in po tem, da se običajno pakirajo v
rinfusi in se uporabljajo kot vaba za ribe.Nadomestki kaviarja se
uvrščajo v tar. št. 16.04.

Ta tarifna številka izključuje užitne ikre (poglavje 3).

6)  Odpadke rib, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev.

Ta skupina med drugim vključuje:

1) luske belega cedra ali podobne ribe, sveže ali konzervirane,
vendar ne v raztopini. Te luske se uporabljajo za proizvodnjo
biserne esence za premaze in prevleko imitacij biserov,

2)  ribje mehurje - surove, sveže ali posušene, ki se uporabljajo
za proizvodnjo želatine ali ribjega lepila, ali pa so uporabne za
prehrano ljudi,

3) ribja čreva in odpadke od ribje kože, ki se uporabljajo za
proizvodnjo lepil itd.,

4)  ribje glave in ostale ribje odpadke,

Ta tarifna številka še izključuje:

a)  užitna ribja jetra (poglavje 3),

b)  lupine mehkužcev, rakov in iglokožcev iz tar. št. 05.08 in

c)  neužitnih ribjih jeter, ki se uporabljajo za proizvodnjo
farmacevtskih izdelkov (tar. št. 05.10).

7)  Jajčeca sviloprejke, ki so podobne majhnim semenom, so
bledorumene barve, ki se postopoma spreminja v pepelno sivo ali
zemeljskorumeno barvo. Običajno se dobavljajo v škatlah, v
platnenih vrečkah ali pa v celičastem satovju.

8)  Jajčeca mravelj.

9)  žile in kite, ki se, podobno kot odpadki, navedeni pod 10) in
11), uporabljajo v glavnem kot surovina za izdelavo lepil.

10)  Ostružke in podobne odpadke surovih kož.

11) Odpadki od nepredelanega krzna, za katere je jasno, da jih
morejo uporabljati le krznarji.

12) Mrtve živali iz poglavja 1 ali 3 in njihovo meso ali druge
klavnične izdelke, ki se ne morejo uporabiti kot hrana za ljudi,
razen izdelkov iz tar. št. 02.09 ali onih iz predhodnih tarifnih
številk tega poglavja.

Ta tarifna številka izključuje:

a)  šelak, lak v zrnih, lak v palicah in druge lake (tar. št.
13.01),

b)  maščobe živalskega porekla iz poglavja 15 in

c)  zoološke zbirke in primerke, ki sestoje iz nagačenih ali kako
drugače konzerviranih živali, metuljev in drugih insektov, jajčec
itd. (tar. št. 97.05).


                           ODDELEK II

                      RASTLINSKI PROIZVODI

Opomba

Z izrazom "peleti" so v tem oddelku mišljeni proizvodi, ki so
aglomerirani s stiskanjem ali dodajanjem veziv v razmerju do
vključno 3 mas.%.

                           6. POGLAVJE

  ŽIVO DREVJE IN DRUGE RASTLINE; ČEBULICE, KORENINE IN PODOBNO;
                 REZANO CVETJE IN OKRASNO LISTJE

Opombi

1.  V skladu z drugim delom poimenovanja tar. št. 06.01 obsega to
poglavje samo živo drevje in proizvode (vštevši rastlinske
sadike), ki se navadno kupujejo v vrtnarijah ali pri cvetličarjih
za razsaditev ali za okras. V to poglavje pa ne spadajo krompir,
čebula, šalotka, česen in drugi proizvodi iz 7. poglavja.

2.  Pri vsakem sklicevanju v poimenovanjih tar. št. 06.03 ali
06.04 na katere koli vrste blaga je treba šteti, kot da zajema
tudi šopke, košare s cvetjem, vence in podobne proizvode,
izdelane v celoti ali deloma iz tovrstnih proizvodov, ne
upoštevajoč pribor iz drugih materialov. Vendar pa te tarifne
številke ne vključujejo kolažev ali podobnih dekorativnih plošč
iz tar. št. 97.01.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje vse vrste živih rastlin, ki se lahko
nabavijo v vrtnarijah, vključno za hortikulturo, ali pa pri
cvetličarjih in ki so v stanju, primernem za sajenje, za razsad
ali za okras. Prav tako to poglavje vključuje tudi ščavje in
korenine cikorije, razen korenja iz tar. št. 12.12, neglede na
to, ali so nabavljene v vrtnariji ali od cvetličarja. Ti izdelki
se pojavljajo v različnih oblikah - od dreves, grmovja, grmov, pa
do rastlinskih semen, vštevši tudi rastline za medicinsko rabo.
To poglavje ne vključuje semen in sadja ter nekaterega koranja in
gomoljev (krompir, čebulnice, šalotke in česen), pri katerih ni
moč določiti, ali se uporabljajo za hrano ali za sajenje.

To poglavje prav tako vključuje:

1.  rezano cvetje in cvetni popki, liste in druge dele rastlin -
sveže, posušene, barvane, beljene, impregnirane ali drugače
pripravljene v okrasne namene in

2.  šopke, vence, košare s cvetjem in podobno cvetličarsko blago.


06.01

ČEBULNICE, GOMOLJI, KORENINSKI GOMOLJI, STEBELNI GOMOLJI, ŽIVICE
IN KORENIKE V MIRUJOČEM, RASTOČE ALI CVETOČE; RASTLINA IN
KORENINE CIKORIJE, RAZEN KORENIN IZ TAR. ŠT. 12.12

0601.10 - Čebulnice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni
          gomolji, živice in korenike v mirujočem stanju

0601.20 - Čebulnice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni
          gomolji, živice in korenike, rastoče ali cvetoče,
          rastlina in korenine cikorije

Ta tarifna številka vključuje čebulice itd., ki se dobavljajo v
cvetličnih lončkih, škatlah ipd. in sicer in med drugim od
rastlin naslednjih vrst:

amarilis, anemona (vrsta lilij), begonija, kana, kinodoksa,
šmarnica, žafran, ciklama, georgina (dalija), eremurus, frezija,
cesarski tulipan, zvončki, gladiola, gloksinija, hijacinta,
peronika, lilija, montbrecija, narcisa, ornitogalm, oksalis,
poliantes (gomoljasti), plazeča zlatica, rikardija, tigridija in
tulipa.

Ta tarifna številka prav tako vključuje čebulice in šavja, ki se
ne uporabljajo v okrasne namene (npr. od ravene in asparagusa).

Ta tarifna številka pa izključuje nekatere čebulice, gomolje,
gomoljaste korenine, poganjke, krone in korenike (npr. čebula,
aljmu, česen, krompir, jeruzalemska artičoka) iz poglavja 7, pa
tudi korenike ingverja (tar. št. 09.10).

Rastlina cikorije in njene korenine so tudi zajeti v tej tarifni
številki. Vendar pa se nepečena korenina cikorije vrste Cichorium
intybus sativium izključuje iz te tarifne številka (tar. št.
12.12).


06.02

DRUGE ŽIVE RASTLINE (VŠTEVŠI NJIHOVE KORENINE), POTAKNJENCI,
MLADIKE IN CEPIČI, GOBJI MICELIJI

0602.10 - Nevkoreninjeni potaknjenci in cepiči

0602.20 - Sadno drevje, grmičevje in grmovje, cepljeno ali
          necepljeno, ki rodi užitno sadje ali oreščke

0602.30 - Rododendroni in azaleje (sleči), cepljeni ali
          necepljeni

0602.40 - Vrtnice, cepljene ali necepljene

0602.90 - Drugo:

Ta tarifna številka vključuje:

1)  drevje, grmovje in šibovje vseh vrst (gozdno, sadno,
okrasno), vštevši blago za cepljenje,

2)  rastline in sadike vseh vrst za vzgojo, izvzemši one iz tar.
št. 06.01,

3)  žive rastlinske korenine,

4)  še nezasidrane potaknjence; sadike - cepljene ali necepljene,
poganjke in mladice in

5)  nitkaste gobje snovi, ki sestoje iz gobje nitke (micelij),
pomešane z zemljo ali z rastlinsko snovjo, ali pa brez zemlje in
rastlinske snovi.

Drevje, grmovje, šibovje in ostalo rastlinje, ki je zajeto v tej
tarifni številki, se lahko dobavlja z golimi koreninami, ali pa z
rušo zemlje, posajeno v loncih, cvetličnjakih, škatlah ali v
podobnih posodah.

Ta tarifna številka izključuje gomoljaste korenine (npr. georgine
ali dalije, tar. št. 06.01) in korenine cikorije iz tar. št.
06.01 ali 12.12.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 0602.20

V smislu podštevilke 0602.20 označuje pojem "Sadne sadike,
vštevši tudi sadne sadike v obliki šib ali grma" trse in trte z
olesenelim steblom (npr. vinska trta, križanec med malino in
robido - "boysenberry", robida, aktinidije - kivi) in njihove
zasidrane podtaknjence.

Ta tarifna številka ne vključuje divjih rož (tar. podšt.
0602.40).

Tarifne podštevilke 0602.20, 0602.30, 0602.40 in 0602.90

Žive korenine se, skupaj z njihovim šavjem uvrščajo v ustrezne
tarifne podštevilke.


06.03

REZANO CVETJE IN CVETNI BRSTI, PRIMERNI ZA ŠOPKE ALI ZA OKRAS,
SVEŽE, POSUŠENO, POBARVANO, BELJENO, IMPREGNIRANO ALI DRUGAČE
PRIPRAVLJENO

0603.10 - Sveže

0603.90 - Drugo

Ta tarifna številka ne vključuje le nabrano (rezano) cvetje in
cvetne popke, temveč tudi cvetne šopke, vence, košare s cvetjem
in podobne izdelke, ki vsebujejo cvetje ali cvetne popke (npr.
kitke cvetja ali cvetje za v gumbnico reverja). Pod pogojem, da
imajo takšne kitke cvetja, cvetni šopki itd. bistveni značaj
cvetličarskega blaga, ostajajo v tej tarifni številki tudi, v
kolikor vsebujejo dodatke oz. pribor iz drugačnega materiala
(npr. vrvice, okraske iz papirja ipd.)

Tudi rezane drevesne veje, veje grmovja ali šibovja, štejejo za
nabrano cvetje iz te tarifne številke, v kolikor so s cvetovi ali
cvetnimi popki (npr. magnolija in nekatere vrste vrtnic).

Ta tarifna številka izključuje cvetje, lističe in popke, ki se
uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali pa za izdelavo
insekticidov, fungicidov ali za podobne namene, vendar pod
pogojem, da so dobavljene v stanju, neprimernem za kitke, cvetne
šopke ali za podobne okrasne namene. (tar. št. 12.11). Ta tarifna
številka prav tako izključuje kolaže in podobne dekorativne
plošče iz tar. št. 97.01.


06.04

LISTJE, VEJE IN DRUGI DELI RASTLIN, BREZ CVETOV ALI CVETNIH
BRSTOV, IN TRAVE, MAHOVI IN LIŠAJI, PRIMERNI ZA ŠOPKE ALI ZA
OKRAS, SVEŽI, POSUŠENI, POBARVANI, BELJENI, IMPREGNIRANI ALI
DRUGAČE PRI- PRAVLJENI

0604.10 - Mahovi in lišaji

        - Drugo:

0604.91 - - sveže

0604.99 - - drugo

Ta tarifna številka ne vključuje le listje in vejice itd, temveč
tudi šopke, vence, košare s cvetjem in podobne izdelke, ki
vsebujejo dele dreves, grmov, šibovja ali drugih rastlin, ali pa
izdelke, ki vsebujejo trave, mah in ali lišaje. V primeru, da
imajo ti šopki itd. značaj cvetličarskega blaga, ostajajo v tej
tarifni številki tudi, v kolikor vsebujejo dodatke iz drugačnega
materiala (trakovi, žični okvirji ipd.).

Blago iz te tarifne številke lahko vsebujo okrasne plodove.
Vandar pa se izključujejo iz te tar. št., v kolikor vsebujejo
tudi cvetje ali cvetne popke (tar. št. 06.03).

Ta tarifna številka vključuje naravne novoletne jelke pod
pogojem, da se evidentno neuporabne za presajanje (npr. da imajo
odrezane korenine, uničen namakanjem v vrelo vodo.

Ta tarifna števila izključuje šavje in dele šavja (vključno
trave, mahove in lišaj) tistih rastlinskih vrst, ki se predvsem
uporabljajo v parfumeriji, ali pa za izdelavo insekticidov,
fungicidov ali v podobne namene (tar. št. 12.11) ali pa za
pletilstvo (tar. št. 14.01) in pod pogojem, da se dobavljajo v
stanju, neprimernem za okrasne namene. Tarifna številka
izključuje tudi kolaže in podobne dekorativne plošče iz tar. št.
97.01.


                           7. POGLAVJE

           UŽITNE VRTNINE, NEKATERI KORENI IN GOMOLJI

Opombe

1.  To poglavje ne obsega proizvodov za krmo iz tar. št. 12.14.

2.  Beseda "vrtnine" v tar. št. od 07.09 do 07.12 obsega užitne
gobe, gomolike, olive, kapro, koper, bučke in buče, jajčevec,
sladko koruzo (Zea mays var. saccharata), paprike iz rodu
Capsicum ali iz rodu Pimenta, koperc (finokio), peteršilj,
krebuljico, pehtran, krešo in majaron (Majorana hortensis ali
Origanum majorana).

3. Tar. št. 07.12 obsega vse posušene vrtnine vrst, ki se
uvrščajo v tar. št. 07.01 do 07.11, razen:

a)  posušenih stročnic v zrnu (tar. št. 07.13),

b)  sladke koruze v oblikah, navedenih v tar. št. 11.02 do 11.04,

c)  krompirjeve moke, prahu, zdroba in kosmičev (tar. št. 11.05)
in

d)  moke, prahu in zdroba iz suhih stročnic iz tar. št. 07.13
(tar. št. 11.06).

4.  Iz tega poglavja pa je izključena tudi suha, zdrobljena ali
mleta paprika rodu Capsicum ali rodu Pimenta (tar. št. 09.04).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje vrtnine, vštevši izdelke, omenjene v opombi
št. 2 k temu poglavju - sveže, ohlajene, zamrznjene (nekuhane ali
kuhane na sopari ali v kropu), začasno konzervirane ali posušene
(vštevši dehidrirane, evaporirane ali posušene z zamrzovanjem).
Poudariti je treba, da se nekateri izmed teh izdelkov
uporabljajo, kadar so posušeni ali v obliki prahu, kot snovi za
aromatizacijo, vendar se kljub temu uvrščajo v tar. št. 07.12.

Pojem "ohlajeni" označuje, da je temperatura običajno znižana na
okoli 0 stopinj C - pod pogojem, da izdelek pri tej temperaturi
še ne zmrzne. Za nekatere izdelke, kot je npr. krompir, pa velja,
da so ohlajeni, kadar je njih temperatura znižana na +10 stopinj
C in se na tej točki vzdržuje.

Pojem "zamrznjen" označuje, da je izdelek ohlajen na temperaturo,
ki je pod njegovim zmrzovališčem.

Razen če se ne zahteva drugače, so vrtnine iz tega poglavja lahko
cele, v rezinah, narezane, sesekljane, zmlete, nastrgane,
olupljene ali oluščene.

To poglavje prav tako vključuje nekatere gomolje z visoko
vsebnostjo škroba in inulina - sveže ali posušene, cele ali v
krhljih ali pa v obliki peleta.

Vrtnine, ki se ne dobavljajo v stanju, ki ni opisano v katerikoli
tarifni številki tega poglavja, se uvrščajo v poglavje 11 ali v
oddelek IV. Primer: moka in zdrob stročnic in moka, zdrob,
kosmiči, zrnca in peleti iz krompirja se uvrščajo v poglavje 11,
vrtnine, pripravljene ali konzervirane s katerimkoli postopkom,
ki ni predviden v tem poglavju, pa se uvrščajo v poglavje 20.

Treba je poudariti, da homogenizacija kot taka ne vpliva, da bi
se izdelek iz tega poglavja moral uvrščati kot preparat oz. kot
izdelek iz poglavja 20.

Poudariti je tudi treba, da vrtnine iz tega poglavja ostanejo
uvrščene v tem poglavju celo, če se nahajajo v hermetično zaprtih
posodah (npr. čebula v prahu ali v konzervah). Vendar pa se
izdelki, ki se nahajajo v takšnih pakiranjih, največkrat
pripravljeni ali konzervirani na način, ki ni predviden za tar.
številke tega poglavja in so izključeni vsled tega dejstva
(poglavje 20).

Sveže ali posušene vrtnine se uvršča v to poglavje, neglede na
namen uporabe (kot hrana, za seme, za sajenje, kot npr. krompir,
čebula, šalotka, česen, stročnice). Vendar pa to poglavje ne
vključuje vrtnin za razsad v stanju, primernem za presajanje
(tar. št. 06.02).

Razen izključitev, ki so že bile navedene v pripombah k temu
poglavju, pa to poglavje izključuje še:

a)  rastlino in korenine cikorije (tar. št. 06.01 ali 12.12),

b)  nekatere rastlinske izdelke, ki se uporabljajo kot surovine v
prehrambeni industriji, npr. žitarice (poglavje 10) in sladkorna
pesa in sladkorni trs (tar. št.12.12 )

c). moko in zdrob iz korenin in gomoljev iz tar. št. 07.14 (tar.
št. 11.06),

d)  nekatere rastline in dele rastlin (čeprav se včasih
uporabljajo za prehrambene namene), na primer baziliko,
borragino, izop (ožep), vse začimbe iz mete, rožmarina, rutice,
žajblja ter posušene korenine čička (Articum lappa) (tar. št.
12.11),

e)  užitne morske alge in druge alge (tar. št. 12.12),

f)  kolerabo, svinjsko repo, korenjenice za živinsko krmo, seno,
lucerna (alfaalfa), detelja, živinski ohrovt, lupine in grašice
ter podobne izdelke za živinsko krmo (tar. št. 12.14) in

g)  vrhove sladkorne pese in korenčka (tar. št. 23.08).


07.01

KROMPIR - SVEŽI ALI OHLAJEN

0701.10 - Semenski

0701.90 - Drug

Ta tarifna številka vključuje sveži ali ohlajeni krompir vseh
vrste, razen sladkega iz tar. št. 07.14. Tarifna številka med
drugim tudi vključuje semenski krompir, namenjen za seme in novi
oz. mladi krompir.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

V smislu tarifne podštevilke 0701.10 označuje pojem "semenski" le
krompir, katerega štejejo pristojni nacionalni organi namenjenega
za setev.


07.02

PARADIŽNIK - SVEŽ ALI OHLAJEN

Ta tarifna številka vključuje paradižnik vseh vrst, najsi bo svež
ali ohlajen.


07.03

ČEBULA, ŠALOTKA, ČESEN, POR DRUGE UŽITNE ČEBULNICE, SVEŽA ALI
OHLAJENA

0703.10 - Čebula in šalotka

0703.20 - Česen

0703.90 - Por in ostale čebulnice

Ta tarifna skupina vključuje naslednjo skupino vrtnin, ki
pripadajo vrsti čebule v svežem ali ohlajenem stanju:

1) čebulo (vštevši čebulo v vencih in mlado čebulo) in šalotko,

2) česen in

3) por in ostale čebulnice.


07.04

ZELJE, CVETAČA, KOLERABA, OHROVT IN DRUGE UŽITNE KAPUSNICE, SVEŽE
ALI OHLAJENE

0704.10 - Cvetača in brokoli

0704.20 - Brstični ohrovt

0704.90 - Drugo

Sveži ali ohlajeni izdelki te tarifne številke vključujejo:

1)  cvetačo in brokoli (Brassica oleracea L. convar. bortrytis
(L) Alef var. bortrytis L.),

2)  brstični ohrovt in

3)  ostale zeljnate vrtnine (npr. belo zelje, savojsko zelje,
rdeče zelje, kitajsko zelje), ohrovt in druge listnate vrtnine,
neglavnati brokoli (Brassica Oleracea L. convar. bortrytis (L.)
Alef. var. italica Plenck) in druge neglavnate kapusnice ter
kolerabo.

Vendar pa ta tarifna številka izključuje ostale kapusnice v
obliki korenov, npr. kolerabo iz tar. št. 07.06, živilsko repo iz
tar. št. 12.14.


07.05

SOLATA (LACTUCA SATIVA) IN RADIČ (CICHORIUM SPP.) - SVEŽA ALI
OHLAJENA

        - Solata:

0705.11 - - v glavicah

0705.19 - - druga

        - Radič:

0705.21 - - radič (Cichorium intybus var. foliosum)

0705.29 - - drug

Ta tarifna številka vključuje sveže ali ohlajene solate (Lactuca
sativa), izmed katerih je najpomembnejša glavnata solata. Ta
tarifna številka poleg tega vključuje svež in ohlajen radič
(Cichorium spp.), vštevši endivijo, katerih vrste so naslednje:

1)  radič (Cichorium intybus var. foliosum),

2)  eskarol radič (Cichorium endivia var. latifolia) in

3)  polnocvetni radič, znan tudi kot endivija (Cichorium endivia
var. crispa).

Ta tarifna številka izključuje rastlino cikorije in korenino
(tar. št. 06.01 ali 12.12)


07.06

KORENČEK, KOLERABA, REPA, RDEČA PESA, ZELENA, REDKEV IN DRUGE
UŽITNE KORENOVKE, SVEŽE ALI OHLAJENE

0706.10 - Korenček, koleraba in repa

0706.90 - Drugo

Sveže ali ohlajeno korenje iz te tarifne številke vključuje
korenček, repo (belo repo), rdečo peso, kozjo brado, zeleno,
korenčnice, redkvice, skrozonero, ren, kitajske artičoke (Stachys
affinis) in pastinak (Pastinaca sativa). Ti izdelki ostanejo v
tej tarifni številki tudi z ali brez svojih vrhov.

Ta tarifna številka izključuje:

a)  zeleno iz tar. št. 07.09,

b) začasno konzervirane korenine čička (tar. št. 07.11) in

c)  izdelke za živinsko krmo iz tar. št. 12.14.


07.07

KUMARE IN KUMARICE, SVEŽE ALI OHLAJENE

Ta tarifna številka vključuje le sveže ali ohlajene kumare in
kumarice.


07.08

STROČNICE V STROKIH ALI ZRNU - SVEŽE ALI OHLAJENE

0708.10 - Grah (Pisum sativium)

0708.20 - Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)

0708.90 - Druge stročnice

Stročnice iz te tarifne številke vključujejo:

1)  grah (Pistum sativium), vštevši zeleni grah (mladi) in
živinski grah,

2)  fižol (Phaseolus spp., Vigna spp.), vštevši fižol lima in
buter, fižol mung, fižol v užitnih strokih, ki se pojavlja pod
raznimi imeni: ledvičasti fižol, francoski fižol, fižol-preklar
itd. Stročnice iz te tar. številke vključujejo tudi cowpeas,
vštevši t.i. črno oko,

3)  bob (Vicia faba var. major), navadni bob (Vicia faba var
equina ali var. minor) ter zumbul bob (Dolichos labab),

4) slani grah - čičerka (garbanzos),

5)  sočivje in

6)  seme guar.

Ta tarifna številka izključuje:

a)  sojo v zrnu (tar. št. 12.01) in

b)  beli fižol (tar. št. 12.12).


07.09

DRUGE VRTNINE, SVEŽE ALI OHLAJENE

0709.10 - Okrogle artičoke

0709.20 - Beluši

0709.30 - Jajčevec

0709.40 - Zelena, razen gomoljne zelene

        - Užitne gobe in gomoljike

0709.51 - - užitne gobe

0709.52 - - gomoljike

0709.60 - Paprike rodu Capsicum ali rodu Pimenta

0709.70 - Špinača, novozelandska špinača in loboda (divja
          špinača)

0709.90 - Drugo

Vrtnine iz te tarifne števlike vključujejo:

1)  artičoke,

2)  beluše,

3)  modre jajčevce,

4)  zelena, razen korenčne zelene iz tar. št. 07.06,

5)  užitne gobe in gomoljike,

6)  paprike rodu Capsicum ali rodu Pimenta, katere običajno
imenujejo "poper". Paprika rodu Capsicum variira od sladke
(Capsicum annuum var. annuum) in je najblažja in največja iz rodu
Capsicum in se je v zelenem ali zrelem stanju kot vrtnina v
solatah, do pikantnejših paprik vrst Capsicum frutescens in
Capsicum annuum, ki vključujejo čilske in čejenske popre in
paprike. Te paprike se najpogosteje uporabljajo za začinjanje
hrane. Plodovi rodu Pimenta vključujejo Jamajka poper (znan tudi
kot klinčki, angleški poper in "allspice"). Tarifna številka ne
vključuje teh izdelkov, kadar so posušeni, zdrobljeni ali zmleti
(tar. št. 09.04),

7)  špinačo, vštevši novozelandsko špinačo in lobodo,

8)  sladkorno koruzo (Zea mays var. saccharata) v storžih ali v
zrnju,

9)  buče in bučke,

10)  olive,

11)  rman, užitne španske artičoke, navadni komarček, kapre in
"sorrel",

12)  belo in rumeno repo (gumbo),

13)  peteršilj, krebuljico, kačnik, kres (npr. vodni kres),
šetraj (satureia hortensis), korijander, koper, majaron (Majorama
hortensis ali Origanum majorana). Divji majaron (Origanum
vulgare) je iz te tarifne številke izključen (tar. št. 12.11) in

14)  bambusove korenine in sojini kalčki.

Ta tarifna številka izključuje tudi užitne gomolje vrste
Eleocharis dulcis ali Eleocharis tuberosa, običajno poznana kot
"Kitajski vodni kostanj" (tar.št. 07.14).


07.10

VRTNINE (VŠTEVŠI BLANŠIRANE) - ZMRZNJENE

0710.10 - Krompir

        - Stročnice v zrnih ali strokih

0710.21 - - grah (Pisum sativum)

0710.22 - - stročji fižol in fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)

0710.29 - - drugo

0710.30 - Špinača, novozelandska špinača in loboda (divja
          špinača)

0710.40 - Sladka koruza

0710.80 - Druge vrtnine

0710.90 - Mešanice vrtnin

Ta tarifna številka vključuje zamrznjene vrtnine, ki se, kadar so
sveže, uvrščajo v tar. št. 07.01 do 07.09.

Pojem "zamrznjen" je definiran v splošnih določilih komentarja k
temu poglavju.

Ta tarifna številka vključuje zamrznjene vrtnine, kar v
industriji običajno dosežejo s postopkom hitrega zamrzovanja. Tak
postopek se uporablja, da bi bil časovni interval maksimalne
kristalizacije čim krajši. S tem se izognejo podiranju celične
strukture, vrtnine pa zaradi tega v bistvu zadržijo svež videz
potem, ko jih odmrznemo.

Vrtnine, katerim pred zmrzovanjem dodajo sladkor ali sol ostaja v
tej tarifni številki, prav tako tudi vrtnine, ki jih pred
zamrznitvijo blanširajo. Vendar pa ta tarifna številka izključuje
vrtnine, skuhane na drug način (poglavje 20), ali pripravljeno z
drugimi sestavinami v smislu pripravljenih jedi (oddelek IV).

Osnovne vrste vrtnin, ki se konzervirajo s postopkom zamrzovanja,
so krompir, grah, beli fižol, špinača, sladka koruza, beluši,
korenček in rdeča pesa.

Ta tarifna številka vključuje mešanice zamrznjenih vrtnin.


07.11

VRTNINE, ZAČASNO KONZERVIRANE (Z ŽVEPLOVIM DIOKSIDOM, V SLANICI,
ŽVEPLANI VODI ALI DRUGIH RAZTOPINAH ZA KONZERVIRANJE), VENDAR
TAKŠNE NEPRIMERNE ZA TAKOJŠNJO PREHRANO

0711.10 - Čebula

0711.20 - Olive

0711.30 - Kapre

0711.40 - Kumare in kumarice

0711.90 - Druge vrtnine, mešanice vrtnin

Ta tarifna številka vključuje vrtnine, ki so izpostavljene
postopkom le vsled začasnega konzerviranja v času transporta ali
skladiščenja, preden se uporabijo (npr. z žveplovim dioksidom, v
slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje)
in sicer pod pogojem, da so vrtnine neuporabne za takojšnjo
uporabo v takšnem stanju.

Vrtnine, razporejen v to tarifno številko, se ponavadi pakirajo v
kadeh ali sodih in se uporabljajo pretežno kot surovina za
predelavo. Glavne vrste so čebula, olive, kapre, paradižnik,
kumare in kumarice.

Ta tarifna številka pa izključuje blago, ki je bilo razen
postopkom za začasno konzerviranje, izpostavljeno posebnim
postopkom (npr. postopkom z raztopino sode bikarbone, z mlečno
fermentacijo ipd.). To blago sodi v poglavje 20 (npr. olive,
kislo zelje, kisle kumarice in stročji fižol).


07.12

SUŠENE VRTNINE, CELE, RAZREZANE V KOSE ALI MLETE, VENDAR NE
NADALJE PRIPRAVLJANE

0712.20 - Čebula

0712.30 - Užitne gobe in gomoljike

0712.90 - Druge vrtnine; mešanice vrtnin

Ta tarifna številka vključuje vrtnine iz tar. številk 07.01 do
07.09, ki so posušene (vštevši dehidrirane, evaporirane ali
posušene z zamrzovanjem) - to je vrtnine, pri katerih je naravno
vsebovana voda odstranjena z raznimi postopki. Glavne vrste
vrtnin, katere se obdeluje oz. s katerimi se na ta način ravna,
so krompir, čebula, užitne gobe in gomoljike, korenček, zelje in
špinača. Te vrtnine se običajno pripravijo v obliki traku ali
krhljev ene vrste, ali pa pomešano (za enolončnice).

Ta tarifna številka vključuje tudi posušene zdrobljene vrtnine
ali vrtnine v prahu, kot so npr. beluši, cvetača, peteršilj,
krebuljica, čebula, česen in zelena. Uporabljajo se kot začimbe
ali pri pripravi juh.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  posušene stročnice v zrnju (tar. št. 07.13),

b)  posušeno, zdrobljeno ali mleto papriko rodu Capsicum ali
Pimenta (tar. št. 09.04), krompirjeve moke, krompirjevega zdroba,
kosmiče, zrnca in pelete (tar. št. 11.05) ter moko in zdrob iz
posušenih stročnic iz tar. št. 07.13 (tar. št. 11.06),

c)  preparate za začimbna sredstva in omake (tar. št. 21.03) in

d)  gotove juhe na osnovi posušenih vrtnin (tar. št. 21.04).


07.13

SUŠENE STROČNICE V ZRNU - OLUŠČENE ALI NEOLUŠČENE ALI ZDROBLJENE

0713.10 - Grah (Pisum sativum)

0713.20 - Čičerika (garbanzos)

        - Fižol (Vigna spp., Pahseolus spp.)

0713.31 - - fižol vrste Vigna mungo (L) Hepper ali Vigna radiata
            (L) Wilczek

0713.32 - - fižol, drobni rdeči (Adzuki, Phaseolus ali Vigna
            angularis)

0713.33 - - navadni fižol, vštevši beli (Phaesolus vulgaris)

0713.39 - - drug

0713.40 - Leča

0713.50 - Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba
          var. equina, Vicia faba  var. minor)

0713.90 - Druge

Ta tarifna številka vključuje stročnice iz tar. številke 07.08,
ki so posušene in oluščene in vrst, ki se uporabljajo za prehrano
ljudi in živali (npr. grah, slani grah garbanzos, mali rdeči
fižol-adzuki, ostale vrste fižola, sočivje, bob, konjski bob,
seme guar) in to tudi, če so namenjeni za seme (neglede na to,
ali so z obdelavo s kemijskimi sredstvi postale neprimerne za
prehrano ljudi) in če so namenjene za druge namene. Vrtnine so
lahko izpostavljene zmerni toplotni obdelavi, predvsem zaradi
zagotavljanja boljšega konzerviranja z aktiviranjem encimov
(predvsem peroksidaze) in z odstranjevanjem dela vlage. Vendar pa
takšna obdelava ne vpliva na notranji značaj kotiledona.

Posušene stročnice iz te tar. številke so lahko natrgano ali pa
so izven svojih strokov.

Ta tarifna številka izključuje:

a)  moko in zdrob iz posušenih stročnic (tar. št. 11.06),

b)  sojo v zrnju (tar. št. 12.01),

c)  semena grašice (razen boba in konjskega boba) in lupine (tar.
št. 12.09) in

d)  rožičevec (tar. št. 12.12).

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 0713.31

Ta tarifna podštevilka vključuje le fižol vrst Vigna mungo (L)
Hepper, ki je znana tudi kot "urd" ali črni gram, in vrste Vigna
radiata (L) Wilczek, znan tudi kot mung ali zeleni gram. Obe
vrsti se na široko uporabljata pri proizvodnji fižola.


07.14

MANIOKA, TRSTIKASTA MARANTA (SAGO), SALEP, TOPINABMBUR, SLADKI
KROMPIR IN PODOBNE KORENOVKE IN GOMOLJNICE Z VISOKIM DELEŽEM
ŠKROBA ALI INULINA, SVEŽI, OHLAJENI, ZAMRZNJENI ALI POSUŠENI,
CELI ALI RAZREZANI ALI V PELETIH; STRŽENI SAGOVEGA DREVESA

0714.10 - Manioka (cassava)

0714.20 - Sladki krompir

0714.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje gomolje in korenovke z visoko
vsebnostjo škroba ali inulina, ki se uporabljajo tudi v
proizvodnji hrane in industrijskih izdelkov. Vključuje tudi
stržene sagovega drevesa. V nekaterih primerih se ti gomolji in
korenje prav tako uporabljajo za prehrano ljudi in živali.

Ta tarifna številka vključuje vse izdelke - sveže, ohlajene,
zamrznjene ali posušene, cele ali v obliki krhljev ali pelet, ki
so izdelani bodisi od koščkov (luskic) korenja ali gomoljev iz te
tarifne številke, iz njihove moke ali pa iz zdroba iz tar. št.
11.06. Peleti se proizvajajo bodisi s pomočjo neposredne
kompresije, bodisi z dodajanjem veziv (melase, koncentrirane
žveplene kisline ipd.). Vsebnost dodanega veziva ne sme preseči
3% teže izdelka. Peleti manioke so lahko dezintegrirani, pa kljub
temu ostajajo uvrščene v to tarifno številko pod pogojem, da so
kot taki še razpoznavne. Peleti iz dezintegrirane manioke se
lahko prepoznavajo z opazovanjem njihovih fizikalnih značilnosti,
naprimer nehomogenosti na zlomljenih kosih peletov manioke,
rjavkaste barve s črnimi točkicami, kosi vlaken so vidni s
prostim očesom, v notranjosti so majhne količine silicijevega
peska.

Razen gomoljev in korenovk, ki so izrecno navedeni v poimenovanju
te tarifne številke, vključuje ta številka še kuhano korenje in
marmelade in užitne gomolje vrste Eleocharis dulcis, poznani kot
"kitajski vodni kostanj".

Proizvodi iz te tarifne številke, ki so pripravljeni na drugačne
načine, se uvrščajo v druga poglavja. Primeri: moka in zdrob v
tar. št. 11.06, škrob v 1108 in tapioka v 19.03.

Ta tarifna številka izključuje tudi žive gomolje ali georgine
(tar. št. 06.01) in sveži in sušeni krompir (tar. št. 07.01 ali
07.12 - odvisno od primera.


                           8. POGLAVJE

   UŽITNO SADJE IN OREŠČKI; LUPINE AGRUMOV ALI DINJ IN LUBENIC

OPOMBE

1.  To poglavje ne obsega sadja in oreščkov, ki niso užitni.

2.  Ohlajeno sadje in plodovi se uvrščajo v tiste tarifne
številke kot ustrezno sveže sadje in plodovi.

3.  Posušeno sadje ali plodovi iz tega poglavja so lahko delno
dehidrirani ali obdelani za naslednje namene:

(a)  za dodatno konzerviranje ali stabiliziranje (npr. z zmerno
toplotno obdelavo, žveplanjem, dodajanjem sorbinske kisline ali
kalijevega sorbata),

(b)  za izboljšanje ali ohranjanje videza (npr. z dodajanjem
rastlinskega olja ali manjših količin glukoznega sirupa), pod
pogojem, da ohranijo značaj sušenega sadja ali plodov.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje sadje in lupine agrumov ali dinj (vštevši
lubenice), ki je običajno namenjeno prehrani ljudi - bodisi v
stanju v trenutku carinjenja, bodisi po predelavi. Sadje je lahko
sveže (vštevši ohlajeno), zamrznjeno (vštevši predhodno kuhano v
sopari ali v vreli vodi - blanširano, ali pa z vsebovanimi
sladili) ali sušeno (vštevši dehidrirano, evaporirano ali
posušeno z zamrzovanjem). Pod pogojem, da v takem stanju niso
primerni za prehrano ljudi, je lahko začasno konzervirano (npr. z
žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplani vodi ali v drugih
raztopinah za začasno konzerviranje).

Pojem "ohlajen" označuje, da je temperatura izdelka zmanjšana
običajno na okoli 0 stopinj C, ne da bi izdelek pri tem zamrznil.
Nekateri izdelki, kot so npr. dinje in nekateri agrumi, pa
štejejo za ohlajene že, ko je njihova temperatura zmanjšana na
okoli +10 stopinj C in se vzdržuje na tej temperaturni točki.
Pojem "zamrznjen" označuje, da je izdelek ohlajen na temperaturo,
ki je nižja od zmrzovališča izdelka.

Sadje iz tega poglavja je lahko celo, v krhljih, razrezano,
razkoščičeno, pulpirano, nastrgano, oluščeno ali olupljeno.

Poudariti je treba, da homogenizacija izdelkov kot taka ne vpliva
na to, da bi bil izdelek iz tega poglavja uvrščen kot preparat
oz. izdelek iz poglavja 20.

Dodajanje manjših količin sladkorja ne vpliva na uvrščanje sadja
v tem poglavju. To poglavje prav tako vključuje posušeno sadje
(npr. datelji ali slive), katerih zunanjost je lahko prevlečena s
tanko plastjo suhega naravnega sladkorja, ki daje sadju videz
kandiranega sadja iz tar. št. 20.06.

To poglavje pa ne vključuje določenega števila rastlinskih
izdelkov, ki so podrobneje zajeti v drugih poglavjih, čeprav
nekateri izmed njih po botaničnih razvrstitvah sodijo med sadje,
npr:

a)  olive, paradižnik, kumare, kumarice, buče, modri jajčevec,
paprika rodov Capsicum in Pimenta itd. (7. poglavje),

b)  kavo, vanilin, brinove jagode in druge izdelke iz 9.
poglavja,

c)  kikiriki in ostale oljne plodove, sadje, ki se uporablja
predvsem v farmaciji ali v parfumeriji, nadalje seme rožičevca,
koščice marelice ali podobnega sadja (12. poglavje) in

d)  kakav v zrnju (tar. št. 18.01).

To poglavje izključuje še:

1.  sadno moko, zdrob ali prah (tar. št. 11.06),

2.  užitno sadje in skorje dinje in užitnih agrumov, ki so
pripravljeni ali konzervirani na drugače način od predhodno
opisanega (20. poglavje) npr. sadne pulpe sterilizirane (tar. št.
20.08) in

3.  praženo ali pečeno sadje (npr. kostanji, mandlji, fige),
vštevši mleto sadje, ki se uporabljajo predvsem kot kavni
nadomestki (tar. št. 21.01).

Poudariti je treba, da ostane sadje iz tega poglavja v njem tudi,
v kolikor se nahaja v hermetično zaprtih pakiranjih (npr. suhe
slive, posušeno koščičasto sadje ipd.). Vendar pa so izdelki, ki
se nahajajo v takšnih pakiranjih, največkrat pripravljeni ali
konzervirani drugače, kot pa je predvideno v tarifnih številkah
tega poglavja in so izključeni (20.poglavje).


08.01

KOKOSOV OREHI, BRAZILSKI OREHI IN AKAŽU (INDIJSKI) OREHI - SVEŽI
ALI SUH, OLUŠČENI ALI NEOLUŠČENI

0801.10 - Kokosov oreh

0801.20 - Brazilski oreh

0801.30 - Akažu (indijski)

Ta tarifna številka vključuje posušeni kokosov oreh, to je
posušeno in razrezano meso kokosovega oreha, vendar izključuje
koper, t.j. posušeno meso ploda kokosovega oreha, ki se uporablja
za stiskanje kokosovega olja in ni primerno za prehrano ljudi
(tar. št. 12.03).


08.02

DRUGO LUPINASTO SADJE, SVEŽE ALI SUHO, OLUŠČENO ALI NEOLUŠČENO

        - Mandeljni:

0802.11 - - neoluščeni

0802.12 - - oluščeni

        - Lešniki (Corylus spp.):

0802.21 - - neoluščeni

0802.22 - - oluščeni

        - Navadni orehi:

0802.31 - - neoluščeni

0802.32 - - oluščeni

0802.40 - - Kostanji (Castanca spp.)

0802.50 - - Pistacije

0802.90 -Drugo

Glavno jedrčasto sadje iz te tarifne številke so mandlji (sladki
in grenki), lešniki, navadni orehi, kostanji (Castanca spp.),
pistacije, pikasti orehi, in jedrca borove šiške (semena Pinus
pinea).

Ta tarifna številka vključuje tudi areka (betel) oreh, ki se
uporablja predvsem za žvečenje, in pa cola oreh, ki se uporablja
tako za žvečenje, kot osnova za proizvodnjo pijač in užiten orehu
podoben Trapa natans, včasih imenovan kot "vodni kostanj".

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  užitne gomolje vrste Eleocharis tuberosa ali Eleocharis
dulcis, običajno poznan kot "Kitajski vodni kostanj" (tar.št.
07.14)

b)  lupin oreha in mandljev (tar. št. 14.04),

c)  kikiriki (tar. št. 12.01), praženi kikiriki in kikirikijevo
maslo (tar. št. 20.08) in

d)  divji kostanj (Aescelus hippocastanum) (tar. št. 23.08).


08.03

BANANE, VKLJUČNO RAJSKE SMOKVE, SVEŽE ALI SUHE

Ta tarifna številka vključuje le užitno sadje rodu Musa.


08.04

DATELJNI, FIGE, ANANAS, AVOKADO, GUAVA, MANGO IN MANGUSTA -
SVEŽI ALI SUHI

0804.10 - Dateljni

0804.20 - Fige

0804.30 - Ananas

0804.40 - Avokado

0804.50 - Guava, mango in magusta

V smislu te tarifne številke označuje pojem "fige" le sadje vrste
Ficus carica, vštevši tisto, ki se uporablja za destilacijo. Ta
tarifna številka ne vključuje kaktusnih fig (bodičaste hruške),
ki se uvrščajo v tar. št. 08.10.


08.05

AGRUMI, SVEŽI ALI SUHI

0805.10 - Pomaranče

0805.20 - Mandarine (vštevši tangerinke in satsuma mandarine;
          klementine, wilking in podobni hibridi agrumov)

0805.30 - Limone (Citrus limun, Citrus limonum) in limete (Citrus
          aurantifolia)

0805.40 - Grenivka

0805.90 - Drugo

Pojem "agrumi" označuje med drugim sladke ali grenke (seviljske)
pomaranče, mandarine (vštevši tangirske in sadsamas mandarine,
klementine, vilking in podobne hibride agrumov, nadalje označuje
limone (Citrus limun, Citrus limonum), in citrone (Citrus
aurantofolia), grenivke (vključno "pomelo"), "citrons",
"kumquats" in bergamote. Ta tarifna številka vključuje tudi
majhne zelene plodove pomaranče in limone, ki se uporabljajo za
konzerviranje.

Ta tarifna številka izključuje:

a)  lupine agrumov (tar. št. 08.14) in

b)  grahaste pomaranče ali "oranžete" - to je neužitno sadje, ki
odpade še nezrelo takoj, ko drevo ocveti in se zbira posušeno
zaradi ekstrakcije eteričnega olja (majhna zrnca) (tar. št.
12.11).


08.06

GROZDJE, SVEŽE ALI SUHO

0806.10 - Sveže

0806.20 - Suho

Ta tarifna številka vključuje sveže grozdje, namenjeno
desertiranju ali za proizvodnjo vin (vštevši grozdje, grobo
pakirano v sodih) in ki je pridelano na odprtem prostoru ali v
steklenjakih.

Ta tarifna številka vključuje tudi posušeno t.i. brezsemno
grozdje, katerega najpomembnejše vrste so sultanina, Izmir in
Thompson, in pa veliko grozdje brez pešk, kot je Muškat, Malaga,
Denia, Damask, Lexir ali Gordo posušeno grozdje.


08.07

DINJE, LUBENICE IN PAPAJA, SVEŽE

0807.10 - Dinje in lubenice

0807.20 - Papaja

Ta tar. številka vključuje dinje vrste Citrullus vulgaris ali
Cucumis melo, vštevši med drugim lubenice, "citron", dinja (za
konzerviranje), mišičaste dinje, žiraste dinje, dinje casaba in
medene dinje. Ta tar. številka vključuje tudi sadje vrst Carica
papaya, znane kot paposi in papaje. Vendar pa ta tar. številka
izključuje sadje vrst Asamina triloba, v angleško govorečih
deželah znano kot paposi (tar. št. 08.10).


08.08

JABOLKA, HRUŠKE IN KUTINE, SVEŽE

0808.10 - Jabolka

0808.20 - Hruške in kutine

Jabolka in hruške se v to tarifno številko uvrščajo neglede na
to, ali so primerne za poobedek, za proizvodnjo pijače (npr.
jabolčnika, hruškovca) ali pa za industrijske namene) (npr. za
proizvodnjo paste, marmelade in jabolčnega želeja), ali pa so
namenjeni za ekstrakcijo pektina.

Kutine uporabljajo večinoma za proizvodnjo marmelad in želeja.


08.09

MARELICE, ČEŠNJE IN VIŠNJE, BRESKVE (VKLJUČNO Z NEKTARINAMI),
SLIVE, TRNULJE, SVEŽE

0809.10 - Marelice

0809.20 - Češnje in višnje

0809.30 - Breskve, vključno z nektarinami

0809.40 - Slive in trnulje

Ta tarifna številka vključuje marelice, vse vrste češenj in
višenj (velike bele češnje, dežnikasta višnja itd.), breskve
(vštevši nektarine), slive vseh vrst (ringlo, mirabele,
bardakalije itd...) in trnulje.


08.10

DRUGO SADJE, SVEŽE

0810.10 - Jagode

0810.20 - Maline, robide, murve in rubus ursinus (križanec med
          robido in malino)

0810.30 - Črni, beli in rdeči ribez in kosmulje

0810.40 - Brusnice, borovnice in drugo sadje rodu Vaccinium

0810.50 - Kivi (Actinidia chinesis Planch.)

0810.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje vse vrste užitnega sadja, ki se ne
uvršča v katergakoli izmed predhodnih številk tega poglavja in ki
ni vključeno v druga poglavja te nomenklature (glej izključitve v
splošnih določilih tega poglavja).

Ta tarifna številka vključuje:

1)  jagode,

2)  maline, robide, murve in rubis usrinus,

3)  črni, beli in rdeči ribez in kosmulje,

4)  brusnice, borovnice, jagode mirte in drugo sadje rodu
Vaccinium in

5)  boysenberries, jerebike, bezgove jagode, sapodilo (vrsta
nešplje), granatna jabolka, kaktusne fige (bodičaste hruške),
šipek, kaki, čičimak, nešplje, "longans" (križanec med malino in
kupino), liči, kivi (Actinidia chinensis Planch. ali Actinidia
deliciosa), "soursops", "sweetsops" in sadje vrste Asimina
triloba, znano kot papaja.

Ta tarifna številka izključuje brinove jagode (tar. št. 09.09).


08.11

SADJE IN OREŠČKI, NEKUHANI ALI KUHANI V VODI ALI SOPARI,
ZAMRZNJENI, KI VSEBUJEJO DODANI SLADKOR ALI DRUGA SLADILA ALI NE
VSEBUJEJO DODANEGA SLADKORJA OZ. SLADIL

0811.10 - Jagode

0811.20 - Maline, robide, murve, rubis ursinus, črni, beli ali
          rdeči ribez ter kosmulje

0811.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje zamrznjeno sadje, vštevši
koščičasto, ki se, kadar je sveže ali ohlajeno, uvršča v
predhodne tarifne številke tega poglavja (glede pomena pojmov
"ohlajeno" in "zamrznjeno" glej splošna določila komentarja k
temu poglavju).

Sadje, vštevši tudi koščičasto, pred zamrznitvijo kuhano na
sopari ali v vreli vodi, ostane v tej tarifni številki.
Zamrznjeno sadje, vštevši koščičasto, ki je pred zamrznitvijo
kuhano na druge načine, pa se iz te tar. številke izključuje
(poglavje 20).

Zamrznjeno sadje, vštevši koščičasto sadje, kateremu je dodan
sladkor ali druga sladila, ta tarifna številka prav tako
vključuje. Sladkor učinkuje tako, da preprečuje oziroma zavira
proces oksidacije in na ta način preprečuje spremembo barve
sadja, do katere bi po odmrzovanju prišlo. Proizvodom iz te tar.
številke je lahko dodana sol.


08.12

SADJE IN PLODOVI, ZAČASNO KONZERVIRANI (NPR. Z ŽVEPLOVIM
DIOKSIDOM, V SLANICI ALI V DRUGIH RAZTOPINAH ZA KONZERVIRANJE),
VENDAR V TAKŠNEM STANJU, NEUSTREZNI ZA TAKOJŠNJO PREHRANO

0812.10 - Češnje in višnje

0812.20 - Jagode

0812.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje sadje, vštevši koščičasto
(blanširano ali poparjeno) pod pogojem, da je neprimerno za
takojšnjo prehrano in ki je bilo izpostavljeno postopkom
izključno zaradi začasnega konzerviranja v času transporta ali
skladiščenja pred uporabo. (npr. z žveplovim dioksidom, v
slanici, v žveplani vodi ali v drugih raztopinah za
konzerviranje).

Taki izdelki se uporabljajo predvsem v prehrambeni industriji (v
proizvodnji marmelade, kandiranega sadja itd.). Najpogosteje se v
takem stanju nahajajo češnje, višnje, jagode, pomaranče, limone,
marelice in slive ringlo. Ti izdelki so običajno pakirani v
sodih, odprtih zabojih in podobnih posodah.


08.13

SADJE, SUHO, RAZEN TISTEGA, KI SE UVRŠČA V TAR. ŠT. OD 0801 DO
0806; MEŠANICE LUPINASTEGA ALI SUHEGA SADJA IZ TEGA POGLAVJA

0813.10 - Marelice

0813.20 - Slive

0813.30 - Jabolka

0813.40 - Drugo sadje

0813.50 - Mešanice lupinastega ali suhega sadja iz tega poglavja

A)  Suho sadje

Ta tarifna številka vključuje suho sadje, ki se v svežem stanju
uvršča v tar. št. od 08.07 do 08.10. Suho sadje se pridobiva z
neposrednim sušenjem na soncu ali z industrijskim postopkom (npr.
v tunelskih sušilnicah).

Sadje, ki ga najpogosteje predelujejo na ta način, so marelice,
slive, breskve, jabolka in hruške. Suha jabolka in hruške se
uporabljajo za proizvodnjo jabolčnika ali hruškovca, pa tudi v
kulinarične namene. Z izjemo sliv, se sadje navadno razpolovi ali
nareže v krhlje, razkoščiči, se mu izlušči jedrce ali semena.
Suho sadje se lahko dobavlja v obliki krhljev ali ploščic,
posebno še marelice in slive - posušene ali evaporirane.

Ta tarifna številka vključuje stroke tamarinde, t.j. indijske
palme, vključuje tudi njeno notranjo gmoto, vendar brez dodanega
sladkorja ali drugih sladil in, če ni bila izpostavljena drugim
postopkom, lahko z ali brez semen, stroka ali koščkov
endokarpija.

B)  Mešanice koščičastega ali posušenega sadja

Ta tarifna številka vključuje vse mešanice koščičastega sadja ali
mešanice suhega sadja iz tega poglavja, vštevši mešanice
koščičastega sadja in mešanice suhega sadja, ki se uvrščajo v
isto tarifno številko. Tarifna številka vključuje tudi mešanice
svežega ali surovega jedrčastega sadja s suhim sadjem. Te
mešanice se pogosto dobavljajo v škatlah, celofanskih zavojih
ipd.

Določeno suho sadje ali mešanice suhega sadja iz te tarifne
številke so lahko pripravljene (npr. v vrečkah) za proizvodnjo
herbalnih infuzij ali herbalnih čajev. Taki izdelki se uvrščajo v
to tarifno številko.

Ta tarifna številka pa izključuje izdelke, sestavljene iz mešanic
ene ali več vrst suhega sadja iz te tar. št. z rastlinami ali
deli rastlin iz drugih poglavij ali z drugimi snovmi, kot so
izvlečki ene ali več vrst rastlin (v glavnem tar. št. 21.06).


08.14

LUPINE AGRUMOV ALI DINJ IN LUBENIC, SVEŽE, ZAMRZNJENE, SUHE ALI
ZAČASNO KONZERVIRANE V SLANICI, ŽVEPLANI VODI ALI V DRUGIH
RAZTOPINAH ZA KONZERVIRANJE

Olupki agrumov, ki se najpogosteje uporabljajo v prehrambene
namene, so olupki pomaranče (vštevši olupki grenke ali seviljske
pomaranče), limone in citrone. Ti olupki se uporabljajo predvsem
v proizvodnji kandiranih olupkov ali za ekstrakcijo eteričnih
olj.

Ta tarifna številka izključuje olupke v prahu (tar. št. 11.06) in
kandirane olupke (tar. št. 20.06).


                           9. POGLAVJE

                 KAVA, ČAJ, MATE ČAJ IN ZAČIMBE

OPOMBI

1.  Mešanice proizvodov iz tar. št. 09.04 do 09.10 se uvrščajo
takole:

(a)  mešanice dveh ali več proizvodov iz iste tarifne številke se
uvrstijo v to tarifno številko;

(b)  mešanice dveh ali več proizvodov iz različnih tarifnih
številk se uvrstijo v tar. št. 09.10.

Druge snovi, dodane proizvodom iz tar. št. 09.04. do 09.10 (ali
mešanicam, navedenim pod (a) in (b) v prejšnjem odstavku), ne
vplivajo na njihovo uvrstitev, če dobljene mešanice obdržijo
bistven značaj blaga, ki se uvršča v te tarifne številke. Sicer
se te mešanice ne uvrščajo v to poglavje; mešanice, ki so
sestavljene iz mešanih začimb ali mešanih kombiniranih začimb, se
uvrščajo v tar. št. 21.03.

2.  To poglavje ne vključuje popra vrste Piper cubeba niti drugih
proizvodov iz tar. št. 12.11.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

1)  kavo, čaj in mate čaj,

2)  začimbe, npr. skupino rastlinskih izdelkov, vštevši semenje
itd, ki so bogati z eteričnimi olji in aromatskimi sestavki in ki
se, zaradi njihovega značilnega okusa, najpogosteje uporabljajo
kot začimbna sredstva.

Ti izdelki so lahko celi, zdrobljeni ali v prahu.

Glede razvrščanja mešanic izdelkov iz tar. št. od 09.04 do 09.10
glej opombo 1 k temu poglavju. Skladno z določili te opombe pa
dodajanje drugih snovi izdelkom iz tar. številk od 09.04 do 09.10
ne bo vplivalo na njihovo uvrščanje - vendar pod pogojem, da
dobljene mešanice zadržijo značaj blaga, ki je uvrščeno v te
tarifne številke.

To se nanaša predvsem na začimbe in mešanice začimb, ki vsebujejo
naslednje dodatke:

a)  razredčila (nosilci doziranja), dodane, da bi bilo doziranje
začimbe lažje in da bi bila njena razporejenost po izdelku
enakomerna (moka žitaric, mleti prepečenec, dekstroza itd.),

b) živilska barvila (npr. ksantofil) ,

c) izdelke, dodane zaradi intenziviranja okusa začimbe
(sinergisti), kot je npr. natrijev glutamat in

d)  snovi, kot je sol ali dodani kemični antioksidanti, ki se
običajno dodajajo v majhnih količinah zaradi konzerviranja in
podaljšanja aromatičnih lastnosti.

Začimbe, vštevši mešanice začimb, ki vsebujejo dodane snovi iz
drugih poglavij in imajo tudi same aromatske in začinske
lastnosti, ostanejo uvrščeni v tem poglavju, vendar pod pogojem
da dodane količine ne vplivajo na bistveni značaj mešanice kot
začimbe.

To poglavje prav tako vključuje mešanice iz rastlin, njihovih
delov, semen ali plodov (celih, razrezanih, zdrobljenih, zmletih
ali v obliki prahu), ki se uvrščajo v različna poglavja (npr. v
7., 9., 11. in 12. poglavje) in ki se uporabljajo za
aromatiziranje pijač ali za pripravo ekstraktov za proizvodnjo
pijač:

1)  v kolikor mešanici daje bistveni značaj ena ali več vrst iz
katerekoli posamezne tarifne številke med 09.04 in 09.10 (odvisno
od primera),

2)  v kolikor mešanici daje bistveni značaj mešanica začimb iz
dveh ali več tar. številk med 09.04 in 09.10 (tar. št. 09.10).

Vendar pa to poglavje izključuje mešanice, katerim vrste,
navedene v zgornjem odstavku pod 1) in 2) ne dajejo bistvenega
značaja (tar. št. 21.06).

To poglavje izključuje tudi:

a)  zelenjavo (npr. peteršilj, krebuljica, kačnik, sladki
majaron, korijander in koper) iz 7. poglavja,

b) gorčično seme (tar. št. 12.07); gorčično moko - nepripravljeno
ali pripravljeno (tar. št. 21.03),

c)  hmelj (tar. št. 12.10),

d)  nekatere plodove, semenje in dele rastlin, ki so sicer
uporabni kot začimbe, se pa zelo pogosto uporabljajo v
parfumeriji ali v medicini (tar. št. 12.11) (npr. cimetovi
stroki, rožmarin, divji majaron, bazilika, boraga, užitni ožepek,
vse vrste poprove mete ali griževca, in saga) in

e) mešane začimbe in začinska sredstva (tar. št. 21.03.).


09.01

KAVA - PRAŽENA ALI NEPRAŽENA, Z ALI BREZ KOFEINA; LUPINE IN
KOŽICE KAVE; KAVNI NADOMESTKI, KI VSEBUJEJO KAKRŠEN KOLI ODSTOTEK
KAVE

 - Kava, nepražena:

0901.11 - - s kofeinom

0901.12 - - brez kofeina

        - Kava, pražena

0901.21 - - s kofeinom

0901.22 - - brez kofeina

0901.90 - - Drugo

Ta tarifna številka vključuje:

1)  surovo kavo v vseh oblikah, to je v hlebčkih, kot je obrana z
grmov, v zrnih, v semenih z grenko kožico; v zrnih ali semenih z
odstranjeno kožico,

2)  kavo, iz katere je kofein izvlečen z namakanjem surovih zrn
kave v raznih topilih,

3)  praženo kavo (s kofeinom ali brez njega) - mleto ali
nezmleto,

4)  lupinice in kožice kave in

5)  kavni nadomestki, ki v kakršnemkoli odstotku vsebujejo kavo.

Ta tarifna številka izključuje:

a)  kavni vosek (tar. št. 15.21),

b)  kavne ekstrakte, esence in koncentrate (včasih jih imenujejo
instanti), in preparate na osnovi teh ekstraktov, esenc in
koncentratov; praženi kavni nadomestki, ki ne vsebujejo kave
(tar. št. 21.01) in

c)  kofein, alkaloid v kavi (tar. št. 29.39).


09.02

ČAJ, PRAVI, AROMATIZIRAN ALI NE

0902.10 - Zeleni čaj (nefermentiran) v zavitkih do vključno 3 kg

0902.20 - Drug zeleni čaj (nefermentiran)

0902.30 - Črni čaj (fermentiran) in delno fermentiran čaj, v
          zavitkih do vključno 3 kg

0902.40 - Drug črni čaj (fermentiran) in drug delno fermentirani
          čaj

Te tarifne številke vključujejo razne vrste čajev, ki izhaja iz
grma botaničnega rodu Thea.

Predelava zelenega čaja je v bistvu sestavljena iz segrevanja
svežih listov čaja, njihovega zavijanja in sušenja. Pri črnem
čaju se listi zavijajo in fermentirajo, še preden so popolnoma
pečeni ali posušeni.

Ta tarifna številka vključuje tudi delno fermentiran čaj, npr.
"Oolong" čaj.

Ta tarifna številka vključuje cvetove, popke in ostanke čaja, pa
tudi čaj v prahu (iz listja, cvetov in ostalega), ki je
aglomeriran v kroglice ali tabletke.

V to tar. številko spada tudi čaj, aromatiziran s pomočjo vrenja
(npr. med fermentacijo), z dodajanjem nekaterih olj (npr. olja
limon ali bergamota), z umetnimi aromami (ti so lahko v kristalni
obliki ali v obliki prahu) ali pa z deli raznih drugih aromatskih
rastlin ali sadežev (kot npr. z jasminovimi cvetovi, s posušenimi
krhlji ali lupinami pomaranče).

V to tarifno številko je uvrščen tudi čaj brez teina, vendar pa
je sam tein (ali kofein) izključen (tar. št. 29.39).

Ta tarifna številka prav tako izključuje izdelke, ki niso
pridobljeni iz grma rodu Thea in katere včasih imenujejo "čaj",
npr.:

a) mate čaj (paragvajski čaj) (tar. št. 09.03),

b)  izdelke za izdelavo rastlinskih infuzij ali rastlinskih
"čajev". Ti izdelki se uvrščajo npr. v tar. št. 08.13, 09.09,
12.11 in 21.06,

c)  ginseng "čaj" (mešanica ekstrakta ginsenga in laktoze ali
glukoze) (tar. št. 21.06).


09.03

MATE ČAJ

Mate - čaj sestoji iz suhega listja grmaste zimzelene rastline iz
družine bodik, ki raste v Južni Ameriki, Včasih je znan pod
imenom "paragvajski čaj" ali "jezuitski čaj". Mate - čaj se
uporablja pripravo pijač z zelo malo teina (kofeina).


09.04

POPER RODU "PIPER", SUHA, ZDROBLJENA ALI ZMLETA PAPRIKA RODU
CAPSICUM ALI PIMENTA

 - Poper

0904.11 - - nezdrobljen ali nezmlet

0904.12 - - zdrobljen ali zmlet

0904.20 - Paprika rodu Capsicum ali Pimenta - suha, zdrobljena
          ali zmleta

1)  Poper rodu "Piper"

Ta pojem vključuje zrnje ali plodove vseh rastlin popra iz
družine Piper, izvzemši poper vrste Piper cubeba (tar. št.
12.11). Osnovna trgovska vrsta je poper vrste Piper nigrum, ki se
pojavlja v obliki črnega in belega popra. Črni poper v zrnih se
pridobiva iz nezrelih plodov, katere sušijo na soncu ali jih
prekajujejo, ponekod predhodno poper poparijo v vreli vodi. Beli
poper se prideluje - pripravlja iz skoraj zrelih plodov, iz
katerega izločijo sredico (meso) in zunanjo ovojnico zgolj s
kisanjem ali slabim prevrevanjem. Beli poper pogosto pridelujejo
z luščenjem zunanjih delov črnega popra. Beli poper (v bistvu je
rumenkastosive barve), ni tako oster kot črni.

Podolgovati poper (Piper longum) je posebna vrsta popra.

Ta tarifna številka vključuje tudi poprov prah in njegove
odpadke.

Določeni izdelki se popolnoma napačno imenujejo poper - v bistvu
so pimenti, npr. turški, indijdki, španski, čejenski in jamajški
poper.

2)  Posušeni, zdrobljeni in mleti plodovi rodu Capsicum ali
Pimenta

Plodovi rodov Capsicum pretežno pripadajo vrstama Capsicum
frutescens in Capsicum annuum ter vključujeta dve glavni skupini:
"čilski" poper in papriko. Obstajajo razne vrste (čejenski poper,
Sierra Leone in zanzibarski poper, španska in madžarska paprika
itd.).

Med Pimente sodi jamajški poper (poznan tudi kot razklani poper -
nageljnove žbice, angleški poper in najkvirc).

Skupna značilnost teh plodov je oster in močan okus, ki vnema in
je dolgotrajen. Obstajajo pa tudi druge vrste rodu Capsicum, ki
niso ostre (npr. Capsicum annuum grossum).

Ta tarifna številka izključuje nezdrobljene ali nemlete sveže
plodove rodov Capsicum ali Pimenta (tar. št. 07.09).


09.05

VANILIJA

To je plod (ali zrno) rastline - plazilke iz družine orhidej. Je
črnkaste barve in zelo aromatična. Obstajata dve vrsti vanilije -
dolga in kratka, pa tudi neka vanilija zelo slabe kvalitete,
znana kot "vanillon" (Vanilla pompona), ki je mehka, skoraj
viskozna in vselej odprta.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  vanilijevih oljnih smol (včasih dobro znanih pod imenom
"vanilijev rezinoid" ali "vanilijev ekstrakt" (tar. št. 13.02)

b)  vanilijevega sladkorja (tar. št. 17.01 ali 17.02),

c)  dišavnega vanilina (tar. št. 29.12).


09.06

CIMET IN SKORJA CIMETOVEGA DREVESA:

0906.10 - Nezdrobljen in nezmlet

0906.20 - Zdrobljen ali zmlet

Cimet je notranja skorja mladih vejic drevesa iz družine Laurus.
Cejlonski cimet, imenovan tudi fini cimet, so običajno uvaža v
svežnjih bledih in skupaj zavitih trakov skorje. Kitajski ali
navadni cimet je oblikovan iz debelih slojev skorje z rjavimi
šekami in se najpogosteje uvaža v enoslojnih rolah.

Ta tarifna številka vključuje tudi posušene in presejani cvetovi
cimetovega drevesa, in sicer v obliki palčk, katerih dolžina ne
presega 1 cm. Potem, ko so zmleti, jih pomešajo s cimetom.

Ta tarifna številka vključuje tudi odpadke od cimeta, znane kot
"iveri" in ki se uporabljajo predvsem za proizvodnjo cimetove
esence.

V to tar, številko se uvrščajo tudi cimetovi plodovi.


09.07

KLINČKI (CELI PLODOVI, POPKI IN PECLJI)

Ta tarifna številka vključuje:

1)  cele plodove klinčkov, ki imajo značilen okus in vonj
klinčkov, čeravno ne tako izrazit,

2)  klinčke (cvetovi drevesa klinčkov, obrani pred dozoritvijo in
posušeni na na soncu in

3)  fine sivkaste, zelo dišeče peclje cvetov klinčkov.

Ta tarifna številka izključuje skorjo in liste klinčkov (tar. št.
12.11).


09.08

MUŠKATNI OREŠČEK, MACIS IN KARDAMOM:

0908.10 - Muškatni oreh

0908.20 - Macis

0908.30 - Kardamom

Ta tarifna številka vključuje:

a)  Muškatni orešček - okrogel ali podolgovat, oluščen ali
neoluščen,

b)  Macis je kožica muškatnega oreščka, ki se nahaja med lupino
in jedrom. Ta snov, ki je razrezana na trakove, ima enako
lastnosti kot muškatni orešček, le da še izrazitejše. Kadar je
svež, je rdeč, vendar s časom porumeni in postaja lomljiv in
motno prozoren. Nekateri macisi so celo beli.

c)  Kardamomi vključujejo:

1)  Kardamome v grozdih - tako se imenujejo, saj ta vrsta raste
zbita v grozdih, ki se včasih dobavljajo celi. Vendar se
kardamomu pogosteje dobavljajo kot posamezni orehi velikosti
grozdne jagode. Orehi so belkasti, okroglasti, s tremi zunanjimi
ploskvami, lahki in kožnati, notranjost pa je razdeljena v tri
prekate. Vsebujejo mnogo aromatičnih semen grenkega in trpkega
okusa.

2)  Male in srednje kardamome, ki so po strukturi podobni onim v
grozdih, le da so bolj trikotni in podolgovati.

3)  Velike kardamome, ki so trikotni in dolgi od 27 do 40 mm.

4)  Malguetta poper ali "rajsko zrnje" (Aframomum melegueta). Ta
se dobavlja skoraj vedno oluščen, v obliki majhnih, oglatih in
podolgovatih zrn, ki se svetijo, kot da bi bila premazana z
lakom, čeprav je njihova površina hrapava. So brez vonja, so pa
grenkega in ostrega okusa, podobnega popru.


09.09

SEME JANEŽA, BADIJANA, KOMORAČA, KORIJANDRA, KUMINA, KUMINE;
BRINOVE JAGODE

0909.10 - Seme janeža in badijana

0909.20 - Seme korijandra

0909.30 - Seme orientalske kumine (Cuminum Cyminum L.)

0909.40 - Seme kumine (Carum carri)

0909.50 - Seme komarčka in brinove jagode

Ti plodovi ali semena se uporabljajo kot začimbe, v industrijske
namene (npr. v destilerijah) in v medicinske namene. V to tarifno
številko se uvrščajo tudi, če so pripravljeni (npr. v vrečkah)za
proizvodnjo rastlinskih infuzij ali rastlinskih "čajev", npr.
janeževo seme.

Janeževo seme, navedeno v tej tar. številki, je zeleni janež in
je seme jajčaste oblike, progasto-podolgovato in zelo značilnega
vonja ter aromatičnega okusa. Badijan je zvezdasti janež.

Seme korijandra, kumin in kumina so semena nekaterih vrst
rastlin, podobnih ščitonoscem; uporabljajo se v proizvodnji
likerjev.

Seme komorača, ki se pridobiva iz kulinarične rastline, je lahko
temnosiv, iz njega veje močan in prijeten vonj. Lahko je tudi
svetlozeleno in takrat je zelo individualnega in prijetnega
vonja.

Brinove jagode so popolnoma temnorjave, komajda vidno
škraltnomodro okrašene in prekrite s smolastim prahom. Njihovo
meso je rdečkasto in aromatično, ostrega in nekoliko sladkobnega
okusa. V njem se nahajajo tri majhna, zelo trda semena. Brinove
jagode se uporabljajo za aromatizacijo različnih alkoholnih pijač
(npr. gin), kislega zelja in raznih prehrambenih artiklov, pa
tudi za ekstrakcijo eteričnih olj.


09.10

INGVER, ŽAFRAN, KURKUMA, MATERINA DUŠICA, LOVORJEV LIST, CURRY IN
DRUGE ZAČIMBE

0910.10 - Ingver

0910.20 - Žafran

0910.30 - Kurkuma

0910.40 - Materina dušica; lovorjev list

0910.50 - Curry

        - Duge začimbe

0910.91 - - mešanice, definirane v prvi opombi pod (b) k temu
            poglavju

0910.99 - - druge

Ta tarifna številka vključuje:

a)  Ingver (vštevši svež, začasno konzerviran v slanici in kot
tak neprimeren za takojšnjo porabo); ingver, konzerviran v sirupu
je iz te tar. številke izključen (tar. št. 20.08).

b)  Žafran sestoji iz posušenih pestičev in cvetov žafrana
(Crocus sativus).i dobavlja v obliki oranžnordečega prahu, ki je
močnega, prodornega in prijetnega vonja. Vsebuje slabo obstojno
barvilo. Uporablja se kot začimba, pa tudi za sladkarije in v
medicini.

c)  Kurkumo (Curcuma longa) včasih napačno imenujejo "indijski
žafran", predvsem zaradi njene živorumene barve. Rizomi kurkume
se prodajajo celi ali (pogosteje) v obliki prahu.

d)  Materina dušica (vštevši divjo materino dušico) in lorber -
sveža ali posušena.

e)  Prah curry sestoji iz mešanice, v kateri so v različnih
razmerjih združeni kurkuma, razne vrste začimb (npr. korijander,
črni poper, kumina, ingver, klinčki) in drugih snovi za
aromatizacijo (npr. česen v prahu, ki ga pogosto uporabljajo kot
začimbo, čeprav ne sodi v to tar, številko.

f)  Koprino seme (Anetheum graveolus) in seme jastrebine
(Trigonella foenum graecum)

g)  Mešanice izdelkov iz tarifnih številk od 09.04 do 09.10,
kadar se sestavki določene mešanice uvrščajo v različne tarifne
številke, npr. mešanica popra iz tar. št. 09.04 s izdelki iz tar.
št. 09.08.


                          10. POGLAVJE

                              ŽITA

OPOMBI

1.  (a)  Proizvodi, navedeni v poimenovanjih tarifnih številk
tega poglavja, se uvrščajo v te tarifne številke samo, če so v
zrnu, vključno zrno v klasu ali na steblih skupaj z opno.

(b)  V to poglavje ne spadajo zrna z odstranjeno opno ali drugače
obdelana zrna. Riž, oluščen, bel, poliran, glaziran, predkuhan
ali zdrobljen, ostane uvrščen v tar. št. 10.06.

2.  Tar. št. 10.05 ne zajema sladke koruze (7. poglavje).

OPOMBA K PODŠTEVILKI

1.  Z izrazom "trda pšenica" je mišljena pšenica vrste Triticum
durum in hibridi, dobljeni s posebnim medsebojnim križanjem
Triticum durum, ki imajo enako število kromosomov (28) kot ta
vrsta.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje le žitarice, vštevši tudi žita v snopih ali
v klasih. Žito iz žitaric, ki so požete pred dozorelostjo, vendar
so še kompletne s plevom vred, se uvršča kot navadno žito. Sveže
žitarice (razen sladke koruze iz 7. poglavja), če so primerne ali
neprimerne, da bi bile uporabljene kot zelenjava, ostanejo
uvrščene v tem poglavju.

Riž ostane uvrščen v tar. št. 10.06 tudi, če je oluščen,
blanširan, glaziran, poliran, etiviran ali zdrobljen le pod
pogojem, da sicer ni drugače predelan. Vendar pa so ostale
žitarice iz tega poglavja izključene, v kolikor so oluščene ali
drugače predelane, npr. na način, kot je to opisano v tarifni
številki 11.04 (glej ustrezni komentar).


10.01

PŠENICA IN SORŽICA

1001.10 - Trda pšenica (t. durum)

1001.90 - Drugo

Pšenico lahko delimo v dva osnovna razreda:

1)  navadna pšenica - mehka, poltrda ali trda, z mokastim
prelomom,

2)  trda pšenica (glej opombo št. 1 k podštevilki tega poglavja).
Trda pšenica mora biti od jantarjevo rumene do rjave barve, njen
prelom pa prozornega steklenega videza, podobnega rogu.

Pira je vrsta pšenice z malimi rjavimi zrni, ki svojo lupino
obdrži tudi po mlatenju in se uvršča v to tarifno številko.

Soržica je mešanica pšenice in rži, običajno v razmerju 2 : 1.


10.02

RŽ

Rž ima sorazmerno dolga zrna zelenkasto sive ali sive barve.
Ržena moka je sive barve.

Rž, znana pod imenom "ergot" se iz te tar. št. izključuje (tar.
št. 12.11).


10.03

JEČMEN

Zrna ječmena so bolj mesnata od pšeničnih. Uporablja se pretežno
kot živinska krma in za proizvodnjo slada - kadar je poliran ali
glaziran, pa tudi za pripravo juh ali kuhane hrane.

Različice ječmena z lupino, ki je podobna listu, se od večine
drugih žitaric razlikujejo v tem, da je njegova lupina (ali
strok) tekom dozorevanja spojena z zrnom in je zaradi tega ni moč
odločiti z navadnim mlatenjem ali šibanjem. Zrno ječmena te vrste
je rumene barve (kot slama) in na konceh zašiljeno. V to tar.
številko spada le v primeru, da se carini skupaj z lupinami ali
stroki. Ko pa se te lupine ali stroki odstranijo, se zrna ječmena
z lupino, podobno listju, iz te tar. številke izključujejo (tar.
št. 11.04). Odstranjevanje lupin zahteva poseben proces, ki
predhodi mletju in tekom katerega pogosto odstranijo tudi
semensko ovojnico.

Vrsta ječmena, ki so v naravne stanju brez lupine ali stroka,
ostanejo v tej tar. številki pod pogojem, da ječmen ni bil
izpostavljen drugačnim postopkom, razen mlatenju ali šibanju.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  ječmenovih kalčkov (slad) in praženega slada (glej komentar k
tar. št. 11.07) ,

b)  praženega ječmena (kavni nadomestek - tar. št. 21.01) in

c)  kali slada, ločenih od zrn slada v času postopka sušenja,
drugih odpadkov pri proizvodnji piva (usedlina žitaric, hmelja
itd. - tar. št. 23.03).


10.04

OVES

Obstajata dve osnovni vrsti ovsa: sivi oves (črni) in beli
(rumeni) oves.

Ta tarifna številka vključuje oves v zrnu z lupino in tudi oves,
ki je v prirodi brez lupine, vendar pod pogojem, da ni
izpostavljen drugim postopkom razen mlatenja ali šibanja.

Ta tarifna številka vključuje tudi oves, s katerega so vrhovi
lupin lahko odstranjeni v času normalne obdelave oz. postopkov
ali rokovanja (mlatev, transport, pretovarjanje itd.).


10.05

KORUZA

1005.10 - Semenska

1005.90 - Druga

Obstaja nekaj vrst koruze, katerih zrna so najrazličnejših barv
(zlatorumena, bela, včasih rdečerjava ali pisana) in oblik
(okrogla, podolgovata, ploščata itd.).

Ta tarifna številka ne vključuje sladko koruzo (7. poglavje).

KOMENTAR TARIFNIH PODŠTEVILK

Tarifna podštevilka 1005.10

V smislu te tarifne podštevilke 1005.10 označuje pojem "semenska"
koruzo, katero za takšno proglašajo pristojni nacionalni organi.


10.06

RIŽ

1006.10 - Neoluščen riž (riž v luski ali surov)

1006.20 - Oluščen nebrušen (rjav) riž

1006.30 - Riž, manj brušen ali dobro brušen, tudi poliran ali
          glaziran

1006.40 - Lomljen riž

Ta tarifna številka vključuje:

1)  Riž v lupini (neoluščen ali surov), to je riž, katerega zrno
je čvrsto ovito z lupino.

2)  Oluščen riž (kargo riž ali rjavi riž), s katerega je lupina
odstranjena z mehansko luščilnico, vendar je še ovit v kožico -
perikap. Oluščen riž še vedno vsebuje majhne količine lupin.

3)  Manj brušen (polbel) riž, s katerega zrn je perikap delno
odstranjen.

4)  Dobro brušen (bel) riž (cela zrna), s katerega zrn je perikap
odstranjen popolnoma po prehodu riža skozi posebne valjčke s
konicami.

Blanširan riž je lahko poliran in pozneje glaziran zaradi lepšega
videza.Cilj postopka poliranja je polepšati matirano površino
riža in se opravlja v strojih s ščetkami ali "polirnimi kopami".
Glaziran je sestoji iz prevlekanja zrn z mešanico glukoze in
smukca v posebnih bobnih za glaziranje.

Ta tar. številka vključuje "Kamolino" riž, ki sestoji iz
blanširanega riža, prevlečenim s tankim slojem olja.

5)  Zdrobljeni riž, to je riž, ki se zdrobi tekom postopka
obdelave.

Ta tarifna številka vključuje tudi:

a)  Obogaten riž, ki sestoji iz mešanice običajno blanširanih zrn
riža in zelo majhnega deleža (v okviru 1%) zrn riža, prevlečenih
ali impregniranih z vitaminskimi snovmi.

b)  Predkuhan riž, (parboiled) ki je bil v neoluščenem stanju in
pred drugimi postopki (npr. odstranjevanjem lupin, blanširanjem,
poliranjem ipd.) kvašen v vreli vodi ali parjen in nato posušen.
V nekaterih fazah predkuhanja je lahko riž izpostavljen tudi
pritisku ali pa delnemu ali popolnemu vakuumu.

Struktura zrn predkuhanega riža se procesom, katerim so bila
izpostavljena navkljub, ne spremeni veliko. Tak riž je lahko po
brušenju in poliranju itd. lahko popolnoma skuhan v 25 do 30
minutah.

Vrste riža, ki so bile izpostavljene postopkom, s katerimi se
bistveno spremeni struktura zrn, se izključujejo iz te tar.
številke. Riž, ki je bil predhodno obdelan, popolnoma ali delno
kuhan in nato dehidriran, se uvršča v tar. št. 19.04. Predhodno
delno kuhan riž zahteva 5 do 10 minutno kuhanje, da bi bil
pripravljen za uporabo, medtem ko je treba predhodno popolnoma
kuhan riž pred konzumacijo le zavreti. "Napihnjeni" riž, ki se
dobi s pomočjo postopka destilacije pri tlilni temperaturi in
tudi že pripravljen, uvrščamo v tar. št. 19.04.


10.07

SORGO V ZRNU

Ta tarifna številka vključuje le tiste vrste sorga, ki so znane
kot sorgo-žitarice in ki se kot take uporabljajo za prehrano
ljudi. Ta tarifna številka vključuje sorgume, kot so: Caffrorum
("kefir"), Cernuum ("bela sirotka"), durra (rjava sirotka) in
nervosum ("kaoliang").

Ta tarifna številka ne vključuje vrste sorga za živinsko krmo, ki
se uporabljajo pretežno za silažo, kot so halpensis (halpense),
travo sorgo (ki se uporablja za pašo), kot je sudanensis
("sudanense") in sladki sorgo, ki se uporablja pretežno za
proizvodnjo sirupa ali melase, kot je npr. saccharatum. Kadar se
sorgo carini kot seme za setev, se ti izdelki uvrščajo v tar. št.
12.09. V nasprotne primeru, se sorgo za živinsko krmo in sorgo
trave uvrščajo v tar. št. 12.14, sladki sorgo pa v tar. št.
12.12. Ta tarifna številka izključuje tudi sirk za metle (Sorghum
vulgare var. technicum), ki se uvršča v tar. št. 14.03.


10.08

AJDA, PROSO, SEME ZA PTICE; DRUGA ŽITA

1008.10 - Ajda

1008.20 - Proso

1008.30 - Seme za ptiče (bar)

1008.90 - Druga žita

                (A) AJDA, PROSO IN SEME ZA PTICE

Ta skupina vključuje:

1) Ajdo, znano tudi kot črna pšenica. Pripada družini
Polygonoceae, ki je popolnoma različna od družine Gramineae, ki
vključuje večino drugih žitaric.

2)  Proso - okroglo zrno svetlorumene barve. Proso vključuje
naslednje vrste: Setaria spp., Pennisetum spp., Echinochloa spp.,
Eleusine spp. (vštevši Eleusine coracana ("coracan"), Panicum
spp., Digitaria Sanguinalis in Eragrostis tef.).

3)  Seme za ptice, ki je svetle (slamnate) barve, podolgovato in
na konceh zašiljeno.

                         (B) DRUGA ŽITA

Ta skupina vključuje nekatere hibride žitaric, kot je npr.
tritikale - hibrid med pšenico in ržjo.


                          11. POGLAVJE

    PROIZVODI MLINSKE INDUSTRIJE; SLAD; ŠKROB; INULIN; GLUTEN
                       (PŠENIČNI PROTEIN)

Opombe

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  praženi slad, pripravljen kot kavni nadomestek (tar. št.
09.01 ali 21.01);

(b)  moka, zdrob in škrob, pripravljeni tudi kot proizvodi iz
tar. št. 19.01;

(c)  koruzni kosmiči in drugi izdelki iz tar. št. 19.04;

(d)  vrtnine, pripravljene ali konzervirane, iz tar. št. 20.01,
20.04 ali 20.05;

(e)  farmacevtski proizvodi (30. poglavje);

(f)  škrob, ki ima lastnosti parfumerijskih, kozmetičnih ali
toaletnih preparatov (33. poglavje).

2.  (A) Proizvodi mlinske industrije, dobljeni iz žit, ki so
navedena v naslednji tabeli, se uvrščajo v to poglavje, če
vsebujejo po teži v suhem stanju:

(a)  toliko škroba (določeno po modificirani Ewersovi
polarimetrijski metodi), da presega količino, ki je navedena v
stolpcu 2,

(b)  toliko pepela (po odbitku dodatnih mineralnih snovi), da ne
presega količine, ki je navedena v stolpcu 3.

Sicer se ti proizvodi uvrščajo v tar. št. 23.02. Kalčki žit,
celi, valjani, v obliki kosmičev ali zdrobljeni, se v vsakem
primeru uvrščajo v tar. št. 11.04.

(B) Proizvodi, ki se uvrščajo v to poglavje v skladu z navedenimi
določbami, se uvrščajo v tar. št. 11.01 ali 11.02, če odstotek
proizvoda, ki gre skozi tanko žičnato sito z odprtinami,
navedenimi v stolpcih 4 ali 5, po teži ni manjši od odstotka,
navedenega za tovrstno žito.
Sicer se ti proizvodi uvrščajo v tar. št. 11.03 ali 11.04.

.-----------------.----------.------------.-----------------------------------.
.                 .          .            . odstotek proizvoda, ki gre skozi  .
.                 .          .            .           sito z odprtino         .
.                 .  delež   .   delež    . 315 mikrometrov   500 mikrometrov .
.    žitarice     .  škroba  .   pepela   .    (mikronov)        (mikronov)   .
.-----------------.----------.------------.-----------------.-----------------.
.       1         .    2     .     3      .        4        .        5        .
.-----------------.----------.------------.-----------------.-----------------.
. pšenica, rž     .   45%    .    2,5%    .       80%       .        -        .
.                 .          .            .                 .                 .
. ječmen          .   45%    .    3,0%    .       80%       .        -        .
.                 .          .            .                 .                 .
. oves            .   45%    .     5%     .       80%       .        -        .
.                 .          .            .                 .                 .
. koruza in s     .   45%    .     2%     .        -        .        90%      .
. sorgo v zrnu    .          .            .                 .                 .
.                 .          .            .                 .                 .
. riž             .   45%    .    1,6%    .       80%       .        -        .
.                 .          .            .                 .                 .
. ajda            .   45%    .     4%     .       80%       .        -        .
.                 .          .            .                 .                 .
. druge žitarice  .   45%    .     2%     .       50%       .        -        .
.-----------------.-----------------------.-----------------.-----------------.

3.  Z izrazom "žitni drobljenci" in "zdrob" so po tar. št. 11.03
mišljeni proizvodi, dobljeni s fragmentacijo žitnih zrn, ki
ustrezajo naslednjim pogojem:

(a)  pri koruznih izdelkih - da jih gre najmanj 95 mas.% skozi
tkano žičnato sito z 2 mm odprtinami;

(b)  pri proizvodih iz drugih žit - da jih gre najmanj 95 mas.%
skozi sito iz kovinske žice z luknjicami premera 1,25 mm.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

1)  Mlinske proizvode iz žit iz 10. poglavja in iz sladke koruze
iz 7. poglavja, razen ostankov mlinskih proizvodov iz tar. št.
23.02.

V tej povezavi se mlinski proizvodi iz pšenice, rži, ječmena,
ovsa, koruze (vštevši zmlete cele storže z ali brez ličkanja), iz
sorga v zrnu, riža in ajde iz tega poglavja, razlikujejo od
ostankov proizvodov iz tar. št. 23.02 po vsebnosti škroba in
pepela, pač skladno s kriteriji, postavljenimi v opombi št. 2 (A)
k temu poglavju.

V tem poglavju in kar se tiče maloprej poimensko navedenih
žitaric, se moka iz tar. št. 1101 ali 11.02 razlikuje od
proizvodov iz tar. št. 11.03 ali 11.04, vskladu s kriteriji, ki
so postavljeni v zvezi s prehajanjem skozi sito v opombi št. 2
(B). Istočasno morajo tudi vse vrste zdroba in grisa iz tar. št.
11.03 izpolniti ustrezni kriterij o prehajanju skozi sito,
postavljen v opombi št. 3.

2)  Proizvode iz žitaric iz 10. poglavja, izpostavljene
postopkom, predvidenim v raznih tar. številkah tega poglavja, kot
je npr. pridobivanje sladu, ekstrakcija škroba ali glutena itd.

3)  Proizvode, dobljene z izpostavljanjem surovih snovi iz drugih
poglavij (npr. posušene stročnice, krompir, sadje idt.)
postopkom, ki so podobni onim, navedenim v predhodnih odstavkih
1) in 2).

To poglavje ne vključuje:

a)  praženega sladu kot kavnega nadomestka (tar. št. 0901 ali
21.01),

b)  pleva žitaric (tar. št. 12.13),

c)  predelave iz moke, grisa in škroba iz tar. št. 19.01,

d)  tapioke (tar. št. 19.03),

e)  "napihnjenega" riža, žitnih kosmov in podobnih izdelkov,
dobljenih z nabrekanjem ali praženjem, ter predkuhane pšenice v
obliki obdelanih zrn (tar. št. 19.04),

f)  predelane ali konzervirane zelenjave iz tar. št. 20.01, 20.04
in 20.05,

g)  ostankov, ki izvirajo iz presejevanja, mletja ali obdelave
žita ali stročnic (tar. št. 23.02),

h)  farmacevtskih proizvodov (30. poglavje) in

i)  proizvodov iz 33. poglavja (glej opombo št. 3 in 4 k 33.
poglavju).


11.01

PŠENIČNA ALI MOKA IZ MEŠANICE ŽIT NA PODLAGI PŠENICE

Ta tarifna številka vključuje pšenično in soržično moko - to je
proizvode, pridobljene z mletjem žitaric iz tar. št. 10.01, ki
izpolnjujejo zahteve glede vsebnosti škroba in pepela,
postavljene v opombi št. 2 pod (A) k temu poglavju (glej splošna
določila) in ki zadovoljujejo kriteriju prehajanja skozi
standardno sito po določilu pod (B) navedene opombe.

Moka iz te tar. številke je lahko izboljšana z dodajanjem zelo
majhnih količin mineralnih fosfatov, antioksidantov,
emulgatorjev, vitaminov ali pripravljenega pecilnega praška
(samovzhajajoča moka). Pšenična moke sme biti obogatena tudi z
glutenom, običajno ne z več kot 10%.

Ta tarifna številka prav tako vključuje moko (t.i. preželatirano
moko), ki je obdelana s toploto zaradi preželatiranja škroba. Ta
moka se uporablja za izdelavo proizvodov iz tar. št. 19.01, za
izdelavo pekarskih izboljškov, živinske krme in v nekaterih
industrijah, kot so tekstilna, papirna in metalurgija (za
pripravo veziv za livarska jedra).

Moka, ki je naprej predelana ali kateri so dodane druge snovi
(glede na njeno uporabo kot prehrambenega proizvoda), je
izključena iz te tar. številke (običajno tar. št. 19.01).

Ta tar. številka izključuje tudi moko, pomešano s kakavom (tar.
št. 18.06), v kolikor vsebuje 40 mas.% ali več kakava (računano
na popolnoma odmaščeno osnovo), ali pa tar. št. 19.01, če vsebuje
manj kakava.


11.02

ŽITNA MOKA, RAZEN PŠENIČNE ALI MOKE IZ MEŠANICE ŽIT NA PODLAGI
PŠENICE

1102.10 - Ržena moka

1102.20 - Koruzna moka

1102.30 - Riževa moka

1102.90 - Ostalo

Ta tarifna številka vključuje moko, to je zmlete proizvode, ki se
pridobivajo z mletjem žitaric iz 10. poglavja, razen pšenične in
soržične moke.

Mlinski proizvodi iz rži, ječmena, ovsa, koruze (vštevši zmlete
cele storže z ali brez ličkanja), sorga, riža in ajde se uvrščajo
v to tarifno številko kot moka, v kolikor izpolnjujejo zahteve
glede vsebnosti škroba in pepela iz odstavka (A) opombe 2 k temu
poglavju (glej splošna določila) in v kolikor zadovoljujejo
kriterijem prehajanja skozi standardno sito, kot to zahteva (B).
odstavek te opombe.

Moka iz te tar. številke je lahko izboljšana z dodatkom zelo
majhnih količin mineralnih fosfatov, antioksidantov,
emulgatorjev, vitaminov in pecilnega praška (moka, ki naraste
sama).

Ta tar. številka vključuje tudi "vzhajajočo" zaželatinirano moko,
ki je obdelana s toploto zaradi preželatiniranja škroba.
Uporablja se za izdelavo preparatov iz tar. št. 19.01, pekovskih
izboljškov in živinske krme, pa tudi v nekaterih industrijskih
vejah, npr. v tekstilni industriji, v papirni in v metalurgiji
(za pripravo veziv za livarska jedra).

Moka, ki je naprej predelana ali kateri so dodane druge snovi
(glede na njeno uporabo kot prehrambenega proizvoda), je iz te
tar. številke izključeno (običajno tar. št. 19.01).

Ta tar. številka izključuje tudi moko, pomešano s kakavom (tar.
št. 18.06, v kolikor vsebuje 40 mas.% ali več kakava (računano na
popolnoma odmaščeno osnovo), ali pa tar. št. 19.01, če vsebuje
manj kakava.


11.03

ŽITNI DROBLJENCI, ZDROB IN PELETI

        - Drobljenec in zdrob

1103.11 - - pšenična

1103.12 - - ovsena

1103.13 - - koruzna

1103.14 - - riževa

1103.19 - - iz drugih žit

        - - Peleti

1103.21 - - pšenični

1103.29 - - iz drugih žit

Žitni drobljenec in zdrob iz te tar. številke so proizvodi, ki se
pridobivajo z zmanjševanjem žitnih zrn (vštevši zmlete cele
koruzne storže z ali brez ličkanja) in ki izpolnjujejo ustrezne
zahteve glede vsebnosti škroba in pepela, postavljene v opombi
št. 2 v določilu pod (A) k temu poglavju in ki v vsakem pogledu
zadovoljujejo kriteriju prehajanja skozi standardno sito, ki je
postavljen v opombi št. 3 k temu poglavju.

Glede razločevanja, ki ga je potrebno delati med moko iz tar. št.
11.01 ali 11.02, drobljenca in zdroba iz te tar. številke in
proizvodov iz tar. št. 11.04, glej splošna določila k temu
poglavju (točka št. 1), drugi odstavek).

Žitni drobljenci so majhni delčki ali mokasta jedrca, ki se
pridobivajo z grobim mletjem zrn.

Zdrob je bolj zrnast proizvod od moke in se pridobiva iz prvega
presejevanja po prvem mletju, ali pa s ponovnim mletjem in
ponovnim presejevanjem drobljenca, pridobljenega iz začetnega
mletja.

Zdrob iz trde pšenice ali semoline je osnovna surovina za
proizvodnjo makaronov, špagetov in podobnega. Semolina se
uporablja tudi kot hrana (npr. pri pripravi pudinga iz semoline).

Ta tarifna številka vključuje tudi zdrob (npr. koruzni), ki je
predhodno želatiniran s toplotnim postopkom in ki se uporablja
npr. kot dodatek v pivovarnah.

Peleti so mlinski proizvodi iz žitaric iz tega poglavja, ki so
aglomerirane neposredno ali s pomočjo kompresije, ali pa z
dodajanjem vezivnega sredstva v razmerju, ki ne presega 3% po
masi (glej opombo št. 1 k oddelku II). Ta tarifna številka ne
vključuje peletiziranih ostankov, ki nastajajo in se pridobivajo
pri mletju žitaric (23. poglavje).


11.04

ŽITA V ZRNJU, DRUGAČE OBDELANA (NPR. OLUŠČENA, VALJANA, V
KOSMIČIH, PERLIRANA, OBREZANA ALI GNETENA), RAZEN RIŽA IZ TAR.
ŠT. 10.06; ŽITNI KALČKI, CELI, VALJANI, V KOSMIČIH ALI ZMLETI:

        - Zrna, valjana ali v obliki kosmičev

1104.11 - - ječmenova

1104.12 - - ovsena

1104.19 - - iz drugih žit

        - Drugače obdelana zrna (npr. oluščena, polirana,
          obrezana ali gnetena):

1104.21 - - ječmenova

1104.22 - - ovsena

1104.23 - - koruzna

1104.29 - - iz drugih žit

1104.30 - Žitni kalčki, celi, valjani v kosmičih ali zmleti

Ta tar. številka vključuje vse nepredelane mlinske proizvode iz
žit, razen moke (tar. št. 11.01 in 1102), drobljence, zdrobe in
pelete (tar. št. 11.03) ter ostankov (tar. št. 23.02). Glede
razločevanja med proizvodi iz te tar. številke in navedenimi
izjemami, glej točko 1) splošnih določil tega poglavja.

Ta tar. številka vključuje:

1)  Valjana zrna ali zrna v kosmičih (predvsem ječmen in oves) se
pridobivajo z drobljenjem ali valjanjem celih zrn (oluščenih ali
neoluščenih), ali pa z gnetenjem zrn ali proizvodov, navedenih v
točkah 2) in 3) nadaljnjega besedila, kot tudi v točkah od 2) do
5) komentarja k tar. št. 10.06. V tem postopku se zrna pogosto
segrevajo s paro ali pa se valjajo med zagretimi valji. Hrana za
zajtrk tipa "corn flakes" so v bistvu skuhani izgotovljeni
proizvodi za uporabo in zato sodijo (kot tudi na podoben način
kuhane žitarice) v tar. št. 19.04.

2)  Oves, ajdo in soržico, oluščene, vendar s katerih perikap ni
odstranjen

Ta tarifna številka pa ne vključuje oves, ki je že po naravi brez
lupine in pod pogojem, da ni bil izpostavljen kakršnemukoli
postopku razen mlatenja ali šibanja (tar. št. 10.04).

3)  Zrna, ki so oluščena ali drugače obdelana zaradi popolnega
ali delnega odstranjevanja semenske ovojnice (kože pod lupino).

Zrna vrste ječmena z lupino, podobno listu, se prav tako uvrščajo
v to tar. številko, če jim je lupina (strok) odstranjen -
ponavadi lahko šele takrat vidimo mokasto jedro (lupina se lahko
odstrani le z mletjem, saj se jedra drži premočno, da bi jo lahko
odstranili z navadnim mlatenjem ali šibanjem - glej komentar k
tar. št. 10.03).

4)  Perlirana zrna, predvsem ječmen - npr. zrna, s katerih je
pravzaprav odstranjena cela semenska ovojnica. Taka zrna so na
konceh bolj zaokrožena.

5)  Grobo mleta zrna, predvsem oves in koruza, so zrna, ki so
lahko oluščena ali ne, lomljena na koščke, ki se od drobljenca
razlikujejo po tem, da so koščki grobo mletih zrn bolj grobi in
nepravilnih oblik.

6)  Žitni kalčki so v prvi fazi obdelave ločeni od zrna tako, da
so kalčki nekoliko ali popolnoma sploščeni (povaljani). Da bi
izboljšali njihovo trajnost, lahko kalčke delno razmastijo ali
obdelajo s toploto. Kalčki se, odvisno od potrebe, pretvorijo v
kosme ali pa jih zmeljejo (grobo, kot moko), med drugim se jim,
zaradi izgub med postopkom obdelave, lahko dodaja vitamine.

Celi ali valjani kalčki se uporabljajo predvsem za ektrakcijo
olja. Kalčki v kosmih ali zmlete uporabljamo kot prehrambeni
proizvod (za biskvite in druga fina peciva, kot dietetski
preparat), kot živinsko krmo (proizvodnja dodatkov živinski krmi)
in v farmacevtski industriji.

Ostanki pri ekstrakciji olja iz kalčkov se uvrščajo v tar. št.
23.06.

Ta tarifna številka izključuje še:

a) riž v luščini napol zmlet ali poplnoma zmlet, glaziran ali
neglaziran, ali pa predkuhan pa tudi lomljen riž. (tar. št.
10.06) in

b)  predkuhano pšenico v obliki obdelanih zrn (tar. št. 19.04).


11.05

KROMPIRJEVA MOKA, ZDROB, PRAH, ZRNCA, KOSMIČI IN PELETI

1105.10 - Moka, prah in zdrob

1105.10 - Kosmiči, zrnca in peleti

Ta tarifna številka vključuje krompir v suhem stanju, ki se
dobavlja v obliki moke ali prahu, zdroba, kosmičev, zrnc ali
peletov. Proizvode iz te tarifne številke se lahko pripravi tudi
s kuhanjem v sopari in gnetenjem svežega krompirja in nato s
sušenjem kaše - bodisi v obliki finega prahu ali zrnc, bodisi v
obliki listov, ki se režejo v majhne kosmiče. Pelete običajno
pripravljajo z aglomeracijo krompirjeve kome ali prahu, zdroba
ali koščkov krompirja.

Proizvodi iz te tar. številke so lahko izboljšani s dodajanjem
zelo majhnih količin antioksidantov, emulgatorjev in vitaminov.

Ta tarifna številka pa izključuje proizvode, katerim so dodane
druge snovi, zaradi česar dobijo lastnosti krompirjevega
preparata.

Ta tarifna številka izključuje tudi:

a)  krompir, ki je zgolj posušen, dehidriran ali evaporiran in
naprej nepredelan (tar. št. 07.12)

b)  krompirjev škrob (tar. št. 11.08) in

c) nadomestek tapioke, dobljen iz škroba in krompirja (tar. št.
19.03).


11.06

MOKA IN ZDROB IZ SUŠENIH STROČNIC, KI SE UVRŠČAJO V TAR. ŠT.
07.13, IZ SAGA, KORENOV ALI GOMOLJEV IZ TAR. ŠT. 07.14; MOKA,
ZDROB ALI PRAH IZ PROIZVODOV IZ 8. POGLAVJA:

1106.10 - Moka in zdrob iz sušenih stročnic, ki se uvrščajo v
          tar. št. 07.13

1106.20 - Moka in zdrob iz saga, korenov in gomoljev, ki se
          uvrščajo v tar. št. 07.14

1106.30 - Moka, zdrob in prah iz proizvodov iz 8. poglavja

(A)  Moka in zdrob iz posušenih stročnic iz tar. št. 07.13

Ta tarifna številka vključuje moko ali prah iz graha, fižola ali
sočivja in se uporablja predvsem za pripravo juh in pirejev.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  sojino moko, če ni razmaščena (tar. št. 12.08)

b)  rožičevo moko (tar. št. 12.12)

c)  juhe in enolončnice v tekočem, trdem stanju ali v prahu, ki
so pripravljene na osnovi moke in vrtnin (tar. št. 21.04).

(B) Moka in zdrob iz saga in korenov ter gomoljev iz tar. št.
07.14

Ti proizvodi se pripravljajo z enostavnim mletjem ali strganjem
jedra sagove palme, surovih korenov manioke itd. Nekatere izmed
njih med proizvodnjo pogosto obdelujejo s toplotnim postopkom, ki
naj bi odstranil toksične snovi. Ta postopek utegne zahtevati
poprejšnje želatiniranje škroba.

Ta tarifna številka ne vključuje škroba. Poudariti je treba, da
škrob, dobljen iz saga, pogosto imenujejo "sagova moka". Ti
škrobi se uvrščajo v tar. št. 11.08 in se od moke iz iste tar.
številke lahko razlikujejo, saj se moka (za razliko od škroba)
med drgnjenjem med prsti ne drobi. Peletizirana moka in sagov
zdrob ali zdrob iz korenov ali gomoljev iz tar. št. 07.14 so iz
te tar. številke tudi izključeni (tar. št. 07.14).

(C)  Moka, zdrob in prah proizvodov iz 8. poglavja

Glavne vrste sadja iz 8. poglavja, iz katerega se dela moka,
zdrob in prah, so kostanj, mandelj, datelj, kokosov oreh in
tamarina.

Ta tar. številka vključuje tudi moko, zdrob in prah iz sadnih
lupin.

Ta tarifna številka pa ne vključuje tamarinovega prahu v
pakiranjih, primernih za maloprodajo, za profilaktične in
terapevtske namene (tar. št. 30.04).

Proizvodi iz te tar. številke so lahko izboljšali z dodajanjem
zeli majhnih količin antioksidantov ali emulgatorjev.

Ta tarifna številka ne vključuje:

a)  sagojevega jedra (tar. št. 07.14)

b)  pripravljeno jed, znano pod imenom tapioka (tar. št. 19.03).


11.07

SLAD, PRAŽEN ALI NEPRAŽEN

1107.10 - Nepražen

1107.20 - Pražen

Slad je vzklilo zrno, najpogosteje ječmenovo, ki se po navadi
naknadno suši v sušilnicah s toplim zrakom (sušilnice za slad).

Je slabo nagubano, z zunanje strani temnorumeno, znotraj pa belo.
Za seboj pušča belo sled (kot kreda) in, za razliko od
nevzklilega zrna, na vodi plava. Slad je značilnega vonja
kuhanega zrnja in nekoliko sladkega okusa.

Ta tarifna številka vključuje cel slad, mleti slad in sladovo
moko. Zajema tudi praženi slad (npr. za obarvanje piva), vendar
izključuje proizvode, ki so bili izpostavljeni nadaljnji
predelavi, kot npr. ekstrakt slada iz tar. št. 19.01 in praženi
slad in praženi slad kot kavni nadomestek (tar. št. 21.01).


11.08

ŠKROB; INULIN

        - Škrob:

1108.11 - - pšenični škrob

1108.12 - - koruzni škrob

1108.13 - - krompirjev škrob

1108.14 - - škrob manioke

1108.19 - - drug škrob

1108.20 - Inulin

Škrobi so (v kemičnem smislu) ogljikovi hidrati in se nahajajo v
celicah mnogih rastlinskih proizvodov. Najpomembnejši izvori
škroba so zrna žitaric (npr. koruze, pšenice in riža), nadalje
nekateri lišaji, gomolji in koreni (krompir, manioka, arorut
itd.) in jedro sagove palme.

Škrob je bel prah brez vonja, katerega sestavljajo izredno drobna
zrnca, ki med prsti "škripajo". V stiku z jodom daje značilno
temnoplavo barvo, razen amilopektinskih škrobov, ki dajejo
rdečkasto rjavo barvo). Pod mikroskopom in pod polarizirujočo
svetlobo imajo značilni temen polarizirujoči presek. V hladni
vodi je netopen. V kolikor ga segrevamo v vodi preko temperature
škrobovega želatiniranja (večinoma okrog 60°C), se zrnca stopijo
in spremene v škrobno testo. Škrobi so predmet komercialne
predelave in dajejo celo vrsto proizvodov, ki se uvrščajo v druge
tar. številke, npr. modificirani škrob, praženi razgradljiv
škrob, dekstrin, malto dekstrin, dekstroza in glukoza. Njih
uporabnost je zelo razširjena v raznih industrijskih vejah,
posebno v prehrambeni, papirni, papirno-predelovalni in v
tekstilni industriji.

Ta tar št. vključuje tudi inulin, ki je po svoji kemični sestavi
podoben škrobu, vendar daje z jodom rumenkastorjavo barvo
(namesto modre). Pri hidrolizaciji, z dolgotrajnim kuhanjem v
vodi, se tvori fruktoza (levuloza).

Ta tarifna številka med drugim izključuje:

a)  predelave iz škroba iz tar. št. 19.10,

b)  tapioko in tapiokine nadomestke, dobljene iz škroba (glej
komentar k tar. št. 19.03),

c)  škrobe, pripravljene kot parfumerijski ali toaletni preparati
(33. poglavje,

d)  dekstrin in druge modificirane škrobe iz tar. št. 35.05,

e)  škrobova lepila (tar. št. 35.05 ali 35.06),

f)  škrobasta sredstva za apreturo in luženje (tar. št. 38.09) in

g)  izolirani amilopektin in izolirano amilozo, ki sta frakciji
škroba (tar. št. 39.13).


11.09

PŠENIČNI GLUTEN (LEPEK), POSUŠEN ALI NEPOSUŠEN

Gluten izločajo iz pšenične moke z enostavno vodno separacijo od
ostalih sestavin (škrob itd.). Priteče v obliki belkaste viskozne
tekočine ali paste ("vlažni" gluten), ali pa v obliki prahu
kremne barve.

Gluten je v bistvu mešanica raznih beljakovin, med katerimi sta
najvažnejši gliadin in glutenin, ki sestavljata približno 85 do
90% vseh sestavin. Prisotnost teh dveh beljakovin je značilno za
pšenični gluten in mu dajeta prožnost in plastičnost, če ga v
odgovarjajočem razmerju zmešamo z vodo.

Gluten se največkrat uporablja za obogatitev moke s proteini pri
proizvodnji določenih vrst kruha ali biskvitov, špagetov ali
podobnih izdelkov ali pri proizvodnji dietetičnih preparatov.
Uporablja se lahko tudi kot vezivo v določenih mesnih preparatih,
pri proizvodnji določenih vrst lepil ali proizvodov kot so:
gluten sulfata, gluten fosfata, hidroloziranih rastlinskih
proteinov ali natrijevega glutamata.

Ta tarifna številka med drugim izključuje:

a)  pšenično moko, obogateno z glutenom (tar. št. 11.01),

b)  beljakovine, ekstrahirane in pšeničnega glutena (ponavadi
tar. št. 35.04) in

c)  pšenični gluten, pripravljen za uporabo kot lepilo ali kot
sredstvo za mazanje in apretiranje v tekstilni industriji (tar.
št. 35.06 ali 38.09).

d)  koruzni gluten, kot ostanek pri predelavi koruze (tar. št.
23.03)


                          12. POGLAVJE

    OLJNA SEMENA IN PLODOVI; RAZNO ZRNJE, SEMENA IN PLODOVI;
INDUSTRIJSKE IN ZDRAVILNE RASTLINE; SLAMA IN KRMA (VOLUMINOZNA)

OPOMBE

1.  Tar. št. 12.07 obsega med drugim palmove orehe in jedrca,
bombaževo seme, ricinusovo seme, sezamovo seme, gorčično seme,
seme žafranike, makovo seme in seme karite orehov. V to tarifno
številko ne spadajo proizvodi iz tar. št. 08.01 ali 08.02 in
olive (7. poglavje in 20. poglavje).

2.  Tar. št. 12.08 obsega poleg nerazmaščene moke in zdroba tudi
moko in zdrob, ki sta deloma ali popolnoma razmaščena ali ki sta
popolnoma ali deloma ponovno zamaščena s svojimi izvirnimi olji.
Vendar pa ta tarifna številka izključuje ostanke iz tar. št. od
23.04 do 23.06.

3.  Po tar. št. 12.09 je treba seme sladkorne pese, trave,
okrasnega cvetja, vrtnin, gozdnega drevja, sadnega drevja,
grašice (razen tistih iz vrste Vicia faba) in volčjega boba šteti
za "vrsto semena, ki se uporablja za setev".

Iz tar. št. 12.09 pa so izključeni naslednji proizvodi, in to
tudi, če so namenjeni za setev:

(a)  stročnice in sladka koruza (7. poglavje),

(b)  začimbe in drugi proizvodi iz 9. poglavja,

(c)  žita (10. poglavje),

(d)  proizvodi iz tar. št. 12.01 do 12.07 in 12.11.

4.  Tar št. 12.11 obsega med drugim naslednje rastline in njihove
dele: baziliko, borago, ginseng, izop, sladki koren, vse vrste
mete, rožmarin, rutico, žajbelj in pelin.

Iz tar. št. 12.11 pa so izključeni:

(a)  zdravila iz 30. poglavja,

(b)  parfumerijski, kozmetični in toaletni izdelki iz 33.
poglavja,

(c)  insekticidi, fungicidi, herbicidi, sredstva za dezinfekcijo
in podobni proizvodi iz tar. št. 38.08.

5.  Pri tar. št. 12.12 z izrazom "morske alge in druge alge" niso
mišljeni:

(a)  mrtvi enocelični mikroorganizmi iz tar. št. 21.02,

(b)  kulture mikroorganizmov iz tar. št. 30.02,

(c)  gnojila iz tar. št. 31.01 ali 31.05.


SPLOŠNA DOLOČILA

Tarifne številke od 12.01 do 12.07 vključujejo semena in plodove
vrst, ki se uporabljajo za ekstrakcijo (s prešanjem ali s pomočjo
razredčil) jedilnih in industrijskih olj ali masti, neglede na
to, ali so semena namenjena prav v ta namen, za setev ali v druge
namene. Vendar pa te tar. številke ne vključujejo proizvodov iz
tar. št. 08.01 in 08.02, oliv (7. ali 20. poglavje) in nekaterih
semen in plodov, iz katerih je sicer mogoče ekstrahirati olje,
vendar se uporabljajo v prvi vrsti v druge namene, npr. koščice
marelic, breskev ali sliv (tar. št. 12.12) in kakavova zrna (tar.
št. 18.01).

Semena in plodovi, zajeti v teh tarifni številkah, so lahko cela,
lomljena, zdrobljena, oluščena ali v lupini. Lahko so tudi
izpostavljeni zmerni toplotni obdelavi, katere namen je predvsem
zagotoviti večjo obstojnost (npr. z inaktiviranjem lipolitiskih
encimov in z odstranjevanjem dela vlage), nadalje odstraniti
grenkobo ali poenostaviti njihovo uporabo. Vendar pa je ta
obdelava dovoljena le, v kolikor ne vpliva na naravne lastnosti
semen in plodov in jih ne napravi primerne za specifično uporabo.

Te tarifne številke izključujejo trdne ostanke, ki ostanejo po
izvršeni ekstrakciji rastlinskega olja iz ojnatega semenja ali
plodov (vštevši razmaščeno moko in zdrob) (tar. št. 23.04, 23.05
in 23.06).


12.01

SOJA V ZRNU, VKLJUČNO Z ZDROBLJENO

Soja v zrnu je zelo pomembna surovina rastlinskega olja. Soja v
zrnu iz te tar. številke je lahko obdelana s toploto z namenom
odstraniti grenak okus (glej splošna določila).

Ta tar. številka pa izključuje praženo sojino zrnje, ki se
uporablja kot kavni nadomestek (tar. št. 21.01).


12.02

ARAŠIDI (ZEMELJSKI OREŠČKI), NEPRAŽENI, NEPEČENI, V LUPINI,
OLUŠČENI ALI ZDROBLJENI:

1202.10 - V lupini

1202.20 - Oluščeni, vključno z zdrobljenimi

Ta tar. številka vključuje kikiriki - neoluščen, oluščen ali
zdrobljen, ki ni pražen ali drugače pečen. kikiriki iz te tar.
številke je lahko obdelan s toploto zaradi zagotavljanja večje
obstojnosti (glej splošna določula komentarja). Pražen ali
drugače pečen kikiriki se uvršča v 20. poglavje.


12.03

KOPRA

Kopra je posušena sredica (meso) kokosovega oreha in se uporablja
za cejenje kokosovega olja, neprimernega za prehrano ljudi.

Ta tar. številka ne vključuje posušenega kokosovega oreha, to je
razrezane sredice (mesa) kokosovega oreha, primerne za človeško
prehrano (tar. št. 08.01).


12.04

LANENO SEME, VKLJUČNO Z ZDROBLJENIM

Laneno seme je seme rastline lan in je surovina za eno
najpomembnejših sušilnih olj.


12.05

SEME OLJNE REPICE, VKLJUČNO Z ZDROBLJENIM

Ta tar. številka vključuje semena oljne repice (semena nekaj vrst
Brassica, posebno B. napus (repica) in B. rapa (ali B.
camprestris)).


12.06

SONČNIČNO SEME, VKLJUČNO Z ZDROBLJENIM

Ta tar. številka vključuje semena navadne sončnice (Helianthus
annus).


12.07

DRUGO OLJNO SEME IN PLODOVI, VKLJUČNO Z ZDROBLJENIMi

1207.10 - Palmini orehi in jedrca

1207.20 - Bombaževo seme

1207.30 - Ricinusovo seme

1207.40 - Sezamovo seme

1207.50 - Gorčično seme

1207.60 - Seme žafranike

        - Drugo:

1207.91 - - makovo seme

1207.92 - - karita oreščki

1207.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje semena in plodove vrst, ki se
uporabljajo za ekstrakcijo olja in v prehrani ali v industriji -
razen tistih, navedenih v tar. št. od 12.01 do 12.06 (glej tudi
splošna določila komentarja k temu poglavju).

Ta tar. številka vključuje med drugim:

gorčično seme

nigrovo seme

seme oiticice

palmine plodove in koščice

seme perilla

orehe "pulza"

makovo seme

seme žafranike

sezamovo seme

karitino seme (afriško drevo)

seme stilingije

čajevo (Tea) seme

konopljino seme

seme oleococca (tungovo seme)

koščice babasu

bukov žir

oreh "kendl"

orehe "nadav" (npr. orehe tulukuna)

ricinusovo seme

seme Chaulmoogra (vzhodnoindijsko drevo)

repično seme

bombažno seme

seme čistilnega grma (krotonovo seme)

seme jegličev vrste Oenothera biennis in Oenothera lamarckiana

grozdjevo seme

ilipino seme

seme kapoka

seme moure

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podševilka 1207.10

V smislu tar. št. 1207.10 razumemo pod pojmom "palmini orehi in
jedra" orehe in jedra plodov raznih oljenosnih palm ali babasu
palme.


12.08

MOKA IN ZDROB IZ OLJNEGA SEMENA IN PLODOV, RAZEN GORČICE

1208.10 - Iz soje

1208.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje nerazmaščeno ali deloma razmaščeno
moko in zdrob, ki se pridobivata z mletjem oljnih semen in
plodov, zajetih v tar. št. od 12.01 do 12.07. Tarifna številka
vključuje tudi moko in zdrob, razmaščena popolnoma ali deloma in
potem ponovno zamaščena s svojim izvirnim oljem (glej opombo št.
2 k temu poglavju).

Ta tar. številka izključuje:

a)  kikirikijevo maslo (tar. št. 20.08),

b)  moko in zdrob iz soržice, razmaščena ali nerazmaščena,
pripravljeno ali nepripravljeno (tar. št. 21.03) in

c)  razmaščeno moko in zdrob (razen soržičnega) (tar. št. od
23.04 do 23.06).


12.09

SEMENA, PLODOVI IN TROSI ZA SETEV

        - Pesino seme:

1209.11 - - seme sladkorne pese

1209.19 - - drugo

        - Seme krmnih rastlin, razen pesinega semena

1209.21 - - seme lucerne (alfalfa)

1209.22 - - seme detelje (Trifolioum spp)

1209.23 - - seme bilnice

1209.24 - - seme travniške latovke (Poa pratensis L.)

1209.25 - - seme ljulke (Lolium, multiflorum Lam., Lolium perenne
            L.)

1209.26 - - seme mačjega repa

1209.29 - - drugo

1209.30 - Seme travnih rastlin, ki se gojijo v glavnem zaradi
          cvetov

        - Drugo:

1209.91 - - seme vrtnin

1209.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje vsa semena, plodove in trose za setev.
Vključuje vse te proizvode, čeprav več niso sposobne kliti. Ne
vključuje pa proizvode, ki so navedeni na koncu tega komentarja -
proizvode, ki se uvrščajo v druge tar. številke, čeprav so
namenjeni za setev, vendar se običajno uporabljajo v povsem druge
namene.

Ta tar. številka vključuje semena repe, trav in drugih travnih
rastlin (lucerne, sladke detelje, deteljice, bilnice, ljulke,
travniške latovke, mačjega repa itd.), nadalje semena okrasnega
cvetja, vrtnin, gozdnega drevja (vštevši šiške s semeni), semena
sadnega drevja, grašice (razen grašice vrste Vicia faba, t.j.
boba in divjega boba), volčjega boba, tamarina, tobaka in semena
rastlin, ki dajejo proizvode iz tar. št. 12.11 in ki se ne
uporablja samo v prvi vrsti v parfumerijske, farmacevtske ali za
insekticidne, fungicidne ali podobne namene.

Proizvodi iz te tar. številke, še posebno seme trave, je lahko
raztreseno skupaj z drobnimi delci umetnega gnojila na papirnati
podlagi in prekrito s tenkim slojem vate, ki je pritrjen s
pomočjo plastične mreže, ki utrjuj sloj vate.

Ta tar. številka izključuje:

a)  nitasto snov (miceliame), iz katere se razvijajo gobe (tar.
št. 06.02),

b)  stročnice in koruzo (7. poglavje),

c)  sadje iz 8. poglavje,

d)  začimbe in druge proizvode iz 9. poglavje,

e)  žitarice v zrnju (10. poglavje),

f)  oljno seme in oljne plodove iz tar. št. od 12.01 do 12.07,

g)  semena in plodove, ki se v prvi vrsti uporabljajo v
parfumeriji, farmaciji ali pa za insekticide, fungicide ali v
podobne namene (tar. št. 12.11) in

h)  rožiče (rogače) (tar. št. 12.12).


12.10

HMELJ, SVEŽ ALI SUŠEN, VŠTEVŠI ZDROBLJEN ALI ZMLET ALI V PELETIH,
LUPULIN

1210.10 - Hmelj, nezdrobljen in nezmlet in ne v peletih

1210.20 - Hmelj, zdrobljen, zmlet ali v peletih; lupulin

Hmelj je luščinasta mačica v obliki čaše, pojem pa označuje tudi
cvetove hmelja (Humulus Lupulus). Uporablja se predvsem v
industriji piva z namenom izboljšati njegov okus, uporablja pa se
tudi v medicini. V to tar. številko spada svež ali posušen, zmlet
ali nezmlet, v obliki prahu ali pelet (to je aglomeriran
neposredno s prešanjem ali z dodajanjem veziv v razmerju, ki ne
presega 3 mas.%).

Lupulin je rumen smolast prah, ki prekriva hmelj in vsebuje
grenak, aromatičen sestavek, ki hmelju daje njegove značilne
lastnosti. Uporablja se za pripravo piva, kot nepopolni
nadomestek hmelja pa tudi v medicini. Od hmelja ga je moč ločiti
mehansko po sušenju.

Ta tar. številka izključuje:

a)  hmeljev ekstrakt (tar. št. 13.02),

b)  iztrošen (že uporabljen) hmelj (tar. št. 23.03) in

c)  hmeljevo eterično olje (tar. št. 33.01)


12.11

RASTLINE IN NJIHOVI DELI (VKLJUČNO SEMENA IN PLODOVI), SVEŽI ALI
SUŠENI, REZANI ALI CELI, ZDROBLJENI ALI ZMLETI, VRST, KI SE
UPORABLJAJO PREDVSEM V PARFUMERIJI, FARMACIJI ALI ZA
INSEKTICIDNE, FUNGICIDNE ALI PODOBNE NAMENE

1211.10 - Korenine sladke koreninice (likviricije)

1211.20 - Korenina ginsenga

1211.90 - Drugo

Ta tarifna številka vključuje rastlinske proizvode, ki se
uporabljajo predvsem v parfumeriji, farmaciji ali medicini, ali
pa za uničevanje insektov, gljivic, parazitov in v podobne
namene. Lahko so v obliki celih rastlin, mahu, lišajev ali alg,
nadalje so lahko v obliki delov (kot je npr. les, drevesno lubje,
koreni, stebla, listje, cvetovi, lističev cvetnega venca, plodov
in semen - razen oljnih plodov in semen iz tar. št. od 12.01 do
12.07) in v obliki odpadkov, ki ostanejo predvsem po mehanski
obdelavi. Ti proizvodi ostanejo v tej tar. številki bodisi kot
sveži, posušeni, celi, rezani, drobljeni, mleti, bodisi v prahu
ali (v kolikor in kjer je to mogoče) nastrgani ali oluščeni.
Proizvodi iz te tar. številke, namočeni v alkohol, prav tako
ostajajo uvrščeni v tej tar. številki.

Rastline in deli (vštevši semena in plodove) drevja, grmov,
grmovja ali drugih rastlin se razvrščajo v to tarifno številko, v
kolikor se uporabljajo neposredno za navedene namene, ali pa, če
se uporabljajo za proizvodnjo ekstraktov,alkaloidov ali eteričnih
olj, primernih za te namene. Na drugi strani pa ta tar. številka
izključuje semena in plodove, ki se uporabljajo za ekstrakcijo
stabiliziranih olj. Taka semena in plodovi se uvrščajo v tar. št.
od 12.01 do 12.07 tudi, če se bodo omenjena olja uporabila za
namene, navedene v tej tar. številki.

Prav tako je potrebno poudariti, da so iz te tar. številke
izključeni tudi rastlinski proizvodi, ki so bolj specifično
navedeni v drugih številkah Nomenklature, in to tudi, če so
primerni za uporabo v parfumeriji, farmaciji itd. (npr. skorja
agrumov - tar. št. 08.14, vanilija, klinčki, janež, badijan in
drugi proizvodi iz 9. poglavja, nadalje hmelj - tar. št. 12.10,
koren cikorije - tar. št. 12.12, naravne gume, gume-smole, smole
in balzami - tar. št. 13.01).

Žive rastline in koreni cikorije ter druge rastline-sadike,
čebule, rizomi itd, ki so nedvoumno namenjene sajenju, pa tudi
cvetje, listje in drugo, namenjeno okraševanju, se uvrščajo v 6.
poglavje.

Les vrst, zajetih v tej tarifni številki, se uvršča v to tar.
številko le, v kolikor je v obliki trsk, ostružkov ali v drugih
oblikah, v katerih se uporablja predvsem v parfumeriji, farmaciji
ali pa za uničevanje insektov, gljivic in v podobne namene. Les v
obliki jamskega lesa je iz te tar. številke izključen (44.
poglavje).

Nekatere rastline ali njihovi deli (vštevši semena ali plodove)
iz te tar. številke so lahko pripravljeni (npr. v vrečkah) za
pripravo rastlinskih infuzij ali rastlinskih "čajev". Proizvodi,
ki sestoje iz rastlin ali delov rastlin (vštevši semena in
plodove - npr. metin "čaj"), se uvrščajo v to tar. številko.

Ta tar. številka pa izključuje proizvode različnih vrst, ki
sestoje iz rastlin ali delov rastlin (vštevši semena in plodove
in vštevši tiste, ki vsebujejo rastline ali dele rastlin iz
drugih tar. številk). Ta tar. številka izključuje tudi take, ki
sestoje iz rastlin ali delov rastlin ene ali več vrst, pomešane z
drugimi snovmi, kot je npr. ekstrakt ene ali več rastlin. (tar.
št. 21.06).

Izpostaviti je tudi treba, da se, odvisno od primera, uvrščajo v
tar. številke 30.03, 30.04, od 33.03 do 33.07 ali v 33.08
naslednji proizvodi:

a)  proizvodi iz te tar. številke, ki niso mešani, vendar
pripravljeni v umerke ali v oblike in pakiranja za maloprodajo -
bodisi v terapevtske ali profilaktične namene, ali pa ki so
pripravljeni za maloprodajo kot parfumerijski proizvodi, kot
insekticidi, fungicidi ali podobni proizvodi,

b)  proizvodi, ki so mešani za uporabo v namene, opisane v
zgornjem odstavku pod a)

Vendar pa razvrščanje rastlinskih proizvodov v to tar. številko
na osnovi njihove pretežne uporabe v farmaciji ne pomeni, da jih
lahko štejemo za zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04 (če so
mešani ali ne), ali so pripravljeni v odmerkih ali oblikah ali
pakiranjih za maloprodajo. Medtem ko se pojem "zdravila" v tar.
št. 30.03 in 30.04 nanaša le na proizvode s terapevtsko ali
profilaktično uporabnostjo, pa ima pojem "farmacija" širši pomen
in se nanaša tako na zdravila kot na proizvode, ki so terapevtsko
ali profilaktično neuporabni (npr. napitki-toniki, okrepljena
hrana, reagensi za krvne skupine itd.).

Ta tarifna številka izključuje tudi naslednje proizvode, ki se
uporabljajo ali neposredno za aromatiziranje pijač, ali pa za
pripravo ekstraktov v proizvodnji pijač:

a) mešanic, ki sestoje iz raznih vrst rastlin ali njihovih delov
iz te tar. številke (tar. št. 21.06) in

b)  mešanic rastlin ali njihovih delov z rastlinskimi proizvodi,
ki spadajo v druga poglavja, npr. v 7., 9. in 11 (9. poglavje,
ali v tar. št. 21.06).

V to tar. številko so vključeni naslednji proizvodi:

Aconite (Aconitium napellus) - preobjeda: korenine in listi

Ambrette (musk) (Hibiscus abelmoschus): seme

Angelica (Archangelica officinalis): korenine in seme

Angostura (Golipea officinalis): skorja

Araroba (Andira araroba): prah

Arnica (Arnica montana) - arnika, gorski pretres: korenine,
peclji, listi in cvetovi

Bazilika (Ocimum basilicum): cvetovi in listi

Bearberry (Uva ursi) - medvedji uhlji: listi

Belladonna (Atropa belladonna) - volčja češnja: trava, korenine,
peclji, listi in cvetovi

Boldo (Peumus Boldus): listi

Borežina (Borage officinalis): peclji in cvetovi

Brijoni (Bryonia dioica) - črnojagodasti bluščec: korenine

Buchu (Barosma betulina, Barosma serratifolia in Barosma
crenulata): listi

Buckbean (Menyanthes trifoliata) - grenka zel: listi

Burdock (Arctium loppa) - čiček: semena in posušene korenine

Calabar (Physostigma venenosum): zrno

Calamus (Acorus calamus): korenine

Cannabis (Cannabis sativa): zel

Cascara sagarda (Rhamnus purshiana): skorja

Cascarilla (Croton eluteria) - kaskarilja: skorja

Cassia (Cassia fistula) - kasija: stroki in neprečiščena pulpa
(prečiščena pulpa-vodni ekstrakt, se uvršča v tar. št. 13.02)

Centauria (Erythrea centaurium) - modri glavinec: zel

Cevadilla (Sabadilla) (Schoenocaulon officinale): seme

Chamomille (Matricaria Chamomilla, Anthemis nobilis) - kamilica:
cvetovi

Chenopodium (kenopodium): seme

Cherry - češnja in višnja: peclji

Cherry laurel (Prunus laurocerasus): jagode

Cinchona - kinhona: skorja

Clove (Carryophillus aromaticus): skorja, listi

Coca (Erythroxylon coca in Erythroxylon trixillense): - koka:
skorja, listi

Cocculus indicus (indijanska jagoda) (anamirta paniculata) -
ribja zel: plodovi

Cocillana (Guarea rusbyi): skorja

Colhicum (Colchicum autumnale) - jesenski podlesek: poganjki in
seme

Colocynth (Citrulus colochyntis): plodovi

Comfrey (Gavez) (Symphytum officinale): korenine

Condurago (Marsdenia condurango) - kodurango: skorja

Couchgrass (plazeča se pirnica) (triticum) (Agropyrum repens):
korenine

Cube (barbasco ali timbo) (Lonchocarpus nicou): skorja in
korenine

Cubeb (Cubeba officinalis Miquel ali Piper cubeba) - poper
kubeba: prah

Damiana (Turnera difusa): listi

Dandelion (maslece) (taraxacum officinale): korenine

Datula metel : listi in seme

Derris (ali tuba) (Derris elliptica in Derris trifoliata):
korenine

Digitalis (Digitalis purpurea) - naprstec: listi in seme

Elder (Sambacus nigra) - bezeg: cvet in skorja

Ephedra (Mahuang): steblo in veje

Rženi rožički

Eucalyptus (Eucalyptus globulus) - evkaliptus: listi

Frangula - bombažno drevo: skorja

Fumitory (Fumaria officinalis) - rosnica: listi in cvetovi

Galangal (Alpinia officinarum): rizomi

Gentian (Gentiana lutea): - svišč: korenine

Ginseng (Panax quinquefolium in Panax ginseng): korenine

Golden seal (Hydrastis) (Hydrastis canadensis) - hidrastis:
korenine

Guaiacum (Guaiacum officinale in Guaiacum sanctum): les

Hamamelis (Hamamelis officinalis) - severnoameriška leska: skorja
in listi

Hellbore (Veratrum album in Veratrum viride) - blago dišeči
teloh: korenine

Henbane (Hyoscyamus) (Hyoscyamus niger) - črni zobnik: korenine,
seme, listi

Horehound (Marrubium vulgare) - belušina: zel in peclji

Hyssop (Hyysopus officinalis) - ožepek: cvet in listi

Ipecacuanha (Cephaelis ipecacuanha) - ipekakuana: korenine

Ipomoea (Ipomoea orizabensis): korenine

Jarobandi (Pilocarpus jaborandi ali Pilocarpus microphyllus) -
Jaborand: listi

Jelap (Ipomoea purga) - dlakavi vrbovec: korenine

Lavender (Lavandula vera) - sivka: cvet in trave

Leptandra (Veronica virginica): korenine

Linaloe (Bursera delpechiana): les

Linden (Tilia europaea) - lipa: cvetovi in listi

Liquorice (Glycchrrhiza glabra) - sladko drevo: korenine

Lobelia ( Lobelia inflata): zel in cvet

Long papper (Piper longum): korenine in podzemni poganjki

Male fern (Dryopteris filix-mas): korenine

Mallow (Malva silvestris in Malva rotundifolia) - gozdni slez:
listi in cvet

Mandrake-Mandragora, alrauna (narkotična rastlina): korenine ali
rizomi. (Majaron se v nadaljnjem besedilu pojavi pod imenom
"divji majaron oz. "Wild marjoram")

Marshmallow (Althea officinalis) - beli slez: cvetovi, listi in
korenine

Melissa (Melissa officinalis) - matičnjak: listje, cvetje in
vrhovi

Maint-Nana (vse vrste)

Mousse de shene (oak moss), (Evrenia furfuracea) - hrastova
mahovina (lišaj)

Muguwort (Artemisia vulgaris) - pelin: korenine

Nux vomica (Strychnos nux vomica) - strihnin: seme

Pomarančevec (Citris aurantium): listje in cvet

Orris (Iris germanica, Iris pallida in Iris florentina) -
peronika: korenine

Pansy: cvet

Pačuli (Pogostemon patchouli) - pačuli: listje

Metica (glej meto - Mint)

Bor: popki

Plantago psyllium: zel in seme

Podophyllum (Podophyllum peltatum) - volčja sled: korenine ali
rizomi

Popy - Mak (Papaver somniferum): glavice (nezrele in posušene)

Pulsatilla (anemone pulsatilla) - anemona: zel

Pyrethrum (Chrysanthemum Cinerariaefolium) - bolhač: listje,
peclji in cvet

Pzrethrum (Anacylclus pyrethrum): korenine

Quassia (Quassia amara in Picraena excelsa): les in lubje

Quince: seme

Rhatany (Krameria triandra): korenine

Rhibarb (Rheum officinale): korenine

Navadna rosnica: cvet

Rosemary (Rosemarinus officinalis) - rožmarin: zel, cvet in
listje

Griževec (Ruta gravealens): listje

Kadulja (Salvia officinalis): listje in cvet

Fižol Sv Ignacija (Strychnos ignatii)

Sandalovo drevo: trske (belo in rumeno)

Sarsaparilla (Smilax): korenine

Sassafras (Sassafras officinalis): lubje, korenine in les

Scammony (Convovulvus scammonia): korenine

Senega (Polygala senega) - grenka grabenuša: korenine

Sena (Cassia actufolia in cassia angustifolia): stroki in listje

Spolzki brest (Ulmus fulva): lubje

Solanum Nigrum

Morska čebula (Urginea maritima, Urginea scilla): čebuljčki

Stramonium (Datura stramonium) - kužnjak: listje in krone

Strofantus (Strophantus kombe): semena

Tansy (Tanacetum vulgare) - vratič:skorje, listje in seme

Tonka (Tonquin) (Dipterix odorata): zrna

Baldrijan (Valeriana officinalis): korenine

Verbascum (mullein) (Verbascum thapsus in Verbascum phlmoides):
listje, cvet

Vrbena: listje in kronica

Veronica (Veronica officinalis) - veronika: listje

Virburnum (Virburnum prunifolium) - dobrovita: skorja korenin

Violets (Viola odorata) - vijolice: korenine in cvet

Oreh: listje

Divji majaron (Origanum vulgare); majaron (Majarona hortensis ali
Origanum hortensis) - je izključen (7. poglavje)

Rumena narcisa (Asperula odorata): zel

Isiot (Artemisia cina) - ingver (semena zoper gliste): cvet

Wormwood (Artemisia absinthium) - pelin: listje in cvet

Yohimba (Corynthae yohimbe): skorja

Botanična poimenovanja, navedena v tem seznamu (ki ni popolen) so
podana v pomoč pri prepoznavanju rastlin. Jasno je, da se
rastline iz družin rastlin, ki so navedene v tem seznamu,
uvrščajo v isto tar. številko.

Nekateri proizvodi iz te tar. številke štejejo po mednarodnih
predpisih za opojne droge in so navedeni v seznamu na koncu 29.
poglavja.


12.12

ROŽIČI, MORSKE IN DRUGE ALGE, SLADKORNA PESA, SLADKORNI TRS,
SVEŽI, OHLAJENI ALI ZMRZNJENI ALI SUŠENI, ZMLETI ALI NE; KOŠČICE
IN JEDRCA IZ SADNIH KOŠČIC IN DRUGI RASTLINSKI PROIZVODI (VŠTEVŠI
KORENINO CIKORIJE, NEPRAŽENO, VRSTE CICHORIUM INTYBUS SATIVUM),
VRST, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM ZA ČLOVEŠKO PREHRANO IN NISO
NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

1212.10 - Rožiči, vključno s semenom

1212.20 - Morske alge in druge alge

1212.30 - Koščice in jedra mareličnih, breskovih in slivovih
koščic

        - Drugo:

1212.91 - - sladkorna pesa

1212.92 - - sladkorni trs

1212.99 - - drugo

(A) Rožiči.

Rožiči (rogači) so plod majhnega zimzelenega drevesa (Ceratonia
siliqua), izvirnega sredozemskega drevesa. To so strok rjave
barve, v katerem je veliko število semen in ki se uporabljajo
predvsem kot živalska krma ali kot destilacijska snov.

Vsebuje velik odstotek sladkorja in se včasih uživajo kot
posladek.

Ta tar. številka vključuje endosperm, kalčke, cela semena, kalčke
v prahu - zmešane ali nezmešane z ovojem v prahu.

Ta tar. številka ne vključuje moko iz endosperma rožičev, ki se
uvršča v tar. št. 13.02 kot rastlinska sluz ali zgoščevalec.

(B) Morske in druge alge.

Ta tar. številka vključuje vse morske in druge užitne in neužitne
alge. Lahko so sveže, suhe ali mlete. Morske in druge alge se
uporabljajo v različne namene (npr. kot farmacevtski proizvodi, v
kozmetiki, za prehrano ljudi in živali, za gnojila).

Ta tar. številka vključuje moko morskih in drugih alg, neglede na
to, ali je sestavljena in ene ali več vrst morskih ali drugih
alg.

Ta tar. številka izključuje:

a)  agar - agar in karaginan (tar. št. 13.02),

b)  mrtve enocelične alge (tar. št. 21.02),

c)  kulture mikroorganizmov iz tar. št. 30.02 in

d)  gnojila iz tar. št. 31.01 ali 31.05.

C)  Sadkorna pesa in sladkorni trs.

Ta tar. številka prav tako vključuje sladkorno peso in sladkorni
trs v oblikah, navedenih v tej tar. številki. Ta tar. številka
izključuje bagas, t.j. vlaknasti del sladkornega trsa, ki ostane
po ekstrakciji (tar. št. 23.03).

(D)  Koščice in jedra koščic sadja in drugih rastlin (vštevši
koren nepražene cikorije vrste Cichorium intybus sativum) vrst,
ki se uporabljajo predvsem za prehrano ljudi, in niso omenjene in
ne navedene na drugem mestu.

Tako vključuje ta tar. številka koščice in jedra koščic breskev
(vključno nektarin), marelic in sliv (ki se uporabljajo predvsem
kot nadomestek mandljev). Ti proizvodi ostanejo uvrščeni v tej
tar. številki tudi v primeru, da jih je mogoče uporabiti za
ekstrakcijo olja.

Ta tar. številka vključuje tudi svež ali posušen in cel ali
razrezan nepraženi koren cikorije vrste Cichorium itybus
sativum). Praženi koren vrste, ki se uporablja kot nadomestek
kave, je iz te tar. številke izključen (tar. št. 21.01). Drugi
nepraženi koreni cikorije se uvrščajo v tar. št. 0601.

V to tar. številko se uvrščajo tudi peclji angelike, ki se
uporabljajo predvsem za pripravo kandirane angelike ali pa
angelike, konzervirane v sladkorju. Običajno se začasno
konzervirajo v slanici.

Ta tar. številka vključuje tudi sladki sorgo, kot je npr.
saccharatum, ki se uporablja predvsem za izdelavo sirupa ali
melase.

Ta tar. številka izključuje koščice sadja, ki se uporabljajo za
rezbarjenje (npr. datljeve koščice) (tar. št. 14.04) in pražene
sadne koščice, ki se ponavadi uvrščajo kot kavni nadomestki (tar.
št. 21.01).


12.13

ŽITNA SLAMA IN ŽITNE PLEVE, SUROVE, NEPRIPRAVLJENE, VŠTEVŠI
ZREZANE, MLETE ALI STISNJENE ALI V PELETIH

Ta tar. številka je omejena na slamo in pleve v nepredelanem
stanju, t.j. v takšnem, v kakršnem so ob žetvi pšenice, nadalje
na zmlete in sprešane, ali pa v obliki peletov (t.j. aglomerirane
s pomočjo kompresije ali z dodajanjem veziva v razmerju, ki ne
presega 3 mas.%), vendar dalje nepredelanih. Ta tar. številka
izključuje očiščeno, beljeno ali obarvano slamo (tar. št. 14.01).


12.14

KOLERABA, KRMNA PESA, KORENJE ZA KRMO; SENO, LUCERNA, DETELJA,
ESPARZETA, KRMNI OHROVT, VOLČJI BOB, GRAŠICA IN PODOBNI PRIDELKI
ZA KRMO, TUDI V PELETIH

1214.10 - Moka in peleti iz lucerne (alfalfa)

1214.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Kolerabo (ratabagas) (Brassica nepobrassica), krmno repo,
živinsko korenje (bele in svetlorumene barve) in drugo korenje za
živinsko krmo. To korenje ostane uvrščeno v tej. rar. številki,
čeprav so lahko nekatere iz med teh vrst lahko primerne tudi za
prehrano ljudi.

(2)  Seno, lucerno (alfa-alfa), deteljo, krmno zelje, volčji bob,
grašico in podobne pridelke za krmo - sveže ali posušene, cele
ali narezane, zrezane ali stisnjene. Ti pridelki ostanejo v tej
tar. številki tudi, če so soljeni ali izpostavljeni drugim
postopkom v silosu, katerih namen je preprečiti fermentacijo ali
kvarjenje.

Pojem "podobni pridelki za krmo" je treba razumeti, kot da se
nanaša le na rastline, ki se posebej goje za krmo. Ta pojem ne
vključuje rastlinske odpadke, ki se lahko uporabljajo v iste
namene (tar. št. 23.08).

Proizvodi za krmo iz te tar. številka so lahko tudi v obliki
peletov, to je aglomerirani neposredno s prešanjem ali posredno z
dodajanjem veziva, ki v skupni teži ne sme preseči 3%.

Ta tar. številka izključuje:

a)  rdečo peso (rdečkasto oranžne barve) iz tar. št. 07.06,

b)  slamo in žitno pleve (tar. št. 12.13),

c)  rastlinske proizvode, ki niso posebej gojeni za krmo, čeprav
se za krmo uporabljajo (npr. vrhovi repe in korenja in zgornji
deli koruznega listja (tar. št. 23.08) in

d)  preparate za hrano za živali (npr. sladkana krma) (tar. št.
23.09).


                          13. POGLAVJE

   ŠELAK; GUME, SMOLE IN DRUGI RASTLINSKI SOKOVI IN EKSTRAKTI

OPOMBA

1.  Tar. št. 13.02 obsega med drugim ekstrakt sladke koreninice,
bolhača, hmelja, aloje in opija.

V to tarifno številko ne spadajo:

(a)  ekstrakti sladke koreninice, ki vsebujejo nad 10 mas.%
saharoze ali so pripravljeni kot slaščice (tar. št. 17.04);

(b)  sladni ekstrakt (tar. št. 19.01);

(c)  ekstrakti kave, čaja ali maté čaja (tar. št. 21.01);

(d) rastlinski sokovi ali ekstrakti z pripravljanje alkoholnih
pijač (22. poglavje);

(e)  kafra, glicerizin ali drugi proizvodi iz tar. št. 29.14 in
29.38;

(f)  zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04 ali reagenti za
določanje krvnih skupin (tar. št. 30.06);

(g)  ekstrakti za strojenje ali barvanje (tar. št. 32.01 ali
32.03);

(h)  eterična olja, zgoščena oziroma trdna olja (concretes),
rezinoidi, izvlečki oleosmol, vodni destilati ali vodne raztopine
eteričnih olj ali preparati na osnovi dišečih snovi vrst, ki se
uporabljajo v proizvodnji pijač (33. poglavje);

(ij) naravni kavčuk, balata, gutaperča, gvajak, čiki in podobne
naravne gume (tar. št. 40.01).


13.01

ŠELAK, NARAVNE GUME, SMOLE, GUMIJEVE SMOLE IN BALZAMI

1301.10 - Šelak

1301.20 - Arabski gumi

1301.90 - Drugo

(I)  Šelak

Šelak je smolnata snov, katero ustvarja na različnih vrstah
dreves nek insekt, ki pripada isti družini kot košeniljka in
škrlatna ščitasta uš.

Najvažnejše trgovske vrste so naslednje:

(A) Šelak v palicah, ki običajno sestoji iz vejic, na katerih je
nanesen šelak v debelejšem ali tanjšem sloju. Je temnordeč in je
najmočneje obarvana vrsta šelaka.

(B) Šelak v zrnih - to je drobljen šelak, ločen od vej (običajno)
s pranjem, ki deloma odstrani šelakovo barvilo.

(C) Šelak, znan tudi kot šelak v listih, ploščah ali rezinah -
dobjo ga s topljenjem in filtriranjem, služi pa prečiščevanju
smol. Ima obliko tenkih, prozornih lusk jantarjeve ali rdečkaste
barve. Podoben proizvod v obliki diska je znan kot "gumbasti
šelak".

Šelak se obsežno uporablja v proizvodnji oljnih lakov, v
elektroindustriji in v proizvodnji pečatnih voskov.

(D) Šelakovi odpadki (ali granatni šelak) - dobijo jih iz
odpadkov, ki ostanejo po predelavi šelaka.

Šelak je lahko razbarvan (če iz njega odstranijo barvo) ali
beljen. V slednjem primeru je včasih pripravljen v obliki zvitih
štren.

Iz te tar. številke je izključen sok določenega orientalskega
drevesa, ki se v stiku z zrakom strdi in tvori odporno prevleko
in je znan pod imeni "japonski" ali "kitajski lak" (tar. št.
13.02).

(II)  Naravne gume, smole, gumijeve smole, oljne smole in
balzami.

Naravne gume, smole, gimijeve smole, oljne smole in balzami so
proizvodi rastlinskih izločkov, ki se v stiku z zrakom strdijo in
se med seboj težko ločijo.

Ti proizvodi imajo naslednje lastnosti, po katerih jih je moč
ločtevati:

(A) Gume so brez vonja in okusa, so bolj ali manj razgradljive v
vodi, pri čemer nastajajo lepljive snovi. Gore brez vonja in ne,
da bi se pri tem talile.

(B) Smole niso topne v vodi, so blagega vonja, slabi prevodniki
elektrike in so nabite z negativno elektriciteto. Na toploti se
bolj ali manj mehčajo in talijo - ko pa zagorijo, gore s plamenom
z veliko dima in z značilnim vonjem.

(C) Gumijeve smole sestoje, kot že ime pove, iz naravnih mešanic
gum in smol v različnih razmerjih. Zaradi tega so gumijeve smole
delno topne v vodi. Ponavadi so prodornega in značilnega vonja in
okusa.

(D) Oljne smole in balzami sestoje iz smol, ki vsebujejo veliko
eteričnih olj. So tekoče, mehke konsistence in čutnega vonja.

Najpomembnejši proizvodi so:

(1)  Arabski gumi, izloček raznih akacij, ki ga včasih imenujejo
nilska guma, adenska guma, senegalska guma), nadalje tragantova
guma (iz nekaterih vrst Astragalusa), basra guma, anakardium
(guma drevesa kažu- oreha), indijska guma, nekatere t.i. izvirne
gume raznih vrst Rosaceae, kot so češnjevega, višnjevega,
breskvinega in mandeljnovega drevesa.

(2)  Sveže, tekoče oljne smole bora (vštevši terpentin), jelke
ali drugih iglavcev (surove ali prečiščene), pa tudi smole
iglavcev (omorikine galipot smole itd.), ki se posušene nahajajo
v drevesnih zarezah in vsebujejo rastlinske odpadke.

(3)  Kopal (Indija, Brazilija, Kongo itd.), vštevši fosilni
kopal; kauriguma; damar smola; mastiks; elemi; sandrak; zmajeva
kri.

(4)  Kambodža, amonijakova guma, asafetida, skamoni, euforbium,
galbanum, opoponax, olibanim ali tamjan, izmirna, akaroidna
smola, gvajak smola.

(5) Benzoe guma, styrax ali storaks (tekoč ali trden), tolu
balzam, Peru balzam, Kopaiba balzam, kanadski balzam, Meka
balzam, tapsia.

(6)  Kanabis smola (surova ali prečiščena) iz rastline kanabis
(kanabis smola je opojna droga - glej seznam na koncu 29.
poglavja).

Naravne gume, smole, oljne gume, gumijeve smole in balzami,
zajeti v tej tar. številki so lahko surovi, oprani, prečiščeni,
beljeni, zdrobljeni ali v prahu. Vendar pa ta tar. številka
izključuje tiste, ki so bili izpostavljeni postopkom, kot je npr.
postopek z vodo pod pritiskom, z mineralnimi kislinami, ali pa
npr. topli postopek. Tako je z gumami in gumijevimi smolami, ki
so postale topne s postopkom z vodo pod pritiskom (tar. št.
13.02), z gumami, ki so postale topljive s postopkom z žveplovo
kislino (tar. št. 35.06) in smolami, ki so postale topne v
sušilnih oljih s toplotnim postopkom (tar. št. 38.06).

Ta tar. številka izključuje tudi:

a)  jantar (tar. št. 25.30),

b)  zdravila, ki vsebujejo naravne balzame in pripravljena
zdravila iz raznih vrst snovi, ki so znane kot balzami (tar. št.
30.03 ali 30.04),

c)  šelakove barve - barvila, ekstrahirana iz šelaka (tar. št.
32.03),

d)  rezinoide, ekstrahirane iz snovi iz te tar. številke (tar.
št. 33.01),

e)  tal olje, včasih znano kot tekočo kolofonijo (tar. št.
38.03),

f)  terpentinska olja (tar. št. 38.05) in

g)  kolofonija, smolne kisline, pinolin in smolna olja, rezinate,
katransko kolofonijo, pivsko smolo in podobne preparate na osnovi
kolofonije (38. poglavje).


13.02

RASTLINSKI SOKOVI IN EKSTRAKTI; PEKTINSKE SNOVI, PEKTINATI IN
PEKTATI; AGAR-AGAR IN DRUGE SLUZI TER SREDSTVA ZA ZGOŠČEVANJE,
DOBLJENI IZ RASTLINSKIH PROIZVODOV, MODIFICIRANI ALI
NEMODIFICIRANI

        - Rastlinski sokovi in ekstrakti:

1302.11 - - opija

1302.12 - - iz sladkih koreninic

1302.13 - - hmelja

1302.14 - - bolhača ali rastlinski korenin, ki vsebujejo rotenon

1302.19 - - drugi

1302.20 - Pektinske snovi, pektinati in pektati

        - Sluzi in snovi za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih
          proizvodov, modificirani ali nemodificirani:

1302.31 - - agar-agar

1302.32 - - sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz
            rožičev, rožičevih semen ali semena giara,
            modificirani ali nemodificirani

1302.39 - - drugo

(A)  Rastlinski sokovi in ekstrakti.

Ta tar. številka vključuje sokove in ekstrakte - rastlinske
proizvode, ki se ponavadi pridobivanjo z naravnim izločanjem ali
zarezovanjem, ali pa z ekstrakcijo s pomočjo razredčila i to pod
pogojem, da niso našteti ali vključeni v druge specifične tar.
številke Nomenklature (glej spisek izključitev na koncu dela (A)
tega komentarja.

Ti sokovi in ekstrakti se razlikujejo od eteričnih olj,
rezinoidov in ekstrahiranih oljnih smol iz tar. št. 33.01 po tem,
da vsebujejo poleg hlapljivih dišavnih sestavin veliko večji
delež drugih rastlinskih snovi (npr. klorofil, tkanine, grenke
snovi, ogljikove hidrate in druge ekstraktivne snovi)

Sokovi in ekstrakti, ki so razvrščeni tukaj, vključujejo:

(1)  Opij - posušeni sok makovega stroka (Papaver somniferum),
katerega dobivajo z zarezovanjem ali z ekstrakcijo iz stebla ali
semenskega stroka. Ponavadi je v obliki kroglic in pogač raznih
velikosti in oblik.

(2)  Sok sladkih koreninic je ekstrahiran iz posušenih koreninic
rastline iz družine Leguminosae (Glycyrhiza glabra), in sicer s
toplo vodo pod pritiskom, nato pa koncentriran. Lahko je v
tekočem stanju ali v obliki blokov, pogač, rezin, palčk ali
prahu. (Sok sladkih koreninic, ki vsebuje po teži več kot 10%
sladkorja, ali oni, ki je pripravljen kot sladkorni proizvod,
neglede na vsebnost sladkorja, se iz te tar. številke izključuje
(glej tar. št. 17.04).

(3)  Ekstrakt hmelja.

(4)  Piretrum - ekstrakt bolhača se pridobiva predvsem iz cvetov
raznih piretrumov - bolhačev (npr. Chrysanthenum cineraraefolium)
z ekstrakcijo z enim izmed organskih topil, kot je npr. normalni
heksan ali "petrol eter".

(5) Ekstrakte rastlinskih korenin, ki vsebujejo rotenon
("derris", "cube", "timbo", "barbasco" itd.).

(6) Ekstrakte in tinkture katerekoli vrste rastlin rodu kanabis.

 Surova ali prečiščena kanabisova smola je iz te tar. številke
izključena (tar. št. 13.01).

(7) Ekstrakt ginsenga, katerega pridobivajo z ekstrakcijo s
pomočjo vode ali alkohola, vštevši pakiranja za maloprodajo.

 Mešanice ekstrakta ginsenga z drugimi sestavinami (npr. z
laktozo ali z glukozo), ki se uporabljajo za pripravo "čaja"
ginseng ali pijač ginseng, so izključena (tar. št. 21.06)

(8) Aloa - zgoščen sok zelo grenkega okusa iz več vrst rastlin
istega imena (iz družine Liliceae)

(9) Podofilum - smolasta snov, ki je iz posušenih rizomov
Podophylum peltatum ekstrahirana z alkoholom.

(10)  Kurare - vodni ekstrakt iz listja in in skorje raznih
rastlin iz družine Strychnos.

(11)  ekstrakt kasia-amare, ki ga pridobivajo iz lesa istoimenih
grmov (družina Simaroubaceae), ki uspeva v Južni Ameriki.

(12)  Druge medicinske ekstrakte, npr. belladonno, črni bezeg,
cascara sagrada, česen, lincura, jalapski koren, kinhona,
rabarbara, sarsaparilla, tamarinda, baldrijan, jelkini popki,
koka, kolocint, moška praprot, čarovničina leska, črni zobnik,
rženi rožički.

(13)  Mana - gost in sladek sok, ki ga pridobivajo z zarezovanjem
iz nekaterih vrst jesena.

(14)  Lepilo za ptice - viskozno in raztegljivo lepilo zelenkaste
barve, ekstrahiran iz jagod bele omele in bodike.

(15)  Vodni ekstrakt, katerega pridobivajo z ekstrakcijo
marelične pulpe. Vendar pa so marelični stroki in pulpe
izključene iz te tar. števikke (tar. št. 12.11).

(16)  Kino guma - zgoščen sok določenega tropskega drevesa in ki
se uporablja pri strojenju in v medicini.

(17)  Japonski (ali kitajski) lak (naravni lak) je sok, katerega
pridobivajo z zarezovanjem nekaterih vrst grmov, imenovanih
"urushi" in ki uspevajo na Dalnjem Vzhodu (npr. Rhus
vernificera). Uporablja se za premaze ali za okrasitev raznih
predmetov (npr. pladnjev, kovčkov itd.)

(18)  Sok papaje - posušen ali neposušen, vendar neprečiščen kot
papainov encim (aglomerirani lateks-globule so opazne pri
mikroskopski raziskavi). Papain je iz te tar. številke izključen
(tar. št. 35.07).

(19) Ekstrakt kole, katerega pridobivajo iz plodov kole (semena
raznih vrst kole, npr. Cola nitida), in ki se uporablja za
proizvodnjo raznih vrst pijač.

(20)  Ekstrakt iz lupine oreha kažu. Vendar pa so polimeri,
pridobljeni iz tekočega ekstrakta lupine oreha kažu, iz te tar.
številke izključeni (pretežno v tar. št. 39.11).

(21)  "Vanilia oleo smole" (včasih zmotno imenovana vanilia
resinoid ali "vanilia ekstrakt").

Sokovi so ponavadi zgoščeni ali strjeni. Ekstrakti so lahko
tekoči, kašasti ali trdni. "Tinkture" so ekstrakti, ki so še
raztopljeni v alkoholu, s pomočjo katerega poteka ekstrakcija;
takoimenovani "ekstrakti fluida" pa so raztopine ekstrakta v npr.
alkoholu, glicerinu ali v mineralnem olju. Tinkture in ekstrakti
fluida so v splošnem standardizirani (npr. ekstrakt piretruma -
bolhačev ekstrakt, je lahko standardiziran z dodajanjem
mineralnega olja z namenom, da bi dosegel komercialno stopnjo
vsebnosti piretrina (od 2 do 20 ali 25%). Trdni ekstrakti se
pridobivajo z izparevanjem topila. Nekaterim ekstraktom se včasih
dodajajo notranje snovi, da bi se ekstrakti lažje reducirali v
prah (npr. ekstrakt belladonne, kateremu dodajajo gumiarabikum),
ali pa, da se doseže standardna trdota (opiju se, na primer,
dodajajo določene količine škroba, da bi dobili proizvod z znano
vsebnostjo morfija). Dodajanje takih snovi ne vpliva na
razvrščanje trdnih ekstraktov.

Ekstrakti so lahko enostavni ali sestavljeni. Enostavne ekstrakte
pridobivajo z obdelavo samo ene vrste rastlin, sestavljene pa ali
z mešanjem enostavnih ekstraktov, ali pa z obdelavo mešanic
različnih vrst rastlin. Torej vsebujejo sestavljeni ekstrakti (v
obliki alkoholnih tinktur ali v drugih oblikah) sestavine raznih
vrst rastlin. Obsegajo tudi sestavljene ekstrakte japonskega
korena, aloje lubja kininovca itd.

Rastlinski sokovi iz te tar. številke predstavljajo surovine za
mnoge proizvode. Rastlinskih sokov pa ne vključuje ta tar.
številka, v kolikor imajo vsled dodajanja drugih snovi značaj
pripravljene hrane, zdravil itd.

Nekateri proizvodi iz te tar. številke, katere mednarodni
predpisi spoznavajo za opojne droge, so navedeni v spisku na
koncu 29. poglavja.

Primeri preparatov, katere ta tar. številka izključuje, so:

(i)  aromatizirani sirupi, ki vsebujejo rastlinske ekstrakte
(tar. št. 21.06),

(ii)  sestavljeni preparati, ki se uporabljajo za pripravo pijač.
Te predelave pridobivajo z mešanjem rastlinskih ekstraktov iz te
tar. številke z mlečno, vinsko, citronsko in fosforno kislino, z
konzervansi, s sredstvi za penjenje, s sadnimi sokovi itd.,
včasih tudi z eteričnimi olji. Tako dobljeni preparati se
uvrščajo v tar. št. 21.06 ali 33.02,

(iii)  medicinski preparati, od katerih so nekateri znani kot
"tinkture" in ki sestoje iz mešanic rastlinskih ekstraktov z
drugimi proizvodi (npr. preparati iz mešanic ekstraktov paprike,
terpentinskega olja, kafre in metilnega saciliata ali pa mešanice
opijeve tinkture, janeževega olja, kafre in benzojeve kisline)
(tar. št. 30.03 ali 30.04),

(iv)  intermedijarni proizvodi za izdelavo insekticidov, ki
sestoje iz bolhačevega ekstrakta, razredčenega z dodajanjem
mineralnega olja tako in v taki količini, da je vsebnost piretra
manjša od 2% po teži, ali pa razredčenega z drugimi snovmi, kot
so npr. sinergisti (npr. piperonil butoksid (tar. št. 38.08).

Ta tar. številka izključuje tudi rastlinske ekstrakte-mešanice,
brez dodanih drugih snovi, za terapevtske in profilaktične
namene. Takšne mešanice, kot tudi podobni medicinski sestavljeni
ekstrakti, izdelani z obdelavo rastlinske mešanice, se uvrščajo v
tar. št. 30.03 ali 30.04. Vendar pa tar. št. 30.04 vključuje tudi
enostavne rastlinske ekstrakte (tudi standardizirane ali
raztopljene v kateremkoli topilu), v kolikor so pripravljeni v
odmerkih za terapevtske ali profilaktične namene, ali pa v
pakiranjih za maloprodajo za pravkar navedene namene.

Ta tar. številka izključuje eterična olja, resionoide in
ekstrakte oleosmol (tar.št. 33.01).

Eterična olja (ki se lahko pridobivajo tudi s solventno
ekstrakcijo), se razlikujejo od ekstraktov, ki se uvrščajo v to
tar.št. po tem, da se v glavnem sestavljena iz hlapnih
aromatičnih snovi.

Resinoidi se razlikujejo od ekstraktov, ki se uvrščajo v to
tar.št. po tem, da so pridobivajo z ekstrakcijo z organskimi
topili ali super-kritičnimi tekočinami (npr., ogljikov dioksidni
plin pod pritiskom) suhih naravnih neceličnih rastlin ali
živalskih smolnatih snovi.

Ekstrahirane oleosmole se razlikujejo od ekstraktov iz te tar.št.
po tem, da:

se pridobivajo iz naravnih celičnih rastlin (skoraj vedno iz
začimb ali aromatičnih rastlin) z ekstrakcijo ali z organskimi
topili ali s super-kritičnimi tekočinami in vsebujejo hlapljive
aromatične snovi skupaj z nehlapljivimi snovmi prijetnega okusa,
ki definira karakteristični vonj ali aromo dišave ali aromatične
rastline.

Ta tar. številka izključuje tudi naslednje rastlinske proizvode,
uvrščene v bolj specifičnih tar. številkah Nomenklature:

a)  naravne gume, gumijeve smole, oljne smole in balzame (tar.
št. 13.01),

b) ekstrakt slada (tar. št. 19.01),

c)  kavni ali čajni ekstrakt, ekstrakt mate-čaja (tar. št.
21.01),

d)  alkoholne sokove in ekstrakte, iz katerih izdelujejo pijače
(22. poglavje),

e)  tobačne ekstrakte (tar. št. 24.03),

f)  kafro ((tar. št. 29.14), glicerizin in glirizate (tar. št.
29.38),

g)  ekstrakte, ki se uporabljajo kot indikatorji krvnih skupin
(tar. št. 30.06),

h)  ekstrakte za strojenje (tar. št. 32.01),

i)  barvilne ekstrake (tar.št. 32.03) in

j)  naravno gumo - kavčuk, balata, gutaperča, gvajak, čikl in
podobne naravne gume (tar. št. 40.01).

(B)  Pektinske snovi, pektinati in pektati.

Pektinske snovi (v trgovini znane kot "pektini") so polisaharidi,
katerih osnovna struktura sestoji iz poligalakturonskih kislin.
Nahajajo se v rastlinskih celicah, še posebno sadja in vrtnin.
Pridobivajo se iz ostankov jabolk in hrušk, dinj, agrumov,
sladkorne pese ipd. Pektini se uporabljajo predvsem kot sredstva
za želatiniranje v proizvodnji marmelad in drugih konzerv.
Pektinske snovi so lahko tekoče ali v prahu in se kot
standarizirane ali pa brez dodanega sladkorja (glukoze, saharoze
itd.) ali drugih proizvodov (s pomočjo katerih naj bi se
zagotovila stalna aktivnost, to je učinkovitost v uporabi)
uvrščajo v to tar. številko. Včasih vsebujejo natrijev citrat in
druge soli za vzdrževanje sredine - t.i. "puffer" soli.

Pektinati so soli pektinskih kislin (deloma metoksiliranih
poligalakturoničnih kislin, pektati pa so soli pektinskih kislin
(demetoksiliranih pektonskih kislin) - imajo mnogo podobnih
lastnosti in se uporabljajo kot pektini.

(C)  Agar-agar in druge sluzi, modificirani ali nemodificirani,
dobljeni iz rastlinskih proizvodov.

Sluzi in zgoščevalci iz rastlinskih proizvodov v hladni vodi
nabreknejo, v topli pa se razgradijo in tvorijo homogene,
želatinozne in (ponavadi po hlajenju) brezokusne mase.
Uporabljajo se predvsem kot nadomestek želatine pri pripravi
hrane, kot apretura v proizvodnji tekstila in papirja, za
bistrenje nekaterih tekočin, za osnove bakterijskim kulturam, v
farmaciji in pri izdelavi kozmetike. Lahko so modificirani s
kemijskim postopkom (npr. esterificirani, eterificirani, obdelani
z boraksom, s kislinami in bazami).

Ti proizvodi se v to tar. številko uvrščajo neglede na to, ali so
standarizirani ali ne z dodajanjem sladkorja (glukoza, saharoza)
ali drugih proizvodov, ki naj bi zagotovili stalno aktivnost).

Najpomembnejši so:

(1)  Agar-agar (ali agar), katerega pridobivajo z ekstrakcijo
nekaterih morskih alg, ki se nahajajo predvsem v Indijskem in v
Tihem oceanu in ki se ponavadi dobavljajo v obliki posušenih
vlaken, kosmov, prahu ali pa v želatinozni obliki, ki je
posledica kislinske obdelave. V trgovini je agar znan kot
japonska rastlinska želatina (ali mah) in Alga spinosa (spinosa).

(2)  Endospena rožičeva moka (Ceratonia siliqua) ali semena
giarja (Cyamopsis psoralioides ali Cyamopsis tetragonoloba). Te
moke se v to tar. številko vključujejo celo, če so neznatno
modificirane s kemijskimi postopki, da bi se stabilizirale
njihovi sluzasti sestojki (viskoznost, topnost itd.).

(3)  Karagenan, ki je ekstrakt karagena, znanega tudi kot irski
mah ali biserni mah. Ponavadi je v obliki vlaknastih niti, luskic
ali prahu. Ta tar. št. vključuje tudi sluzaste snovi, katere
pridobivajo iz karagenina s kemijsko transformacijo (npr.
natrijev karagenat).

(4)  Sredstva za zgoščevanje, ki se pridobivajo iz gum, gumenih
smol in katerim omogoči topnost postopek z vodo pod pritiskom ali
kakšen drug proces.

(5) Moka kotiledona tamarinovega zrna (Tamarindus indica). Ta
moka se v to tar. številko uvršča tudi, če je termično ali
kemijsko modificirana.

Ta tar. številka ne vključuje:

a)  surovih ali posušenih morskih in drugih alg (tar. št. 12.12)
in

b)  alginske kisline in alginate (tar. št. 39.13).


                          14. POGLAVJE

RASTLINSKI MATERIALI ZA PLETARSTVO, RASTLINSKI PROIZVODI, KI NISO
              OMENJENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo naslednji proizvodi, ki jih je treba
uvrstiti v XI. oddelek: rastlinski materiali in vlakna iz
rastlinskih materialov tistih vrst, ki se uporabljajo v glavnem v
proizvodnji tekstila, ne glede na to, kako se pripravljajo, in
drugi rastlinski materiali, ki so obdelani za izključno rabo kot
tekstilni material.

2.  Tar. št. 14.01 obsega med drugim bambus (neklan ali klan,
strugan po dolžini ali razrezan na določeno dolžino, na koncih
zaobljen, beljen, zaščiten proti ognju, poliran ali barvan),
klano vrbovo protje, trsje in podobno, stržen španskega trsa,
španski trs brez stržena ali klan španski trs. V to tarifno
številko ne spadajo iveri (tar. št. 44.04).

3.  V tar. št. 14.02 ne spada lesna volna (tar. št. 44.05).

4.  V tar. št. 14.03 ne spadajo pripravljeni svežnji ali šopi za
izdelavo metel in ščetk (tar. št. 96.03).


SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

(1)  rastlinske materiale, surove ali enostavno obdelane, ki se
uporabljajo predvsem v pletarstvu, pri proizvodnji metel in
ščetk, ali pa kot polnilo (pri tapeciranju) ali za podlaganje,

(2)  semena, zrna, lupine in plodove v lupini vrst, ki se
uporabljajo v rezbariji, proizvodnji gumbov in drugega
galanterijskega blaga,

(3)  rastlinske proizvode, ki na drugem mestu niso navadeni.

To poglavje ne vključuje rastlinskih materialov vrst, ki se
uporabljajo predvsem za proizvodnjo tekstila, niti drugih
rastlinskih materialov, predelanih za uporabo kot tekstilni
materiali (oddelek XI).


14.01

RASTLINSKI MATERIALI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM ZA PLETARSTVO
(NPR. BAMBUS, ŠPANSKI TRS, TRS, ROGOZ, VRBOVO PROTJE, RAFIJA,
OČIŠČENA ŽITNA SLAMA, BELJENA ALI BARVANA IN LIPOVO LUBJE

1401.10 - Bambus

1401.20 - Španski trs

1401.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje surove rastlinske materiale, ki se
uporabljajo predvsem za proizvodnjo s spenjanjem ali pletenjem
predmetov, kot so hasure, pladnji, košare vseh vrst (vštevši
košare za pakiranje sadja, vrtnin, ostrig ipd.), potovalne
košare, potovalne kovčke, pohištvo (npr. stoli in mize), klobuke
itd. Ti surovi materiali se lahko uporabijo tudi za proizvodnjo
ščetk, dežnikovih ročajev, sprehajalnih palic, ribiških palic,
cevk za pipe, grobih vrvi ipd., pa tudi za proizvodnjo papirne
mase ali za steljo.

Ta tarifna številka med drugim vključuje:

(1)  Bambuse, t.j. posebne vrste trave, ki v obilju uspevajo v
tropskih krajih, še posebno na Kitajskem, na Japonskem in v
Indiji. Bambuski imajo zelo lahko in ponavadi votlo steblo,
včasih z brazdo med izmenjajočimi se pari kolen. Ta tar. št.
vključuje bambus (klan ali neklan, strugan po dolžini ali narezan
na določene dolžine, na koncih zaobljen, beljen, impregniran
proti ognju, poliran ali barvan).(2)  Španski trs, to so stebla
palme-plazilke, ponavadi iz družine Calamusa in ponavadi
prihajajo iz Južne Amerike. So cilindrične, močne in prožne,
ponavadi premera 0,3 do 0,6 cm, njihova barva se giblje od
rumenedo rjave. Njihova površina je lahko svetleča ali matirana.
Ta tar. številka vključuješpanske trse in trde zunanje palice.
Obsega tudi dolge trakove, katere dobijo s podolžnim rezanjem teh
jeder oz. palic, pa tudi cel španski trs.

(3)  Navadno trsje in rogoze - to je zbirni naziv, ki se je
prijel mnogih tranatih rastlin, ki rastejo na močvirnatih tleh v
zmernih in tropskih krajih. Trsi imajo ponavadi trša stebla ali
palice z vozli v precej ena kih razdaljah in ki označujejo mesta
listov. Najbolj znane vrste najpogosteje vključujejo vodo rogoz
(Scirpus lacustris) in divji trs (Arundo donax in Phragmites
communis), nadalje razne vrste Cyperusa (npr. Cyperus
tegetiformis ali kitajska rogoz) in razne vrste Juncusa (npr.
Juncus ef- usus ali japonska rogoz),

(4)  Vrbo-ivo (belo, rumeno, zeleno in rdečo), in sicer dolge,
prožne in mlade poganjke ali pa veje nekaterih vrst vrbe (Salix),

(5)  Rafijo - trgovsko ime za vlaknaste trakove, katere
pridobivajo iz listov določenih palm iz družine rafij. Med njimi
je najpomembnejša Raffia ruffa, ki uspeva predvsem na
Madagaskarju. Rafija se uporablja za pletenje, ali pa kot vezivni
element v vrtovih. Tkanine iz predene rafije se iz te tar.
številke izključujejo (tar. št. 46.01). Ta tarifna številka
vključuje drugo listje in travo (npr. travo paname in latanije),
ki se upo rablja v iste namene kot rafija za izdelavo klobukov,

(6)  Slamo žitaric, z ali brez klasov, vendar očiščeno, beljeno
ali barvano (glej besedilo v nadaljevanju),

(7)  Notranjo lubje nekaterih vrst lipe (vrste tilia). Vlakna
tega lubja so zelo močna in se uporabljajo za izdelavo vrvi,
platna za pakiranje in grobih hasur, pa tudi kot vezivo. Ta tar.
številka vključuje lubje drevesa baobab in lubje nekaterih vrst
vrb in topolov - služijo različnim namenom.

Razen slame žitaric, katere se nepredelane izključujejo iz te
tar. številke (tar. št. 12.13), pa ta tar. številka vključuje
rastlinske snovi za pletenje - tako oprane, surove, nasekane v
trakove, likane, beljene, kot tudi pripravljene za barvanje,
pobarvane, lakirane ali ognjeodporno obdelane. Blago iz te tar.
številke je lahko tudi narezana na določene dolžine in na koncih
ukrivljena (npr. slama za izdelavo slamic za pitje, trs za
izdelovanje ribiških palic, bambusi za barvanje ipd.), ali pa
razvrščena v svežnje, ki so lahko le slabo poviti zaradi lažjega
pakiranja, skladiščenja, transporta itd. Materiali iz te tar.
številke, ki so zaviti skupaj, da bi bili primernejši za uporabo
v takem stanju, kot pa v pletenicah, se uvrščajo v tar. št.
46.01.

Ta tar. številka ne vključuje:

a)  trsk ali cepanic lesa (tar. št. 44.04) in

b)  prej opisanih rastlinskih snovi, ki so valjane, lomljene,
česane ali drugače pripravljene za predenje (tar. št. od 53.03 do
53.05).


14.02

RASTLINSKI MATERIALI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM KOT MATERIALI ZA
POLNJENJE IN TAPECIRANJE (NPR. KAPOK, RASTLINSKI LASJE, MORSKA
TRAVA), VKLJUČNO S TISTIMI, KI SO PRIPRAVLJENI V PLASTEH, S
PODLAGO ALI BREZ PODLAGE IZ DRUGIH MATERIALOV

1402.10 - Kapok

1402.90 - Drugi

Ta tarifna številka vključuje rastlinske materiale, ki se
uporabljajo predvsem za tapeciranje pohištva, vzglavnikov,
vzmetnic, sedal in držal, reševalnih pasov itd. Ti materiali
ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če se uporabljajo
enakovredno tudi za kaj drugega.

Tar. številka izključuje rastlinske materiale, ki se uporabljajo
kot polnila, vendar so naštete na drugem mestu, ali pa se
pretežno uporabljajo v druge namene, npr. trava esparto (tar. št.
14.04), lesena volna (tar. št. 44.05), volna plute (tar. št.
4501), kokosova vlakna (tar. št. 53.05) in odpadki rastlinskih
tekstilnih vlaken.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  kapok, kar je trgovsko ime za bledorumen ali včasih rjav
puh, ki obdaja semena raznih dreves iz družine Bombacecae. Vlakna
so dolga od 15 do 30 mm (odvisno od vrste), so raztegljiva,
vodoodporna, lahka, vendar drobljiva,

(2)  drugi rastlinski puhi, včasih znani pod imenom "rastlinska
svila", ki sestoji iz enoceličnih dlak semen določenih vrst
tropskih rastlin (npr. Aclepais),

(3)  proizvode, znane kot rastlinski lasje, vštevši alžirska
vlakna (crin vegetal - rastlinski lasje), katero pridobivajo iz
listja določenih vrst pritlikavih palm (predvsem vrste Chamaerpos
humilis),

(4)  jeguljasto travo (zostera marina), to je vrsto morske
rastline, ki je po obliki podobna dlaki ali travi, in

(5)  naravno kodrast proizvod (foin frise), katerega pridobivajo
iz listja določenih trsov iz družine Carex.

Ta tar. številka vključuje te materiale surove ali očiščene,
beljene, barvane, česane ali drugače predelane (razen
pripravljene za predenje). Ti materiali ostanejo uvrščeni v to
tar. številko, če se uvozijo v snopih ali svežnjih.

Ta tar. številka vključuje tudi sloje rastlinskih materialov prej
opisanih vrst na tekstilni podlagi, na papirni podlagi itd., ali
pa nameščene med listi tekstila, papirja itd., tako da so prešiti
ali enostavno zašiti.


14.03

RASTLINSKI MATERIALI, KI SE UPORABLJAJO PREDVSEM ZA IZDELOVANJE
METEL IN ŠČETK (NPR. SIREK, PISAVA, PIRJEVICA), TUDI V SVEŽNJIH
IN ŠOPIH

1403.10 - Sirek za metle (Sorghum vulgare var. technicum)

1403.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje rastlinske materiale, ki se
uporabljajo predvsem za ščetke, metle itd tudi, če jih je mogoče
istočasno uporabiti v kakšne druge namene. Vendar pa ta tar.
številka izključuje rastlinske materiale, navedene na drugem
mestu v Nomenklaturi ali pa tiste, ki se ve uporabljajo v prvi
vrsti za izdelavo metel in ščetk (npr. bambusi, trsi in rogoze -
tar. št. 14.01), nadalje alfa, trava esparto in stebla za metle
iz barvilne koščeničice, v kolikor niso predelane za tekstilno
uporabo - tar. št. 14.04, tar. št. 53.03, v kolikor je (barvna
koščeničica) predelana za tekstilno uporabo, ali pa tar. št.
53.05 (alfa in trava esparto), pa tudi vlakna kokosovega oreha -
tar. št. 53.05).

Proizvodi, ki spadajo v to tar. številko, vključujejo:

(1)  Trave riža in sirka (Sorghum vulgare va. technicum) in
nekaterih vrst prosa brez semen.

(2)  Piasavo - vlakna, katere pridobivajo iz listja nekaterih
tropskih palm, katerih najbolj znani vrsti sta brazilska in
afriška piasava.

(3)  Korenine pirjevine, to je travnate rastline iz družine
Andropogon, ki uspeva na suhi in peščeni zemlji. Ta rastlina,
znana včasih kot "trava za ščetke", je vrsta plevela, ki uspeva v
Evropi, predvsem na Madžarskem in v Italiji. Teh korenin
pirjevine ne gre enačiti s koreninami vetiverja (trava kus-kus
ali indijska pirjevina), ki daje eterično olje in ki ima
zdravilne lastnosti (tar. št. 12.11).

(4)  Korenine nekaterih drugih travnatih rastlin iz Centralne
Amerike, kot so korenine rastlin iz družine Epicampes (npr.
metlina).

(5)  Vlakna gomutija, ki se pridobivajo iz rastline Arenga
saccharifera ali pinata.

(6)  Istl ali ikstl (Tampiko, vlakna tampika, meksikansko
vlakno), ki je sestavljen iz vlaken, vštevši tudi kratko togo
vlakno, katerega pridobivajo iz meksikanske kratkolistne agave.

Vsi ti materiali ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, če so
rezani, beljeni, barvani ali česani (razen za predenje), pa tudi
v svešnjih in kodeljah.

Ta tarifna številka pa ne vključuje pripravljene vozle ali
snopiče iz vlaken, gotove za vstavljanje brez delitve na metle
ali ščetke, ali pa tiste, ki zahtevajo le manjše postopke, da bi
bili pripravljeni za takšno vstavljanje. Ti proizvodi se uvrščajo
v tar. št. 96.03 (glej opombo št. 3 k 96. poglavju).


14.04

RASTLINSKI PROIZVODI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM
MESTU

1404.10 - Surovi rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem
za barvanje ali  strojenje

1404.20 - Linters iz bombaža

1404.90 - Drugi

Ta tar. številka vključuje vse rastlinske proizvode, ki niso
navedeni in ne zajeti na drugem mestu v tarifi. Vključuje:

(A)  Rastlinske proizvode, ki se uporabljajo predvsem za barvanje
in strojenje - neposredno ali pri pripravi ekstraktov za barvanje
ali strojenje. Lahko so neobdelani, očiščeni, posušeni, zmleti ai
v prahu, vštevši aglomerirane.

Pomembnejši proizvodi so:

(1)  Les: ruja (sumach), rujevina (fustic), vštevši t.i. mlado
rujevino, nadalje kampehov les, kvebračo, brazilski les (varzilo,
vštevši pernambukov les), kostanjev les in rdeča sandalovina.

Poudariti je treba, da se les, ki se izključno ali pretežno
uporablja za barvanje ali strojenje, uvršča v to tar. številko
le, kadar se uvaža kot prah, trske, ostružki ali v drugih
oblikah, ki se pretežno uporabljajo za barvanje ali strojenje.
Takšen les v obliki odrezane deske je iz te tar. številke
izključen (44. poglavje).

(2)  Drevesno lubje raznih vrst hrasta (vštevši lubje črnega
hrasta) (quercitron) in drugo lubje hrasta plutovca, nadalje
kostanjev, srebrne breze, rujevine in "mlade rujevine",
avstralijske akacije mimoze, mangrove, pikastega mišjaka in vrbe,

(3)  Korenine in podobno: broč, "canaigre", Berberis vulgaris in
kane,

(4)  Plodove, jagode in semena strokov algarobice, žirove kapice
(valoneja), mirobale, "dividivi" (libidibi), jagode pasderne
(znane kot perzijske jagode, turška semena, rumene jagode...),
semena in pulpa "anata", orehove in mandljeve lupine,

(5)  Šiške: šiške alepo, kitajske šiške, madžarske šiške, borove
šiške itd. Šiške so izrastki, ki nastanejo na listju ali vejicah
različnega hrastovega ali drugega drevja tam, kjer jih preluknajo
določeni insekti, npr insekti vrste Cynpis. Ti proizvodi
vsebujejo tanin in trioksibenzojevo kislino in se uporabljajo kot
barvilo v proizvodnji nekaterih črnil (tint) za pisanje.

(6)  Peclje, stebla, listje in cvetje oblajsta, ruja, "mlade
rujevine", božjega lesa, mirte, sočnice, kane, resede, rastline
indigo, listje mastike, cvetje žafranike (križani žafran) in
zeleni les za barvanje (Genista tinctoria, voskasti oblajst).

 Poudariti je treba, da so žafranovi pestiči in stebelca iz te
tar. številke izključeni (tar. št. 09.10).

(7)  Lišaje, iz katerih pridobivajo barve arčil, rdeči indigo in
litmus lakmus (Rocella tinctoria i fuciformis, Lichen tartareus
in Lichen paralellus, bubuljičasti lišaj ali Umbrilicaria
pustulata).

Ta tar. številka izključuje:

a)  ekstrakte rastlinskega izvora za strojenje in tanine
(taninske kisline), vštevši vodni ekstrakt tanina šišk (tar. št.
32.01) in

b)  lesne ekstrakte in ekstrakte drugih rastlin za barvanje (tar.
št. 32.03).

(B)  Linters iz bombaža.

Semena nekaterih vrst bombžaža so po ločitvi vlaken še vedno
obdana s finim puhom iz kratkih vlaken (ponavadi krajšim od 5
mm). Ta vlakna so znana kot bombažni linters.

Ta vlakna so za predenje prekratka. Zaradi visoke vsebnosti
celuloze pa so vlakna zelo primerna za proizvodnjo brezdimnega
smodnika in umetnih vlaken (npr. rajona) ter celulozne plastične
mase. Včasih se uporabljajo pri proizvodnji nekaterih vrst
papirja, filtrirnih blokov in kot polnilo v gumarski industriji.

Bombažni linters ostane uvrščen v tej tar. številki neglede na
to, čemu je namenjen in neglede na to, ali je surov, prečiščen,
beljen, obarvan ali vpojen. Pojavlja se v razsutem stanju ali
sprešan v obliko listov ali plošč.

Ta tar. številka ne vključuje:

a)  vate, namočene v zdravilnih snoveh ali pripravljene v
pakiranjih za maloprodajo, za medicinske, zobozdravniške ali
veterinarske namene (tar. št. 30.05) in

b)  druge vate (tar. št. 56.01).

(C)  Trdo seme, koščice, lupine oreha za rezbarstvo.

Ti proizvodi se uporabljajo predvsem za proizvodnjo gumbov, perl,
molekov in drugega drobnega okrasnega blaga. Ti proizvodi med
drugim vključujejo:

(1)  Korozo, to je semena ("orehe") nekaterih vrst palm, ki
uspevajo predvsem v Južni Ameriki. Po strukturi, trdoti in barvi
spominjajo na slonovino in od tod tudi njihovo ime "rastlinska
slonovina".

(2)  Seme ("orehe") palme dum, ki uspeva pretežno v Vzhodni in
Centralni Afriki (v Etiopiji, Somaliji, Sudani itd.).

(3)  Podobne "orehe" nekaterih drugih palm (npr. palmira in
tahitijski orehi), rastline Abrus precatorius (imenovano tudi
perlasti les), dateljeve koščice, orehi palme piasave.

(4) Semena trsa vrste Canna indica (indijski trs); semena trsa
vrste Abrus precatotius (znan pod imenom "biserno drevo";
datljeve koščice; orehi palme vrste paissava.

(5)  Lupine kokosovega oreha.

Pravkar našteti proizvodi ostanejo v tej tar. ševilki neglede na
to, ali so celi, ali pa (kot je pogost primer s korozojem in
orehi dum) ali so v krhljih, vendar ne drugače obdelani. Kadar so
obdelani drugače, se iz te tar. številke izključujejo (ponavadi
tar. št. 96.02 ali 96.06).

(D)  Druge rastlinske proizvode.

Ti proizvodi vključujejo:

(1)  Esparto iz trave esparto (Stipa tenacissima) in iz trave
Lygeum spartum, ki raste v Afriki in v Španiji. Uporablja se
predvsem za proizvodnjo celuloze, pa tudi za izdelavo vrvi in
mrež, pletarskih proizvodov kot so tepihi, hasure, košare,
obuvala itd. Uporablja se tudi kot polnilo (za tapeciranje) in
podlaganje stolov in vzmetnic.

Esparto se v to tar. številko uvršča le, kadar je v obliki stebel
ali listja, če je surov, beljen ali barvan; v kolikor je valjan,
lomljen ali česan kot tekstilno vlakno, se iz te tar. številke
izključuje (tar. št. 53.05).

(2)  Surova stebla metline, to je stročnice, katere vlakna se
uporabljajo v tekstilni industriji. Njena česana vlakna ali tulje
se iz te tar. številke izključujejo (tar. št. 53.03),

(3)  Lufo, znano tudi kot rastlinska goba, ki sestoji iz
celičnega tkiva ene vrste buče (Luffa cylindrica).

 Gobe živalskega izvora so izključene (tar. št. 05.09),

(4)  Korozojeva moka, moka orehov palme dum, moka kokosove lupine
in podobno,

(5)  Lišaje, razen tistih za barvanje - glej del (A) pod (7) in
onih, ki se uporabljajo v medicinske ali okrasne namene. Iz te
tar. številke so izključeni agar-agar, karagenin in druge naravne
sluzi in naravne snovi za zgoščevanje in ki so ekstrahirani iz
rastlinskih snovi (tar. št. 13.02). Morske in druge alge iz tar.
št. 12.12 ter mrtve enocelične alge (tar. št. 21.02 so prav tako
izključene.

(6)  Ščetice, vštevši tiste, pripravljene za uporabo pri
dovrševanju tekstila, vendar nepritrjene,

(7)  Takoimenovani japonski rižev papir, ki je izdelan z rezanjem
srži določenega drevesa s poreklom z Daljnjega Vzhoda. Uporablja
se za izdelovanje umetnega cvetja, za slikanje itd. Pole riževega
papirja ostanejo uvrščeni v tej tarifni številki tudi valjani -
kalandrirani, da bi se zravnali ali zrezani v pravokotne oblike,

(8)  Betelovo listje, ki sestoji iz svežih, zelenih listov trte
Piper betle L. Betel se žveči najpogosteje po jedi zaradi
njegovega osvežujočega in stimulativnega učinka,

(9)  Lubje quillaia ali lubje Panama (Quillaia saponaria) in

(10)  Jagode sapindus in semena (šamponske jagode) (Sapindus
mukorossi, S. trifoliatus, S. saponaria, S. marginatus, S.
drummondii).

V to tar. številko se razvrščajo tudi sloji rastlinskih
materialov (vrst, ki odgovarjajo tej tar. številki), ki so med
dvema plastema tekstilne tkanine ali med dvema slojema papirja
ipd., zašite ali prešite.


                           ODDELEK III

  MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI
NJIHOVEGA RAZKRAJANJA; PREDELANE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA
                     IN RASTLINSKEGA IZVORA

                          15. POGLAVJE

  MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN PROIZVODI
NJIHOVEGA RAZKRAJANJA, PREDELANE UŽITNE MASTI; VOSKI ŽIVALSKEGA
                     IN RASTLINSKEGA IZVORA

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  slanina in salo prašičev in podkožno maščevje perutnine iz
tar. št. 02.09;

(b)  kakavovo maslo, njegovo olje, tekoče ali trdno iz tar. št.
18.04;

(c)  živila, ki vsebujejo nad 15 mas.% proizvodov iz tar. št.
04.05 (običajno 21. poglavje);

(d)  ocvirki iz tar. št. 23.01 in ostanki iz tar. št. od 23.04,
do 23.06;

(e)  izločene maščobne kisline, predelani voski, zdravila, barve,
laki, milo, parfumerijski, kozmetični ali toaletni preparati,
sulfonirana olja in drugi proizvodi, ki se uvrščajo v VI.
oddelek; in

(f)  faktis, dobljen iz olja iz tar. št. 40.02.

2.  Tar. št. 15.09 ne obsega olivnega olja, dobljenega z
ekstrakcijo s topilom (tar. št. 15.10).

3.  Tar. št. 15.18 ne obsega masti in olj ter njihovih frakcij,
ki so samo denaturirani, ki pa se uvrščajo v ustrezno tarifno
številko, predvideno za nedenaturirane masti in olja ter njihove
frakcije.

4.  Milne usedline, oljne usedline, stearinska smola, glicerinska
smola in ostanki maščob iz volne se uvrščajo v tar. št. 15.22.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

(A)  To poglavje vključuje:

(1)  živalske in rastlinske masti in olja, surove, prečiščene ali
rafinirane, ali obdelane na drug način (npr. kuhane, žveplane ali
hidrogenirane - utrjene),

(2)  določene proizvode, ki izhajajo iz masti in olj, predvsem
njihove produkte razgrajevanja (maščobne kisline, maščobni
alkoholi, glicerin itd.),

(3)  mešanice masti in jedilnega olja (npr. margarino),

(4)  živalske in rastlinske voske in

(5)  ostanke, ki izvirajo iz predelave mesnih snovi ali živalskih
ali rastlinskih voskov.

Iz tega poglavja pa so izključeni naslednji proizvodi:

(a)  slanina in netopljeno salo prašičev in perutnine iz tar. št.
02.09,

(b)  maslo in druge masti in olja, dobljene iz mleka (tar. št.
04.05); mlečni namazi (tar. št. 04.05),

(c)  kakavove maščobe in njegova olja (tar. št. 18.04),

(d)  ocvirki (tar. št. 23.01); oljne pogače, ostanki olivinih
pulp (razen usedline) in drugi ostanki, ki nastanejo pri
ekstrakciji rastlinskih maščob in olja (tar. št. od 23.04 do
23.06),

(e)  kemično čiste maščobne kisline, kemično čisti maščobni
alkoholi, pripravljeni voski, zdravila, barve, oljni laki, milo,
parfumerijski, kozmetični in toaletni preparati, žveplana olja
ali drugo blago iz oddelka VI in

(f)  faktis, dobljen iz olja (tar. št. 40.02).

Z izjemo spermacetnega olja in olja "jojoba", so živalske in
rastlinske masti in olja estri glicerina z maščobnimi kislinami,
kot so palmitinska, stearinska in oleinska kislina.

Ta olja so lahko trdna ali tekoča, vendar so vsa lažja od vode.
Če so dalj časa izpostavljena zraku, postanejo žarka zaradi
hidrolize in oksidacije. Pri segrevanju se razkrajajo in so
ostrega in nadražujočega vonja. V vodi so vsa netopna, so pa
popolnoma topna v dietil etru, ogljikovem disulfidu, ogljikovem
tetrakloridu, benzenu itd. Ricinusovo olje je v alkoholu topno,
medtem ko so druge živalske masti in olja v alkoholu le slabo
topni. Vse masti in olja puščajo na papirju trajne madeže.

Estri, ki tvorijo trigliceride, lahko razpadejo zaradi učinka
pregrete pare, razredčenih kislin, encimov ali katalizatorjev.
Pri tem nastaja glicerin in maščobne kisline, ali pa vsled
učinkov baz, ki dajejo pri tem glicerin in bazične soli maščobnih
kislin (mila).

Tar. številke 15.04 in tar. št. od 15.06 do 15.15 vključujejo
tudi frakcije olja in masti, navedenih v teh tar. številkah pod
pogojem, da niso bolj specifično opisane kje drugje v
Nomenklaturi (npr. spermaceti, tar. št. 15.21), Osnovni načini,
ki se uporabljajo za frakcioniranje, so naslednji:

a)  suho frakcioniranje, ki vključuje prešanje, dekantacijo,
zamrzovanje in filtriranje,

b)  solventno frakcioniranje in

c)  frakcioniranje s pomočjo površinsko aktivnega sredstva.

Frakcioniranje ne vpliva na nobeno spremembo kemične strukture
masti in olj.

Pojem "masti in olja in njihove frakcije, ki so samo
denaturirane" (ki ga navaja opomba št. 3 k temu poglavju)
označuje masti in olja ali njihove frakcije, katerim so dodani
denaturanti, kot je npr. ribje olje, fenoli, naftna olja,
terpentinsko olje, toluen, metilni salicilat (zimzeleno olje) ali
pa rožmarinovo olje - vse z namenom, da bi jih napravili
neužitne. Te snovi se dodajajo v majhnih količinah (ponavadi ne
več od 1%). Zaradi njih postanejo masti ali olja ali njihove
frakcije žarke, skisane, ostrega vonja ali grenke. Poudariti pa
je treba, da se opomba št. 3 k temu poglavju ne nanaša na
denaturirane mešanice ali preparate iz masti ali olja ali
njihovih frakcij (tar. št. 15.18).

Rastlinske in živalske masti in olja se uvrščajo v to poglavje,
če se uporabljajo kot hrana, ali pa če se uporabljajo v tehnične
in industrijske namene (npr. za proizvodnjo mila, sveč, masti za
podmazovanje, oljnih lakov ali barv).

Rastlinski in živalski voski sestoje iz estrov nekaterih višjih
maščobnih kislin (palmitinske, kerotinske, miristinske) z višjimi
alkoholi, razen z glicerini (cetil itd.). Vsebujejo določeni del
lastnih kislin in prostega alkohola, pa tudi nekatere
ogljikovodike.

Ob hidrolizi in segrevanju ne tvorijo glicerinov, in nimajo
ostrega vonja masti in ne postanejo žarki. Voski so ponavadi
trdnejši od masti.

(B) Tar. številke od 15.07 do 15.15 tega poglavja vključujejo
posamezne (to pomeni nemešane z mastmi ali olji drugačnega
porekla) trdne masti in olja, navedena v teh tar. številkah,
skupaj z njihovimi frakcijami, in to nerafinirane ali rafinirane
ali pa kemično modificirane.

Rastlinske masti in olja so v naravi zelo razširjeni in se
nahajajo v celicah nekaterih delov rastlin (npr. v semenu, v
plodovih). Iz njih se ekstrahirajo s pomočjo stiskanja ali
topila.

Rastlinske masti in olja, ki se uvrščajo v te tar. številke, so
trdne masti in olja, t.j. masti in olja, ki se brez razgradnje ne
morejo lahko destilirati, so nehlapni in se ne morejo ločiti s
pomočjo pregrete pare (ta jih luži in razgradi).

Rastlinske masti so, z izjemo olja "jojoba", mešanice
trigliceridov. Medtem ko v trdnih oljih prevladujejo palmitinski
in stearinski gliceridi, ki so pri sobni temperaturi v trdnem
stanju, pa sestoje tekoča olja pretežno iz gliceridov, ki so pri
sobni temperaturi tekoči (gliceridi oleinske, linolne in
linolenske kisline itd.).

Te tarifne številke vključujejo surove masti in olja ter njihove
frakcije, pa tudi rafinirane in prečiščene z bistrenjem
izpiranjem, filtriranjem, razbarvanjem, nevtralizacijo ali z
odstranjevanjem vonjav.

Stranski proizvodi rafinacije olja (npr. usedline) in trdna mast
za kuhanje mila spadajo v tar. št. 15.22. Kisla olja iz
rafinacije se uvrščajo v tar. št. 15.19. Nastanejo ob učinkovanju
mineralne kisline na trdne masti, ki nastajajo tekom procesa
rafinacije surovih olj.

Masti in olja, zajete v teh tar. številkah se pridobivajo iz
oljnega semena in oljnih plodov iz tar. št. od 12.01 do 12.07,
lahko pa jih dobimo tudi iz rastlinskih snovi, ki so uvrščene
drugje (npr. olivno olje, olja iz jedrc breskvinih, mareličnih
ali slivovih koščic iz tar. št. 12.12, nadalje mandljevo olje,
orehovo, olje iz pignolije, pistacije itd. iz tar. št. 08.02, pa
tudi olja iz kalčkov žitaric).

Te tar. številke izključujejo užitne ali neužitne mešanice ali
preparate, rastlinske masti in olja, ki so kemično modificirana
(tar. št. 15.16, 15.17 ali 15.18, v kolikor nimajo značaj drugega
proizvoda, ki se uvršča drugam, npr. v tar. št. 30.03, 30.04,
33.03 do 33.07 ali 34.03).


15.01

MASTI IN DRUGE PRAŠIČJE IN PERUTNINSKE MAŠČOBE, RAZEN TISTIH IZ
TAR. ŠT. 02.09 ALI 15.03

Masti iz te tar. številke so lahko dobljene po kateremukoli
postopku, t.j z rendiranjem, stiskanjem (presanjem) ali s
solventno ekstrakcijo. Najpogosteje uporabljajo v ta namen t.i.
mokro rendiranje (s pomočjo pare ali nizke temperature) in suho
rendiranje (topljenje). Pri postopku suhega rendiranja
(topljenja) se izloči del masti zaradi uporabe visoke
temperature. Drugi del masti se iztisne in doda poprej dobljeni
masti. V nekaterih primerih izločajo preostanek masti iz ostankov
s pomočjo solventne ekstrakcije.

Skladno s predhodnimi določili vključuje ta tar. številka:

-  Slanina je užitna polkremna bela mast v trdnem ali poltrdnem
stanju, ki se pridobiva iz mastnega veznega svinjskega tkiva.
Rezultat različnih postopkov pridobivanja in uporabljenega
veznega tkiva so tudi različne slanine. Najboljša je npr.
slanina, dobljena v glavnem z rendiranjem (topljenjem) notranje
maščobe svinjskega trebuha. Večina slanin je odišavljenih, včasih
pa vsebuje tudi antioksidante, ki preprečujejo žarkost.

Slanina, ki vsebuje lovorjeve liste ali druge začimbe v
količinah, ki ne spreminjajo osnovni značaj teh proizvodov, se
uvršča v to tar. številko. Vendar pa so užitne mešanice
preparatov, ki vsebujejo tudi slanino, iz te tar. številke
izključene in se uvrščajo v tar. številko 15.17.

-  Druge svinjske masti, vštevši kostno mast in masti, dobljene
iz odpadkov.

-  Perutninske masti, vštevši kostno mast in masti, dobljene iz
perutninskih odpadkov.

Kostna mast se pridobiva iz svežih kosti, je bele ali rumankaste
barve in vonja ter konsistence loja. Mast iz postanih kosti je
mehka, zrnata, umazano rumene ali rjave barve in je neprijetnega
vonja. Uporablja se za proizvodnjo mila in sveč ter kot sredstvo
za mazanje.

Masti iz odpadkov so masti iz trupel, masti iz drugih živalskih
odpadkov ali ostankov (obrezki z jezika, trebuha, ostanki od
obrezovanja oz. klasificiranja mesa itd.), ali pa so to maščobe,
dobljene ob obrezovanju in čiščenju kože. Imajo naslednje
značilne lastnosti: temno barvo, neprijeten vonj, večjo vsebnost
prostih maščobnih kislin (oleinskih, palmitinskih itd.),
holesterola in nečistoč, temperaturna točka njihovega topljenja
je nižja kot pri drugih maščobah iz te tar. številke. Uporabljajo
se predvsem v tehnične namene.

Te masti so lahko surove ali rafinirane. Rafiniranje se opravlja
z nevtralizacijo, z obdelavo s Fulerjevo zemljo, z vpihovanjem
pregrete pare, s filtriranjem itd..

Ti proizvodi se uporabljajo v proizvodnji hrane, v proizvodnji
farmacevtskih masti, mila itd.

Ta tar. številka izključuje še:

a)  netopljene svinjske ali peritninske maščobe iz tar. št.
02.09,

b)  stearin in olje iz užitne svinjske masti (tar. št. 15.03),

c)  maščobe, dobljene iz kosti ali iz odpadkov svinj ali
perutnine, ki so dobljene drugače kot s topljenjem, prav tako
maščobe drugih živali, razen maščob živali, naštetih v tej tar.
številki (tar. št. 15.02, 15.04 ali 15.06),

d)  olje iz kosti iz tar. št. 15.06 in

e)  imitacije masti (tar. št. 15.07).


15.02

MAŠČOBE ŽIVALI VRSTE GOVED, OVAC IN KOZ, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT.
15.03

Ta tar. številka vključuje maščobe, ki obdajajo drobovje in
mišice živali vrst goveda, ovac in koz. Najpomembnejše so maščobe
goveda. Te so lahko surove (sveže, ohlajene ali zamrznjene),
soljene, v slanici, posušene, dimljene ali v obliki stopljene
masti(loj). Postopki rendiranja, ki se uporabljajo za
pridobivanje masti iz te tar. številke so enaki tistim za
pridobivanje masti iz tar. št. 15.01. Ta tar. številka vključuje
tudi masti, dobljene s stiskanjem ali solventno ekstrakcijo.

"Prvi sok" (surovo olje) je najboljša vrsta jedilnega loja. To je
čvrst, bel ali rumenkast proizvod, ki je brez vonja, če je svež.
V stiku z zrakom pa razvije značilen vonj po žarkem.

Loj je skoraj v celoti sestavljen iz gliceridov oleinske,
stearinske in palmitinske kisline.

Loj se uporablja za proizvodnjo jedilnih maščob ali sredstev za
podmazovanje, nadalje v proizvodnji mila in sveč, za dodelavo
strojene kože, v proizvodnji hrane za živali itd.

Ta tar. številka vključuje še kostne masti in masti iz odpadkov
živali vrste goveda, ovac ali koz. Opis ustreznih masti v
komentarju k tar. št. 15.01 se nanaša tudi na take masti iz te
tar. številke.

Ta tar. številka izključuje:

a)  oleostarin, oleo-olja in lojova olja (tar. št. 15.03)

b)  konjske maščobe (tar. št. 15.06),

c)  kostno mast in masti iz odpadkov živali, razen onih,
navedenih v tej tar. številki (tar. št. 15.01, 15.04 ali 15.06),

d)  olje živalskega porekla (npr. mast iz govejih nog - olje iz
parkljev in kostno olje iz tar št. 15.06) in

e)  nekatere rastllinske maščobe, znane kot "rastlinski loj"
(stilingova mast) in t.i. loj Borneo (tar. št. 15.15).


15.03

STEARIN IZ UŽITNE PRAŠIČJE MASTI, OLJE IZ UŽITNE PRAŠIČJE MASTI,
OLEOSTEARIN, OLEO-OLJE IN OLJE IZ LOJA, NEEMULGIRANI, NEMEŠANI
ALI KAKO DRUGAČE PRIPRAVLJENI

Ta tar. številka vključuje proizvode, dobljene s stiskanjem
(prešanjem) užitne svinjske masti (t.j. stearin iz užitne
svinjske masti in olje iz jedilne svinjske masti) ali pa s
stiskanjem loja (t.j. olja nižjih maščobnih kislin, olje iz loja
ali oleostearin). Pri teh postopkih za štiri dni shranijo
svinjsko mast ali slanino v ogrevane rezervoarje. V tem času se
oblikujejo kristali stearina ali oljni kristali. Dobljeno zrnato
maso nato stiskajo, da ločijo olja od stearinov. Takšno stiskanje
se razlikuje od suhega rendiranja, ki poteka pri višjih
temperaturah in katerega je namen odstraniti odpadno mast od
drugih živalskih snovi, kot so proteini in vezna tkiva itd.
Proizvode iz te tar. številke je moč dobiti tudi z drugimi
postopki frakcioniranja.

Stearin iz jedilne svinjske masti je čvrsta bela maščoba, ki
ostane po stiskanju jedilne svinjske masti ali drugih topljenih
svinjskih masti. Ta tar. številka vključuje obe vrsti stearina -
jedilni in neužitni. Jedilni stearin iz jedilne svinjske masti se
včasih meša z mehko jedilno svinjsko mastjo, da bi imel trdnejšo
konsistenco (tar. št. 15.17). Stearin iz neužitne svinjske masti
se uporablja kot mazivo ali kot surovina za proizvodnjo
glicerina, oleina ali stearina.

Olje iz jedilne svinjske masti je proizvod, dobljen s hladnim
stiskanjem jedilne svinjske masti ali drugih topljenih svinjskih
maščob. Je rumenkasta tekočina neizrazitega vonja po maščobi in
prijetnega okusa, uporablja pa se pri nekaterih industrijskih
procesih (npr. pri predelavi volne, v proizvodnji mila itd.), ali
pa kot mazivo in le včasih v prehrani.

Oleolje (oleomargarina) je užitna bela ali rumenkasta maščoba v
trdni obliki in mehke konsistence ter z vonjem, ki spominja na
loj. Je prijetnega okusa. Oleolje je kristalne strukture, po
valjanju ali likanju pa je lahko zrnasto. Sestoji iz gliceridov
oleinske kisline (triolein). Oleolje se uporablja predvsem pri
proizvodnji prehrambenih izdelkov, kot sta margarina in imitacija
svinjske masti, pa tudi kot mazivo.

Olje iz loja (neužitno oleolje) je rumenkasta tekočina vonja, ki
spominja na loj in zelo hitro postane žarka v stiku z zrakom.
Uporablja se za proizvodnjo mila, pomešan z mineralnimi olji pa
tudi kot mazivo.

Trdi del, ki ostane po ekstrakciji oleolja in olja iz loja, je
mešanica, katero sestavljajo predvsem gliceridi stearinske in
palmitinske kisline (tristearin in tripalmitin). Znan kot
oleostearin ali stearin iz loja (prešani loj) je ponavadi v
obliki trdnih lomljivih pogač ali tabel. Je bele barve, brez
vonja in okusa.

Ta tar. številka izključuje emulgirane, drugače pripravljene ali
mešane proizvode (tar. št. 15.16, 15.17 ali 15.18).


15.04

MASTI IN OLJA RIB ALI MORSKIH SESALCEV TER NJIHOVE FRAKCIJE,
PREČIŠČENI ALI NEPREČIŠČENI, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANI

1504.10 - Olja in njihove frakcije iz ribjih jeter

1504.20 - Masti in olja rib ter njihove frakcije, razen iz ribjih
          jeter

1504.30 - Masti in olja morskih sesalcev in njihove frakcije

Ta tar. številka vključuje olja in masti ter njihove frakcije,
katere pridobivajo kar iz nekaj vrst rib (polenovka, veliki list,
haringa, sardina itd.) in iz morskih sesalcev (iz kitov,
delfinov, tjuljnov itd.). Ekstrahirajo jih iz teles ali jeter
rib, morskih sesalcev ali iz njihovih odpadkov. Ponavadi imajo
značilen vonj po ribi in neprijeten okus, barva pa variira od
rumene do rdečkasto rjave.

Jetra polenovke in velikega lista ter jetra drugih rib dajejo
olja z visoko vsebnostjo vitaminov in drugih organskih snovi.
Zaradi tega se uporabljajo največ v medicini. Ta olja ostanejo v
tej tar. številki tudi, čeprav jim vsebnost vitaminov povečajo z
iradiacijo ali na kakšen drug način, vendar pa spadajo v 30.
poglavje, v kolikor so pripravljena kot zdravila ali pa so
emulgirana in tudi, če vsebujejo druge dodane snovi (glede na
terapevtsko uporabo).

Kitovo olje pridobivajo iz kitove masti in drugih delov kita
(vštevši kosti) in podobnih morskih sesalcev. lahko se uporablja
v naravnem stanju v industrijske namene, vendar pa se uporablja
predvsem šele po hidrogeniranju in rafiniranju za proizvodnjo
jedilne masti (margarine).

Surovo spermacet olje glavate oljarice (vrsta kita) se pridobiva
predvsem iz njene glave. Iz olja se odloči trdni del - spermacet,
ki je uvrščen v tar. št. 15.21; preostali, tekoči del, ki pa
lahko še zmeraj vsebuje nekoliko spermaceta, je rafinirano
spermacet olje glavate oljarice. Slednje je uvrščeno v to tar.
številko in se uporablja predvsem kot mazivo.

Ta tar. številka vključuje tudi "ribji stearin", to je čvrst
proizvod, pridobljen s prešanjem in z dekantacijo ohlajenega
ribjega olja. To je rumenkasta ali rjava tekočina, ki diši po
ribah in se uporablja za proizvodnjo maziv in mil slabše
kvalitete.

Masti in olja iz rib in morskih sesalcev ostanejo uvrščeni v to
tar. številko, če so rafinirana, vendar pa jih ta tar. številka
izključuje, če so delno ali popolnoma hidrogenirana,
interestrificirana, reestrificirana ali elaidinizirana. (tar. št.
15.16).


15.05

MAŠČOBE IZ VOLNE IN MASTNE SNOVI, DOBLJENE IZ TEH MAŠČOB,
VKLJUČNO Z LANOLINOM

1505.10 - Maščoba iz volne, surova

1505.90 - Drugo

Maščoba iz volne je lepljiva, neprijetnega vonja, ekstrahirana iz
milnice, v kateri je bila oprana volna ali valjano sukno. Lahko
se ekstrahira tudi iz mastne volne s pomočjo hlapnih topil
(ogljikov disulfid) itd.). Maščobe iz volne ne sestoje iz estrov
glicerina in jih je (v kemičnem smislu) šteti prej za voske kot
za mast. Uporablja se za izdelavo masti za mazanje in v druge
industrijske namene, največ pa kot lanolin (njen rafinirani
proizvod) ali a za ekstrakcijo oleina in stearina.

Lanolin, ki ga pridobivajo s prečiščevanjem volnene maščobe, ima
konsistenco zdravilne masti. Njegova barva variira od rjave, kar
je odvisno od stopnje rafiniranja. Na zraku se le počasi kvari in
ima šibak, značilen vonj. Lanolin je zelo topljiv v vrelem
alkoholu, vendar je nerazgradljiv v vodi, čeprav lahko absorbira
veliko količino vode tako, da jo pretvarja v pastozno emulzijo,
znano kot hidriran lanolin.

Brezvodni lanolin se uporablja pri izdelavi olja za mazanje,
nadalje pri proizvodnji olj, ki se lahko emulzificirajo in
sredstev za apretiranje. Hidrirani in emulgirani lanolin pa se
uporablja predvsem za izdelavo zdravilnih masti in kozmetičnih
sredstev.

V tej tar. številki so zajeti tudi: neznatno modificirani
lanolin, ki še zadrži bistvene lastnosti lanolina ter alkoholi iz
volne, znani tudi kot lanolin alkoholi - mešanice holesterola,
izoholesterola in drugih višjih alkoholov.

Ta tar. številka izključuje določene alkohole (ponavadi 29.
poglavje) in preparate na lanolinski osnovi, npr. lanolin z
dodanimi zdravilnimi in dišavnimi snovmi (tar. št. 30.03 ali
30.04 ali 33. poglavje). Izključeni so tudi lanolini, ki so
kemično toliko modificirani, da izgubljajo bistveni značaj
lanolina, npr. lanolin, eloksiran tako zelo, da postane topen v
vodi (tar. št. 34.02).

Kadar se volnena maščoba destilira s pomočjo pare in se preša, se
razdvoji v tekočo, v trdno frakcijo ter v ostanek.

Tekočina, znana kot olein iz volnene maščobe, je motna,
rdečkastorjava in je šibkega vonja po volneni maščobi. Je topna v
alkoholu, dietil etru, bencinu itd. uporablja se kot sredstvo za
maščenje v tekstilnih predilnicah.

Trdni del (stearin iz volnene maščobe) je voskasta materija
rumenkasto rjave barve, ki zelo diši po volneni masti in je topna
v vrelem alkoholu in drugih organskih topilih. Uporablja se v
industriji usnja, pri izdelavi olja za mazanje in adhezivnih
masti ter v proizvodnji sveč in mila.

Ta tar. številka izključuje ostanke volnenih maščob (tar. št.
15.22).


15.06

DRUGE MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IZVORA IN NJIHOVE FRAKCIJE,
PREČIŠČENA ALI NEPREČIŠČENA, VENDAR KEMIČNO NEMODIFICIRANA

Ta tar. številka vključuje masti in olja živalskega izvora in
njihove frakcije razen tistih, ki se uvrščajo v tar.št. 02.09 ali
pa v predhodne tar. številke tega poglavja. Zajema tudi vse
živalske masti, ki niso dobljene od svinj, perutnine, goved,
ovac, koz, rib ali morskih sesalcev ter vsa olja živalskega
porekla razen olja iz jedilne svinjske masti, oleolja, olja iz
joja ( neužitnega oleolja), olja iz rib ali morskih sesalcev ter
olja iz volnene maščobe.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Mast konja, nilskega konja, medvedov, zajcev, kopenskih
rakov, želv itd. (vštevši kostne masti, mast iz možganov ali mast
iz odpadkov teh živali),

(2)  Olje iz govejih nog in podobna olja, ki se pridobivajo s
kuhanjem parkljev in goleni goved, ovac in konj.

To so bledorumena, sladkobna olja, ki so na zraku obstojna,
uporabljajo pa se predvsem kot maziva za mazanje občutljivih
mehanizmov (ure, šivalni stroji, ognjeno orožje itd.).

(3)  Kostno olje, ki se ekstrahira in kostne masti s prešanjem
ali z obdelavo kosti s toplo vodo. Je rumeno, tekoče olje brez
vonja in ki skoraj ne postane žarko. Uporablja kot mazivo za
mazanje občutljivih mehanizmov in za dodelavo usnja.

(4)  Olje ali mast, ekstrahirana iz kostne srži. To je bel ali
rumenkast proizvod, ki se uporablja v farmaciji in parfumeriji.

(5)  Olje iz rumenjakov, ki se ekstrahira iz trdo kuhanega jajca
s prešanjem ali s pomočjo topila, je bistro, zlatorumeno ali
rdečkasto, diši po kuhanih jajcih.

(6)  Olje iz želvinih jajc, ki je bledorumeno in je brez vonja.
Uporablja se v prehrani.

(7)  Olje iz zapredkov, ki se ekstrahira iz zapredkov
sviloprejke, je rdečkasto rjave barve in je izrazitega in zelo
neprijetnega vonja. Uporablja se pri proizvodnji mila.

Ta tar. številka izključuje:

a)  svinjsko in perutninsko mast (tar. št. 02.09 ali 15.01),

b)  surove ali topljene maščobe živali vrst goveda, ovac ali koz
(tar. št. 15.02),

c)  masti in olja rib ali morskih sesalcev in njihove frakcije
(tar. št. 15.04) in

d)  proizvode, ki sestoje predvsem iz piridinske baze (imenovano
"Dipelovo olje", včasih pa tudi kostno olje) (tar. št. 38.24)


15.07

SOJINO OLJE IN NJEGOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENO ALI NEPREČIŠČENO,
TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO

1507.10 - Surovo olje, vključno degumirano (brez smole)

1507.90 - Drugo

Sojino olje se pridobiva z ekstrakcijo iz zrn soje (Glycine max)
s pomočjo hidravličnih preš z navojnim vretenom ali pa s pomočjo
topila. Olje je setlorumene barve, je nehlapno in se uporablja v
prehrani ter v industriji (npr. v proizvodnji margarine, pri
pripravi solat, v proizvodnji mila, barv, lakov, mehčal in
alkidnih smol.

Ta tar. številka vključuje tudi frakcije sojinega olja. Vendar pa
je lecitin, dobljen iz surovega sojinega olja med rafiniranjem,
treba uvrstiti v tar. št. 29.23.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 1507.10

Stabilna rastlinska olja v tekočem ali gostem stanju, dobljena s
prešanjem, štejejo za "surova", v kolikor niso bila izpostavljena
nadaljnji predelavi, razen dekantiranju, centrifugiranju in
filtriranju in pod pogojem, da ločevanje olja od trdnih delcev
poteka le mehansko (npr. z gravitacijo, pritiskom ali s
centrifugalno silo) - izključujoč sleherni postopek
absorbcijskega filtriranja, frakcioniranja ali katerikoli drug
fizični ali kemični proces. Če je olje dobljeno z ekstrakcijo, bo
še nadalje štelo za "surovo" pod pogojem, da ni prišlo do
sprememb barve, vonja in okusa v primerjavi z oljem, dobljenim s
prešanjem.


15.08

OLJE IZ KIKIRIKIJA IN NJEGOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENI ALI
NEPREČIŠČENI, VENDAR KEMIČNO NEMODIFICIRANI

1508.10 - Surovo olje

1508.90 - Drugo

Olje iz kikirikija se pridobiva iz semen v jedrcih navadnega
kikirikija (Arachis hipogacas) s solventno ekstrakcijo ali s
prešanjem.

Filtrirano in rafinirano olje se uporablja kot kuhinjsko olje in
za proizvodnjo margarine. Kadar je slabše kvalitete, se uporablja
pri proizvodnji mil in kot snov za mazanje.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 1508.10

Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10.


15.09

OLIVNO OLJE (DOBLJENO Z MEHANIČNIMI POSTOPKI) IN NJEGOVE
FRAKCIJE, PREČIŠČENO ALI NEPREČIŠČENO, TODA KEMIČNO
NEMODIFICIRANO

1509.10 - Deviško, iz prvega stiskanja

1509.90 - Drugo

Olivno olje je olje, dobljeno iz plodov olivnega drevesa (Olea
euroapaea).

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Olivno olje iz prvega stiskanja (prešanja) (Virgin, deviško
olivno olje), ki se dobiva iz plodov olivnega drevesa izključno z
mehaničnim ali fizičnim postopkom (npr. s prešanjem) pri
določenih temperaturnih pogojih, ki pa ne povzročajo slabšanja
kvalitete olje. Olje ne sme biti izpostavljeno drugim postopkom,
kot so pranje, dekantiranje, centrifugiranje ali filtriranje.

Med olivno olje iz prvega prešanja štejejo:

(1)  čisto olivno olje, primerno za prehrano v svojem naravnem
stanju. Je bistro, barve od svetlorumene do zelene in
specifičnega vonja in okusa.

(2)  "lampant" olivno olje, katerega okus ali vonj sta
spremenjena, ali pa vsebuje proste maščobne kisline (izražene kot
oleinska kislina) v deležu do 3,3g na 100g, ali pa ima obe te
značilnosti. Kot tako se lahko uporablja v tehnične namene, po
prvem rafiniranju pa tudi za prehrano ljudi.

(B)  Rafinirano olivno olje se dobiva iz olivnega olja prvega
prešanja in navedenega v točki (A). Pridobiva se z metodami, ki
ne spremenijo izhodiščino strukturo gliceridov ali katerihkoli
drugih maščobnih kislin.

Rafinirano olivno olje je bistro, prozorno olje brez vsedlin in
vsebuje proste maščobne kisline (izražene kot oleinska kislina)
do 0,3 g na 100 gramov.

Je rumene barve, brez specifičnega vonja in okusa in je primerno
za prehrano ljudi kot tako ali zmešano z olivnim oljem iz prvega
stiskanja.

(C)  Frakcije in mešanice olj, opisanih v predhodnih odstavkih
(A) in (B).

Olivno olje iz prvega stiskanja (iz odstavka A) lahko od olja iz
drugega prešanja (odstavek B) lahko razlikujemo na naslednji
način:

1)  Pojem čisto ali "pravo" olivno olje (virgin) označuje olje,
katerega K 270 koeficient ekstinkcije je (določen po kodeksu
metod Komisije za živila CAC/RM 26-1970) manjši od 0.25, v
kolikor pa se vzorec obdeluje z aktivno glinico, pa je do 0.11.
Olja, ki vsebujejo proste maščobne kisline (izražene kot oleinska
kislina) več kor 3,3 g na 100 g, lahko imajo po prehodu skozi
aktivno glinico koeficient K 270 večji od 0.11. Po laboratorijski
nevtralizaciji in razbarvanju, pa morajo imeti naslednje
značilnosti:

-  koeficient ekstinkcije K 270 do 1,1 in

-  spremembo koeficienta ekstinkcije v 270-nanometrskem območju
preko 0.1 vendar ne več kot 0.16.

2)  Za rafinirano olivno olje iz te tar. številke šteje olje, pri
katerih vsebnost prostih maščobnih kislin (izražena kot oleinska
kislina) ne presega 0,3 g na 100 g.

Odsotnost reestificiranih olj je lahko potrjeno s določanjem
vsebnosti količine palmitinske in stearinske kisline na drugem
mestu triglicerida (po metodi IUPAC št. 2210, šesta izdaja iz
leta 1979). Ta količina (izražena v odstotkih skupne vsebnosti
maščobnih kislin na drugem mestu) mora biti manjša od 1,5% pri
"pravem" (virgin) olivnem olju in manjša od 1,8% pri rafiniranem
olivnem olju.

 Olivna olja iz te tar. številke se od onih iz tar. št. 15.10
lahko razlikujejo tudi z negativno Belierjevo reakcijo.

V nekaterih primerih se lahko prisotnost ostankov olivnega olja
določi oz. ugotovi le z raziskovanjem terpentinskih diol v
frakciji, neprimerni za luženje.

Ta tar. številka izključuje ostanke olivnih olj in mešanice
olivnih olj z ostanki olivnega olja (tar. št. 15.10), pa tudi
reestrificirano olivno olje (tar. št. 15.16).


15.10

DRUGA OLJA, DOBLJENA IZKLJUČNO IZ OLIV (Z EKSTRAKCIJO S TOPILOM),
IN NJIHOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENA ALI NEPREČIŠČENA, TODA KEMIČNO
NEMODIFICIRANI, VKLJUČNO MEŠANICE TEH OLJ ALI FRAKCIJ Z OLJI ALI
FRAKCIJAMI IZ TAR. ŠT. 15.09

Ta tar. številka vključuje olja, dobljena iz oliv, razen olj iz
tar. št. 15.09.

Olja iz te tar. številke so lahko surova, rafinirana ali drugače
obdelana pod pogojem, da ni nastopila modifikacija, ki bi
spremenila strukturo gliceridov.

Ta tar. številka vključuje ostanke olivnega olja, ki se dobijo s
solventno ekstrakcijo ostankov po prešanju oliv zaradi
proizvodnje olivnega olja iz tar. št. 15.09.

Surovo olje iz ostankov oliv lahko postane jedilno s pomočjo
rafiniranja in pod pogojem, da ta postopek ne vodi k spremembi
izhodiščne strukture gliceridov.

Tako dobljeno olje je čisto, bistro, rumene do rumeno rjave barve
in brez neprijetnega vonja in okusa.

Ta tar. številka vključuje tudi frakcije in mešanice olj ali
frakcij iz te tar. številke z olji ali frakcijami iz tar. št.
15.09. Najpogostejša mešanica sestoji iz rafiniranega olivnega
olja iz ostankov in olivnega olja iz prvega stiskanja.

Odsotnost reestrificiranih olj je mogoče ugotoviti z vsebnostjo
palmitinske in stearinske kisline na drugem mestu v
trigliceridih, ki mora biti manjša od 2,2% (glej komentar k tar.
številki 15.09).

Olja iz te tar. številke lahko razlikujemo od onih iz tar. št.
15.09 s pomočjo pozitivne reakcije po Bolierju. V nekaterih
primerih pa je lahko prisotnost olivnega olja iz ostankov
ugotovljivo le z raziskovanjem triterpenskih diolov v frakciji,
neprimernih za miljenje.

Ta tar. številka ne vključuje reestrificirana olja, dobljena iz
olivnih olj (tar. št. 15.16).


15.11

PALMOVO OLJE IN NJEGOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENO ALI NEPREČIŠČENO,
TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO

1511.10 - Surovo olje

1511.90 - Drugo

Palmova mast je rastlinska maščoba, dobljena iz mesnatega
osemenja oljne palme. Najpomembnejši vir pridelave palmove masti
je afriška palma (Elaesis guineensis), ki je doma v tropski
Afriki, vendar uspeva tudi v osrednji Ameriki, v Maleziji in
Indoneziji. Nadaljnji vir je Elaesis melancocca, znana tudi kot
palma noli, in razne vrste palm rodu Acrocomia, vštevši tudi
paragvajsko palmo, znano tudi kot coco mbocaja, ki izvira iz
Južne Amerike. Masti pridobivajo s stiskanjem ali ekstrakcijo;
lahko je različnih barv, kar je odvisno od pogojev, v katerih je
potekala rafinacija. Od olja iz palmovih orehov (tar. št. 15.13)
se masti iz te tar. številke razlikujejo po zelo visoki vsebnosti
palmitinske (30-40%) in oljeve kisline (45%).

Palmova mast se uporablja pri proizvodnji mila, kozmetičnih ali
toaletnih preparatov, nadalje kot mazivo, za vrelo potapljanje
konzerv zaradi slojevanja itd. Rafinirana palmova mast se
uporablja kot živilo (npr. kot maščoba za praženje) in v
proizvodnji margarin.

Ta tar. številka ne vključuje olja iz palminih koščic in ne olja
iz babasuja (tar. št. 15.13).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Komentar k tar. podštevilki 1511.10

Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10.


15.12

OLJE IZ SONČNIČNIH SEMEN, SEMEN ŽAFRANIKE IN BOMBAŽEVEGA SEMENA
IN NJIHOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENO ALI NEPREČIŠČENO, TODA KEMIČNO
NEMODIFICIRANO

        - Olje iz sončnic in žafranike in njegove frakcije:

1512.11 - - surovo olje

1512.19 - - drugo

        - Olje iz bombaževega semena in njegove frakcije:

1512.21 - - surovo olje, z izločenim gosipolom ali ne

1512.29 - - drugo

(A)  Olje iz semen sončnic

To olje se pridobiva iz navadnih sončnic (Helianthus annuus) in
je svetle zlatorumene barve. Uporablja se kot namizno olje in kot
nadomestek za margarino in mast. Olje je polsušljivo in se zaradi
tega uporablja tudi v industriji barv in lakov.

(B)  Olje iz semen žafranike

Seme žafranike (Carthamus tinctoris), ki je izredno pomembna
rastlina za barvanje, daje sušljivo jedilno olje. To olje se
uporablja tako v prehrani kot v industriji, pri proizvodnji
alkalidnih smol, barv in lakov.

(C)  Olje iz semen bombaža

To olje je najpomembnejše med polsušljivimi olji in se pridobiva
iz jedrc semen nekaj vrst bombaža rodu Gossypium. Semensko olje
bombaža ve večnamensko. Uporablja se za dodelavo strojenega
usnja, v proizvodnji mila, glicerina, vodoodpornih sredstev in
kot osnova kozmetičnih proizvodov. Čisto in rafinirano olje je
zelo cenjeno namizno olje ali olje za kuho in za proizvodnjo
margarine in nadomestkov masti.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 1512.11 in 1512.21

Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10.


15.13

OLJE KOKOSOVEGA OREHA (KOPRE), PALMOVEGA JEDRA (KOŠČICE),
PALMOVEGA OREHA IN NJEGOVE FRAKCIJE, RAFINIRANO ALI NERAFINIRANO,
TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO

       - Olje kokosovega oreha (kopre) in njegove frakcije:

1513.11 - - surovo olje

1513.19  - Drugo

         - Olje palmovega jedra (koščice) ali palmovih orehov in
           njegove frakcije:

1513.21  - - surovo olje

1513.29  - - drugo

(A)  Olje kokosovega oreha (kopre)

To olje pridobivajo iz posušene sredice ali kopre kokosovega
oreha, kot se tudi imenuje (Cocos nucifera). Sveže meso (sredica)
kokosovega oreha se lahko prav tako uporabi. To nesušljivo olje
je svetlorumene barve ali brez barve, vendar je čvrsto pri
temperaturi pod 25 stopinj C. Kokosovo olje se uporablja v
proizvodnji mila, kozmetičnih in toaletnih preparatov, za
proizvodnjo masti za mazanje, sintetičnih detergentov ter
preparatov za pranje in čiščenje, pa tudi kot surovina maščobnih
kislin, maščobnih alkoholov in metil-estrov.

Rafinirano kokosovo olje je užitno in se uporablja v proizvodnji
prehrambenih proizvodov kot je margarina in dietični dodatki.

(B)  Olje iz jeder palminih koščic

To belo olje se dobiva iz različnih vrst rodu Elaeis, samo da iz
jeder orehastih plodov in ne iz pulp plodov (glej palmovo olje iz
tar. št. 15.11). Na veliko se uporablja v industriji margarin in
sladkarij, saj je prijetnega vonja in okusa po orehu. Uporablja
se tudi pri proizvodnji glicerina, šamponov, mila in sveč.

(C)  Olje iz babasuja (iz orehov palme babasu)

To nesušljivo olje pridobivajo iz palme "babasu" Orbignya
martiana in O. oleifera. Ekstrahirajo ga iz jeder koščic plodov.

Babasujevo olje se uporablja za izdelavo industrijskih
proizvodov, kot je npr. milo. Kot rafinirano se uporablja kot
nadomestek olja iz palminih koščic (jeder) v prehrambenih
proizvodih.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 1513.11 in 1513.21

Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10.


15.14

OLJE IZ OGRŠČICE ALI GORČICE IN NJEGOVE FRAKCIJE, RAFINIRANO ALI
NERAFINIRANO, TODA KEMIČNO NEMODIFICIRANO

1514.10 - Surovo olje

1514.90 - Drugo

(A)  Olje iz ogrščice ali Colza olje

Seme kar nekaj vrst Brassica, še posebno vrste B. nepus (repe) in
B. rapa (ali B. campestris) daje polsušljiva olja podobnih
značilnosti, ki jih trgovci uvrščajo pod olja iz ogrščice.

V teh oljih je ponavadi velik odstotek eručne kisline. Ta tar.
številka vključuje tudi repična olja z majhno vsebnostjo eručne
kisline. Taka olja pridobivajo iz semen,ki so vzgojena na poseben
način tako, da vsebujejo manjši odstotek teh kislin.

Olje iz ogrščice se uporablja za solate, v proizvodnji margarin
itd. Uporabljajo se tudi v proizvodnji industrijskih izdelkov,
npr. kot dodatki mazivom. Rafinirana olja iz ogrščice, ponavadi
imenovana repična, so prav tako jedilna.

(B)  Olje iz gorčice

To nehlapno rastlinsko olje pridobivajo iz naslednjih treh
rastlinskih vrst: iz bele gorčice (Sinapsis alba in Brassica
hirta), iz črne gorčice (Brassica nigra) in iz indijske gorčice
(Brassica juncea). Olje iz gorčičnih semen vsebuje velik odstotek
eurečne kisline in se uprablja v medicini, kulinariki in v
industrijskih izdelkih.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 1514.10

Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10.


15.15

DRUGE RASTLINSKE MASTI IN OLJA, NEHLAPNA (VKLJUČNO Z JOJOBA
OLJEM) IN NJIHOVE FRAKCIJE, PREČIŠČENI ALI NEPREČIŠČENI, TODA
KEMIČNO NEMODIFICIRANI

        - Laneno olje in njegove frakcije:

1515.11 - - surovo olje

1515.19 - - drugo

        - Koruzno olje in njegove frakcije:

1515.21 - - surovo olje

1515.29 - - drugo

1515.30 - Ricinusovo olje in njegove frakcije

1515.40 - Tungovo olje in njegove frakcije

1515.50 - Sezamovo olje in njegove frakcije

1515.60 - Jojoba olje in njegove frakcije

1515.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje posamezne, nehlapne rastlinske masti
in olja ter njihove frakcije (glej splošna določila komentarja k
temu poglavju (del (B)), razen tistih, navedenih v tar. št. od
15.07 do 15.14. Posebnega pomena za trgovanje so naslednji
proizvodi:

(1)  Laneno olje, ki ga pridobivajo iz semen rastline lan (Linum
usitatissimum). To olje je med sušljivimi olji najpomembnejše .
Barva lanenega olja variira od rumene do rjavkaste in je ostrega
vonja in okusa. Oksidirano tvori zelo žilav prožen sloj. To olje
se uporablja predvsem v proizvodnji barv, alkidnih smol in
farmacevtskih proizvodov. Laneno olje, dobljeno s postopkom
hladnega prešanja, je užitno.

(2)  Koruzno olje, ki ga pridobivajo iz koruznih kalčkov. Surovo
olje ve večnamensko in se uporablja npr. v industrijah mil,
sredstev za mazanje, pomožnih sredstev za dodelavo strojenih kož,
za mešanje z drugimi olji itd. Koruzno olje sodi v skupino
polsušljivih olj.

(3)  Ricinusovo olje, katerega pridobivajo iz semen rastline
Ricinus communis. Je nesušljivo, gosto, ponavadi brez barve ali
pa samo rahlo obarvano. Prej se je uporabljalo v medicini kot
odvajalo, danes pa se uporablja tudi v industriji kot
plastifikator lakov in nitroceluloze, v proizvodnji dvobaznih
kislin, elastomerov ali pa pri izdelavi lepil, površinsko
aktivnih sredstev, hidravličnih tekočin itd.

(4)  Tungovo olje (olje iz kitajskega drevesa), katerega
pridobivajo iz semen raznih vrst rodu Aleurites (npr. A. fordii,
A. montana). Olje je svetlorumene ali temnorjave barve, se zelo
hitro suši in ima lastnosti, primer- ne za konzerviranje in je
odporno na vlago. V glavnem se uporablja v proizvodnji lakov in
barv.

(5)  Sezamovo olje, ki ga pridobivajo iz semen neke trave-
enoletnice (Sesamum indicum). Spada med polsušljiva olja, v
najfinejši kvaliteti se uporablja pri proizvodnji izdelkov,
imenovanih "shortenings" (masti za testa), za solatna olja, v
proizvodnji margarin in podobnih prehrambenih izdelkov ter v
medicini. Olje slabše kvalitete se uporablja v industrijske
namene.

(6)  Olje "jojoba", katerega pogosto imenujejo in opisujejo kot
"tekoči vosek". Je brezbarvno ali rumenkasto, tekoče in brez
vonja, sestoji pa iz estrov višjih maščobnih alkoholov.
Pridobivajo ga iz puščavskega grmovja rodu Simmondsia (ali S.
chinensis, S. californica). Uporablja se kot nadomestek
spermacetnega olja v proizvodnji kozmetičnih preparatov.

(7) Proizvode, znane kot "rastlinski loji" (predvsem loj Borneo
in kitajski rastlinski loj), katere ridobivajo s predelavo
nekaterih vrst semen oljaric. Loj Borneo se dobi v obliki pogač
kristalne ali zrnaste strukture, ki so z zunanje strani bele,
znotraj pa zelenorumenkaste barve. Kitajski loj je čvrsta
voskasta snov zelenkaste barve, neizrazitega aromatičnega vonja
in oljnatega otipa.

(8)  Proizvode, v trgovanju znane kot vosek mirta in japonski
vosek in ki so dejansko rastlinske maščobe. Vosek mirta se
ekstrahira iz raznih vrst mirtinih jagod in je čvrsta pogača
zelenkastorumene barve voskastega videza in značilnega vonja,
podobnega vonju balzama. Japonski vosek je snov, ki jo
pridobivajo z ekstrakcijo iz plodov nekaj vrst kitajskega in
jeponskega drevja iz družine Rhus. Je v obliki tablet ali
okroglih plošč zelenkaste, rumenkaste ali bele barve, voskastega
videza, kristalne strukture in je drobljiv. Njegov vonj spominja
na smolo.

KOMENTAR TARIFNIH PODŠTEVILK

Tarifne podštevilke 1515.11 in 1515.21

Glej komentar k tar. podštevilki 1507.10.


15.16

MASTI IN OLJA ŽIVALSKEGA IN RASTLINSKEGA IZVORA IN NJIHOVE
FRAKCIJE, DELOMA ALI V CELOTI HIDROGENIRANI, INTERESTERIFICIRANI,
REESTERIFICIRANI ALI ELAIDINIZIRANI, RAFINIRANI ALI NERAFINIRANI,
TODA DALJE NEPREDELANI

1516.10 - Živalske masti in olja in njihove frakcije

1516.20 - Rastlinske masti in olja in njihove frakcije

Ta tar. številka vključuje masti in olja živalskega ali
rastlinskega izvora in njihove mešanice, ki so izpostavljene
posebni kemični transformaciji, katera je navedena v nadaljnjem
besedilu, vendar ki niso dalje predelane.

Ta tar. številka vključuje tudi frakcije živalskih in rastlinskih
olj, katere se podobno obdelujejo.

(A)  Hidrogeniranje masti in olja

Hidrogeniranje poteka tako, da pride proizvod v stik s čistim
vodikom pri ustrezni temperaturi in pritisku in ob prisotnosti
katalizatorja (ponavadi nikelj v prahu). Zaradi transformacije
nenasičenih gliceridov (npr. oleinske, linolne kisline itd.) v
nasičene gliceride (npr. v palmitinske, v stearinske kisline
itd.) se točka taljenja poviša, konsistenca olja pa poveča.
Stopnja hidrogeniranja in skrajna konsistenca sta odvisni od
pogojev, v katerih postopek poteka in pa od trajanja obdelave. Ta
tar. številka vključuje naslednje proizvode:

(1)  Delno hidrogenirane proizvode - tudi, če kažejo težnje, da
bi se razslojili v sloje paste in sloje tekočine. Tudi to ima
učinek pretvorbe oz. modifikacije oblike cis - (nenasičenih
maščobnih kislin) v obliko trans - z namenom povišati točko
topljenja.

(2)  Popolno hidrogenirane proizvode (npr. olja, spremenjena v
pastozne ali čvrste masti).

Proizvodi, ki jih najpogosteje hidrogenirajo, so olja rib in
morskih sesalcev in nekatera rastlinska olja (bombažno olje,
kikirikijevo, repično, sojino, koruzno olje itd.). Popolno ali
delno hidrogenirana olja teh vrst se pogosto uporabljajo kot
sestavki v proizvodnji jedilne masti iz tar. št. 15.17. Pri tem
hidrogeniranje ne le da povečuje le konsistence, temveč so taka
olja manj občutljiva na atmosfersko oksidacijo, ki manjša
kvaliteto olj. Tudi okus, vonj in videz hidrogeniranih olj so
boljši.

Ta del vključuje tudi hidrogenirano ricinusovo olje, t.i. opalni
vosek.

(B)  Interesterificirana, reesterificirana in eleidinizirana
olja in masti.

(1)  Interesterificirane, reesterificirane in eleidinizirane
masti in olja koesistenca neke masti ali olja se lahko poveča z
ustrezno modifikacijo radikalov maščobne kisline v trigliceridih,
ki se nahajajo v proizvodu. Interakcijo in modifikacijo, potrebni
za to, pospešuje uporaba katalizatorja.

(2)  Reestrificirane masti in olja (imenujejo jih tudi
estrificirane masti in olja) so trigliceridi, ki nastanejo z
neposredno sintezo glicerina z mešanicami prostih maščobnih
kislin ali kislih olj, pridobljenih z rafiniranjem. Modifikacija
radikalov maščobnih kislin v trigliceridih je drugačna od tistih,
ki se nahajajo v naravnih oljih.

(3)  Eleidinizirane masti in olja so masti in olja, obdelana
tako, da so radikali nenasičenih maščobnih kislin substancialno
pretvorjeni iz oblike cis v ustrezno obliko trans.

Ta tar. številka vključuje pravkar opisane proizvode tudi, če so
voskasti in celo, če so naknadno deodorirani ali pa izpostavljeni
podobnemu postopku prečiščevanja, in to neglede na to, ali se
lahko takoj uporabijo v prehrambene namene, ali ne. Ta tar.
številka pa izključuje hidrogenirane itd. masti in olja in
njihove frakcije, ki so izpostavljeni nadaljnjim predelavam v
prehrambene namene (kot je npr. teksturiranje, to je modifikacija
sestave ali kristalne strukture), (tar. št. 15.17).


15.17

MARGARINA; MEŠANICE ALI PREPARATI IZ MASTI IN OLJ ŽIVALSKEGA ALI
RASTLINSKEGA IZVORA ALI FRAKCIJ RAZLIČNIH MASTI ALI OLJ IZ TEGA
POGLAVJA, PRIMERNI ZA PREHRANO LJUDI, RAZEN JEDILNIH MASTI ALI
OLJ IN NJIHOVIH FRAKCIJ IZ TAR. ŠT. 15.16

1517.10 - Margarina, razen tekoče margarine

1517.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje margarino in druge mešanice in
preparate za prehrano iz rastlinskih maščob in olj ali iz frakcij
različnih masti in olj iz tega poglavja, razen tistih iz tar. št.
15.16. Te mešanice in preparati so pretežno trdni ali gosti in so
iz:

(1) raznih masti ali olja živalskega porekla ali njihovih
frakcij,

(2)  raznih masti ali olja rastlinskega porekla in njihovih
frakcij in

(3)  masti ali olj rastlinskega in živalskega porekla in njihovih
frakcij.

Proizvodi iz te tar. številke, katere masti in olja morajo biti
predhodno hidrogenirani, so lahko emulgirani (npr. s posnetim
mlekom), gneteni, teksturirani (modifikacija sestava ali
kristalne strukture) itd., lahko jim je dodana majhna količina
lecitina, škroba, barvil, sredstev za aromatiziranje vitaminov,
masla in drugih mlečnih maščob (skladno z restrikcijami,
predvidenimi v opombi 1(c) k temu poglavju).

Ta tar. številka vključuje tudi prehrambene preparate iz
posamezne masti ali olja (ali njih frakcij), hidrogenirane ali
nehidrogenirane in ki so lahko obdelani z emulgiranjem,
gnetenjem, teksturiranjem itd.

Glavni proizvodi iz te tar. številke so naslednji:

(A)  Margarina (razen tekoče margarine), ki se ponavadi pojavi v
obliki plastične mase rumenkaste barve. Pridobivajo jo iz masti
ali olja živalskega ali rastlinskega izvora, ali pa iz mešanic
teh masti in olj. Margarina je neke vrste emulzija vode v olju in
je na videz, po konsistenci in po barvi podobna maslu.

(B)  Mešanice in preparati iz živalskih ali rastlinskih masti
ali olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja,
razen masti in olj in njihovih frakcij za prehrano iz tar. št.
15.16 (npr. imitacija masti, tekoča margarina in t.i. proizvodi
"shortenings" - proizvedeni iz teksturiziranih masti in olj).

Ta tar. številka med drugim vključuje še mešanice in preparate iz
masti ali olja ali iz frakcij različnih masti in olj živalskega
ali rastlinskega izvora vrst, ki se uporabljajo za ločevanje
kalupov.

Ta tar. številka izključuje posamezne masti in olja, ki so zgolj
rafinirane in naprej neobdelane. Te ostanejo uvrščene v njihovih
ustreznih tar. številkah celo, četudi so pripravljene za
maloprodajo. Ta tar. številka izključuje tudi preparate, ki
vsebujejo več kot 15% masla ali drugih mlečnih maščob,
preračunano na težo proizvoda (ponavadi 21. poglavje).

Ta tar. številka izključuje še proizvode, dobljene s prešanjem
loja ali svinjske masti (tar. št. 15.03).


15.18

ŽIVALSKE ALI RASTLINSKE MASTI IN OLJA IN NJIHOVE FRAKCIJE,
KUHANI, OKSIDIRANI, DEHIDRIRANI, ŽVEPLANI, PIHANI, POLIMERIZIRANI
S SEGREVANJEM V VAKUUMU ALI V INERTNEM PLINU ALI DRUGAČE KEMIČNO
MODIFICIRANI, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠT. 15.16; MEŠANICE IN
PREPARATI IZ ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH MASTI TER OLJ ALI IZ
FRAKCIJE RAZLIČNIH MASTI ALI OLJ IZ TEGA POGLAVJA, NEUSTREZNI ZA
PREHRANO, KI NISO OMENJENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

(A)  Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije,
kuhani, oksidirani, žveplani, dehidrirani, pihani, polimerizirani
v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani,
razen tistih iz tar. št. 15.16.

Ta del vključuje masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora
in njihove frakcije, ki so izpostavljeni postopkom modifikacije
njihove kemične strukture in s tem izboljšanja njihove
viskoznosti, moči sušenja (to je lastnosti absorbcije kisika,
kadar so izpostavljeni zraku in formiranja prožnega sloja), ali
pa so izpostavljeni postopkom modifikacije drugih lastnosti - pod
pogojem, da zadržijo svojo osnovno strukturo in da niso bolj
specifično navedeni na drugem mestu, kot npr.:

(1)  Kuhana ali oksidirana olja, ki se dobe z gretjem olja,
ponavadi z dodajanjem majhnih količin sredstev za oksidacijo. Ta
olja se uporabljajo v industriji barv in lakov.

(2)  Pihana olja so delno oksidirana in polimerizirana olja in se
proizvajajo s pihanjem zraka skozi njih, ob uporabi toplote.
Uporabljajo se v proizvodnji oljnih lakov za izolacijo, za
imitacijo usnja in t.i. kombiniranih olj (proizvodov za mazanje),
kadar so pomešana z mineralnimi olji.

Linoksin (polčvrst gumijev proizvod) je vrsta visokooksidiranega
lanenega olja in se uporablja v proizvodnji linoleja in je prav
tako vključen v to tar. številko.

(3)  Dehidrirano ricinusovo olje, ki ga pridobivajo z dehidracijo
ricinusovega olja ob prisotnosti katalizatorja. Uporablja se v
proizvodnji barv in lakov.

(4)  Žveplana olja, t.j. olja, obdelana z žveplom ali žveplovim
kloridom z namenom, da se v molekulah povzroči polimerizacija.
Tako predelano olje se hitreje suši in oblikuje sloj, ki v manjši
meri absorbira vodo kot pa sloj navadnega sušljivega olja in ki
ima večjo mehansko trdnost. Žveplana olja se uporabljajo v
antikorozivnih barvah in v oljnih lakih.

Če se postopek nadaljuje, dobimo čvrst proizvod - fatiks (tar.
št. 40.02).

(5)  Olje, polimerizirana s pomočjo toplote v vakuumu ali v
inertnem plinu to so določena olja (posebno laneno olje in olje
tung), katere polimerizirajo z enostavnim segrevanjem brez
oksidacije na temperaturi med 250 stopinj C in 300 stopinj C -
ali v inertnem ogljikovem dioksidu, ali pa v vakuu mu. Na ta
način pridobivajo gosta olja, katere ponavadi imenujejo olja
"stand", ki se uporabljajo za proizvodnjo oljnih lakov, ki dajejo
svetleč in vodoodporen sloj.

Olja "stand", iz katerih je izločen nepolimerizirani del (olja
Teka) in mešanice olja stand so vključeja v to tar. številko.

(6)  Druga modificirana olja iz te tar. številke vključujejo:

(a)  Maleinska olja, katera pridobivajo s predelavo npr. sojinega
olja z omejenimi količinami maleinskega anhidrida, in sicer na
temperaturi 200  stopinj C ali več, z dovoljeno količino
polialkohola, da bi se estrificirale kisle skupine. Tako dobljena
malejinska olja imajo dobre sušilne lastnosti.

(b)  Sušljiva olja (kot je npr. laneno olje), katerim so v
hladnem stanju dodane majhne količine sredstva za sušenje (npr.
svinčev borat, cinkov naftat, kobaltni rezinat) z namenom
povečati njihove lastnosti sušenja. Uporabljajo se namesto
kuhanih olj v proizvodnji barv in lakov. Od gotovih sredstev za
sušenje (sikativov) iz tar. št. 32.11 (koncentriranih raztopin
sušilnih sredstev) se zelo razlikujejo in se s temi proizvodi ne
smejo enačiti.

(c)  Epoksidirana olja, katere pridobivajo z obdelavo npr.
sojinega olja s perocetno kislino, oblikovano na mestu samem v
reakciji med vodi kovim peroksidom in ocetne kisline v
prisotnosti katalizatorja. Uporabljajo se kot plastifikatorji in
stabilizatorji (npr. za vinilnesmole).

(d)  Bromana olja, ki služijo kot stabilizatorjji emulzije in
suspenzije za etrska olja npr. v farmacevtski industriji.

(B)  Mešanice in preparati iz masti ali olja živalskega ali
rastlinskega izvora ali iz frakcij različnih masti in olj iz tega
poglavja, neužitni in nenavedeni in ne zajeti na drugem mestu.

Ta del med drugim vključuje uporabljeno olje pri cvrtju, ki npr.
vsebuje: repično olje, sojino olje in majhno količino masti
živalskega izvora in ki se uporablja pri proizvodnji živinske
krme.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  masti in olj, ki so zgolj denaturirana (glej opombo št. 3 k
temu poglavju),

(b)  hidrogenirane, reestrificirane ali eleidinizirane masti in
olja (tar. št. 15.16),

(c)  proizvode tistih vrst, ki se uporabljajo v prehrani živali
(tar. št. 23.09) in

(d)  sulfonirana olja (olja, obdelana z žvepleno kislino) (tar.
št. 34.02).


/15.19/


15.20

GLICERIN, SUROV; GLICERINSKE VODE IN GLICERINSKI LUGI

Glicerin ali propan - 1,2,3-triol lahko pridobivajo bodisi z
razgradnjo masti, bodisi s sintezo iz propilena. Lahko je surov
ali prečiščen.

Surovi glicerin je čistoče manjše kot 95% (računano na suho
snov). Pridobiva se ga lahko s cepljenjem maščob ali olj, ali
sintetično iz propilena. npr.:

(1)  pridobljen s hidrolizo z vodo, kislinami ali bazami. Je
sladkobna tekočina brez neprijetnega vonja, njena barva pa
variira od rumenkaste do rjave,

(2)  pridobljen iz glicerinskih lužin je bledorumenkasta tekočina
trpkega okusa in neprijetnega vonja,

(3)  pridobljen iz ostankov pri proizvodnji mila je
črnkastorumena tekočina sladkobnega okusa (če je zelo nečist, ima
okus česna) in bolj ali manj neprijetnega vonja,

(4)  pridobljen s katalitično in encimsko hidrolizo je ponavadi
tekočina neprijetnega vonja in okusa, ki vsebuje veliko organskih
in mineralnih snovi.

Surovi glicerin lahko pridobivajo tudi iz interesterificiranih
masti ali olja z drugimi alkoholi.

Ta tar. številka vključuje tudi glicerinske vode, ki so vzporedni
proizvodi pri proizvodnji mastnih kislin, pa tudi glicerinske
lužine kot vzporedni proizvod pri proizvodnji mil.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  glicerin čistoče 95% ali več (računano na suho snov) (tar.
št. 29.05),

(b)  glicerin, pripravljen kot zdravilo ali glicerin z dodanimi
farmacevtskimi snovmi (tar. št. 30.03 ali 30.04) in

(c)  parfumirani glicerin ali glicerin z dodanimi kozmetičnimi
sredstvi (33. poglavje).


15.21

RASTLINSKI VOSKI (RAZEN TRIGLICERIDOV), ČEBELJI VOSEK, VOSKI
DRUGIH INSEKTOV IN SPERMACETI, RAFINIRANI ALI NERAFINIRANI,
BARVANI ALI NEBARVANI

1521.10 - Rastlinski voski

1521.90 - Drugo

(I)  Rastlinski voski (razen trigliceridov), nerafinirani,
rafinirani ali obarvani

Glavne vrste voskov so:

(1)  vosek karnauba, izvlečen iz listja neke vrste palme (Corypha
cerifera ali Copernica cerifera). Je zelenkaste, rumenkaste ali
sivkaste barve, bolj ali manj oljast, skoraj kristalne sestave,
zelo krhek in prijetnega vonja po senu,

(2)  vosek "ouricury", ki se pridobiva iz listja neke vrste palme
(Attalea ex celsa",

(3)  vosek iz palme, ki se izloča sam iz zaseka na listih neke
druge vrste palme (Ceroxylon andicola), nabira pa se ga s stebla
drevesa. Ponavadi se pojavlja v obliki poroznih in krhkih
okroglih kosov rumenkasto bele barve,

(4)  vosek "candelilla", ki se pridobiva s kuhanjem mehiške
rastline Euphorbia antisyphilitica ali Pedilanthusa pavonis) v
vodi. Je zelo trdna in prozorna, rjava snov,

(5)  vosek sladkornega trsa, ki se v naravnem stanju nahaja samo
na površini sladkornega trsa. Industrijsko ga pridobivajo s
prečiščevanjem pene tekom proizvodnje sladkorja. V naravnem
stanju je črnikav, mehak in diši po me lasi iz sladkorne pese,

(6)  vosek bombaža in lana, ki se nahaja v rastlinskih vlaknih,
iz katerih ga ekstrahirajo s topili,

(7)  vosek "ocotilla", katerega ekstrahirajo s topili iz lubja
neke vrste dreves, ki uspeva v Mehiki,

(8)  vosek "pizang", katerega pridobivajo iz neke vrste prahu, ki
se nabira na listih dolčene vrste dreves, ki uspevajo na Javi,

(9)  vosek "esparto", ki ga pridobivajo iz trave esparto in se
zbira kot nekakšen prah, ko se odpirajo suhe bele trave.

Ta tar. številka vključuje voske, surove, beljene ali barvane, v
pogačah, palčkah itd.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  olje "jojoba" (tar. št. 15.15),

(b)  proizvode, znane v trgovanju kot vosek mirt in japonski
vosek (tar. št. 15.15),

(c)  mešanice rastlinskih voskov (tar. št. 34.04),

(d)  rastlinske voske, pomešane z živalskimi, mineralnimi ali
umetnimi(tar. št. 34.04) in

(e)  rastlinske voske, pomešane z mastmi, s smolami, z
mineralnimi ali drugimi snovmi (razen z barvili); te mešanice se
uvrščajo v glavnem v tar. št. 34.04 ali 34.05).

(II)  Čebelji voski in voski drugih insektov, rafinirani ali
nerafinirani ali barvani ali  nebarvani.

Čebelji vosek je snov, iz katere grade čebele šesterokotne celice
v panjih. V naravnem stanju je zrnast, svetlorumen, oranžen ali
včasih rjav in je posebno prijetnega vonja. Če je beljen ali
prečiščen, je bel ali bledorumen in zelo slabega vonja.

Uporablja se med drugim za proizvodnjo sveč, voščenega platna ali
papirja, kitov, polirnih sredstev itd...

Najbolj znani med voski drugih insektov so naslednji:

(1)  Lak vosek, katerega pridobivajo iz šelaka z ekstrakcijo z
alkoholom. Pojavlja se v obliki temnih kosov z vonjem po šelaku.

(2)  Kitajski vosek (znan tudi kot vosek insektov ali vosek z
dreves), ki se nahaja predvsem na Kitajskem in katerega izločajo
in puščajo insekti na vejah nekaterih jesenov. Je belkasta,
kristalna masa, katero zbirajo in prečiščujejo s topljenjem v
vreli vodi in s filtriranjem). Tak vosek je bel in rumenkast, se
sveti, je kristalne oblike in brez okusa ter z vonjem po loju.

Čebelji vosek in vosek drugih insektov se uvrščajo v to tar.
številko v surovem stanju (vštevši naravno satovje), če so
stisnjeni (prešani), rafinirani, beljeni ali barvani.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  mešanice voskov insektov; vosek insektov, pomešan s
spermacetom, rastlinskimi, mineralnimi ali umetnimi voski,
nadalje vosek insektov, pomešan z mastmi, mineralnimi ali drugimi
snovmi (razen z barvili) - te mešanice ponavadi spadajo v 34.
poglavje, npr. v tar. št. 34.04 ali 34.05 in

(b)  vosek, pripravljen v obliki satovja za panje (tar. št.
96.02).

(III)  Spermacet, surov, prešan ali rafiniran, barvan ali
nebarvan

Spermacet je voskasta snov, ekstrahirana iz masti ali olja, ki se
nahaja v votlinah glave ali v podkožnih kanalih glavate oljarice
in podobnih kitov.

Surovi spermacet, ki sestoji iz pribl. ene tretjine čistega
spermaceta in iz dveh tretjin masti, se pojavlja v rumenkastih
ali rjavih ke pah in je neprijetnega vonja.

Stisnjeni (prešani) spermacet se dobi, ko je vsa mast
ekstrahirana. Pojavlja se v obliki majhnih in čvrstih lusk, je
rumenkasto rjave barve, na papirju pušča šibko ali skoraj nobene
sledi.

Rafinirani spermacet pridobivajo tako, da stisnjeni spermocet
izpostavijo razredčeni kavstični sodi. Pojavlja se v obliki belih
trakov bisrnega sijaja.

Spermacet se uporablja v proizvodnji nekaterih vrst sveč, v
parfumeriji, farmaciji in kot mazivo.

Vsi navedeni proizvodi ostanejo uvrščeni v tej tar. številki- če
so obarvani ali ne.

Ta tar. številka ne vključuje olja iz glavate oljarice - surovega
ali rafiniranega z izločanjem spermaceta (tar. št. 15.04).


15.22

DEGRAS (STROJARSKA MAŠČOBA); OSTANKI, DOBLJENI PRI PREDELAVI
MAŠČOB IN VOSKOV ŽIVALSKEGA TER RASTLINSKEGA IZVORA

(A)  Degras.

Ta tar. številka vključuje tako naravni kot umetni degras, ki se
uporablja v industriji usnja za maščenje (polnjenje) usnja.

Naravni degras (znan tudi kot "Moellen") je ostanek oljnega
strojenja semišnega usnja, pridobivajo pa ga s prešanjem ali z
ekstrakcijo s topili. Sestoji iz žarkega olja rib ali kitov, iz
smolastih snovi, nastalih pri oksidaciji olja, vode, mineralnih
snovi (soda, apnenec, sulfati), pa tudi iz ostankov dlak, ovojnic
in kože.

Naravni degras je zelo gosta, lepljiva in homogena tekočina, ki
močno diši po ribjem olju in je rumene ali temnorjave barve.

Umetni degras sestoji predvsem iz oksidiranih emulgiranih ali
polimeriziranih ribjih olj (vštevši iz mešanic katerihkoli izmed
teh olj), pomešanih z volneno mastjo, lojem, oljem kolofonije
itd., včasih pa tudi z naravnim degrasom. Te mešanice so rumene
in goste tekočine (bolj tekoče od prirodnega degrasa), značilnega
vonja po ribjem olju. Ne vsebujejo odpadkov dlak, ovojnic ali
kože. Postane težijo k temu, da se razsloje v dva sloja z vodo na
dnu.

Vendar pa ta tar. številka izključuje ribja olje, ki so samo
oksidirana ali polimerizirana (tar. št. 15.18) in pa sulfonirana
olja (tar. št. 34.02), pa tudi preparate za maščenje (polnjenje)
usnja (tar. št. 34.03).

Ta tar. številka vključuje tudi degras, dobljen z obdelavo
semišnega usnja z alkalno raztopino in z zgoščevanjem s pomočjo
žveplene kisline mastnih hidrokislin. Na take proizvode naletimo
v trgovanju v obliki emulzij.

(B) Ostanki, dobljeni pri predelavi mastnih snovi ali voskov
živalskega ali rastlinskega izvora.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  Oljne vsedline - to so oljni ali sluzasti ostanki, ki
nastajajo pri prečiščevanju olja. Uporabljajo se v proizvodnji
mil in maziv.

(2)  Milne vsedline - stranske proizvode rafinacije olja, ki
nastanejo z nevtralizacijo mastnih kislin z bazo (natrijev
hidroksid). Sestoje iz mešanice surovega mila in nevtralnih olj
ali masti. So kašaste, barva pa variira (temnorumena, belkasta,
temnozelena itd.) - odvisno od surovine, iz katere so olja
ekstrahirana. Uporabljajo se v proizvodnji mil.

(3)  Stearinski katran iz destilacije mastnih kislin, ki sestoji
iz lepljive, črnikave in precej trde mase, ki je včasih prožna;
deloma je topen v petroletru. Uporablja se za izdelavo kitov,
nepremočljivega kartona in električnih izolatorjev.

(4)  Ostanke iz destilacije volnene masti. Ti ostanki izgledajo
kot ostanki stearina in se tudi uporabljajo v iste namene.

(5)  Glicerinsko smolo - to so ostanki iz destilacije glicerina.
Uporabljajo se za apreture tkanin in za nepremočljiv papir.

(6)  Uporabljeno zemljo za razbarvanje, ki vsebuje masti ali
voske živalskega ali rastlinskega izvora. Sestoji iz nečistoč, ki
vsebujejo določene količine voskov.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  ocvirke - opnaste ostanke, dobljene pri taljenju svinjske
masti in drugih masti živalskega izvora (tar. št. 23.01) in

(b)  oljne pogače, ostanke pulp ali druge ostanke (razen
vsedlin), ki nastanejo pri ekstrakciji rastlinskih olj (tar. št.
od 23.04 do 23.06).


                           ODDELEK IV

     PROIZVODI ŽIVILSKE INDUSTRIJE; PIJAČE, ALKOHOLI IN KIS;
                   TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI

OPOMBA

Z izrazom "peleti" so v tem oddelku mišljeni proizvodi, ki so
aglomerirani neposredno s stiskanjem ali z dodajanjem veziva do 3
mas.%.


                          16. POGLAVJE

    IZDELKI IZ MESA, RIB, RAKOV, MEHKUŽCEV ALI DRUGIH VODNIH
                         NEVRETENČARJEV

OPOMBI

1.  V to poglavje ne spadajo meso, drugi užitni klavnični
proizvodi, ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji,
pripravljeni ali konzervirani po postopkih, navedenih v 2. in 3.
poglavju ali tar. št. 05.04.

2.  Sestavljena živila se uvrščajo v to poglavje pod pogojem, da
vsebujejo nad 20 mas.% klobas, mesa, drugih užitnih klavničnih
proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih
nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh proizvodov. Kadar
vsebuje sestavljeni proizvod dva ali več prej omenjenih
proizvodov, se uvršča v ustrezno tar. številko 16. poglavja po
sestavini oziroma po sestavinah, ki prevladujejo po teži. Te
določbe se ne uporabljajo za polnjene proizvode iz tar. št. 19.02
ali za proizvode iz tar. številk 21.03 in 21.04.

OPOMBI K PODŠTEVILKAM

1.  Pri tar. podšt. 1602.10 se z izrazom "homogenizirani
proizvodi" mišljeni izdelki iz mesa, drugih klavničnih proizvodov
ali krvi, fino homogenizirani, pripravljeni za prodajo na drobno
kot hrana za otroke ali za dietetične namene v posodah neto teže
do 250 g. Pri uporabi te definicije se ne upoštevajo majhne
količine katerihkoli sestavin, ki so tem proizvodom dodane kot
začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti izdelki lahko
vsebujejo majhno količino vidnih koščkov mes ali drugih užitnih
klavničnih proizvodov. Ta podštevilka ima prednost pred vsemi
drugimi podštevilkami tar. številke 16.02.

2.  Imena rib in rakov, navedenih v podštevilkah 16.04 ali 16.05,
vključujejo iste vrste kot so navedene v 3. poglavju z istimi
imeni.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje pripravljene proizvode prehrambene
industrije, dobljene s predelavo mesa, drugih klavničnih
proizvodov (npr. nog, surove kože, srca, jezika, jeter, čreves in
želodca), krvi živali, rib (vštevši njihovo kožo), rakov,
mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev. To poglavje vključuje
proizvode,ki so pripravljeni ali konzervirani s postopki,
navedenimi v 2. in 3. poglavju ali tar. št. 05.04, npr. kot:

(1)  Pripravljeni kot klobase in podobni proizvodi,

(2)  Kuhani v vodi ali v pari, pečeni na ražnju, praženi, pečeni
v pečici ali drugače pripravljeni, razen prekajenih rib, ki so
lahko kuhane pred ali med prekajevanjem (tar.št. 03.05), raki v
oklepu kuhani v pari ali v vodi (tar.št. 03.06) ter moke, zdrobi
in peleti, dobljeni iz kuhanih rib, rakov, mehkužcev ali drugih
vodnih nevretenčarjev (tar.št. 03.05, 03.06 in 03.07).

(3)  Pripravljeni ali konzervirani kot ekstrakti, sokovi ali
marinade, kavijar ali njegovi nadomestki, prevlečeni le z maslom,
s krušnimi drobtinicami, gobami ali začimbami (npr. skupaj s
poprom in soljo) itd.

(4)  Fino homogenizirani proizvodi, katerih osnova so proizvodi
iz tega poglavja (to je pripravljeno in konzervirano meso, drugi
klavnični proizvodi, ribe, raki mehkužci in drugi vodni
nevretenčarji). Ti homogenizirani proizvodi lahko vsebujejo tudi
majhne vidne koščke mesa, rib itd., pa tudi majhno količino
sestavin za začinjanje, konzerviranje ali za kaj drugega. Vendar
pa homogenizacija kot taka ne vpliva na to, da se proizvod zaradi
tega uvršča v 16. poglavje.

Da bi spoznali razliko med proizvodi iz 2. in 3. poglavja in
proizvodi iz 16. poglavja, glej splošna določila k 2. in 3.
poglavju.

To poglavje vključuje tudi prehrambene proizvode (vštevši t.i.
"gotove jedi"), ki sestoje iz npr.: klobasičarskih proizvodov,
mesa, drugih klavničnih proizvodov, krvi, rib in rakov, mehkužcev
in drugih vodnih nevretenčarjev skupaj z zelenjavo, testeninami,
omako ipd., vendar le pod pogojem, da vsebujejo po teži več kot
20% klobasičarskih proizvodov, mesa, drugih klavničnih
proizvodov,rib in rakov, mehkužcev in drugih vodnih
nevretenčarjev ali katerekoli njihove kombinacije. V primerih,
kadar proizvod vsebuje dva ali več prej navedenih proizvodov
(npr. meso in ribe), se bo uvrstil v ustrezno tar. številko po
komponenti ali komponentah, ki po teži prevladujejo. V vseh
primerih pa je masa, ki se upošteva, masa mesa, rib itd. v
trenutku carinjenja in ne masa proizvoda pred pripravo. Vendar pa
je treba omeniti, da se polnjeni proizvodi iz tar. št. 19.02,
omake in pripravki za omake, začimbe in drugi dodatki, ki
vplivajo na okus, opisani v tar. št. 21.03, nadalje juhe in
enolončnice in pripravki zanje, kot tudi homogenizirani
sestavljeni prehrambeni proizvodi, opisani v tar. št. 21.04,
vselej uvrščajo v te tar. številke.

To poglavje izključuje tudi:

(a)  moko in zdrob, primerna za prehrano ljudi, izdelana iz mesa
ali drugih klavničnih proizvodov (vštevši proizvode morskih
sesalcev) (tar. št. 02.10) ali iz rib (tar. št. 03.05),

(b)  moka, zdrob in pelete, neprimerni za prehrano ljudi,
izdelani iz mesa (vključno tisti iz mesa morskih sesalcev), iz
rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tar.
št. 23.01),

(c)  proizvode, katerih osnova so meso, drugi klavnični
proizvodi, ribe itd., namenjene za prehrano živali (tar. št.
23.09) in

(d)  zdravila iz 30. poglavja.


16.01

KLOBASE IN PODOBNI IZDELKI IZ MESA, DRUGIH UŽITNIH KLAVNIČNIH
PROIZVODOV ALI KRVI; SESTAVLJENA ŽIVILA NA OSNOVI TEH PROIZVODOV

Ta tar. številka vključuje klobasičarske in podobne proizvode, to
je proizvode, ki sestoje iz mesa ali drugih klavničnih proizvodov
(vštevši črevesa in želodce), ki so zrezani ali zmleti, nadalje
proizvode iz živalske krvi v ovojih iz črev, želodcev, mehurjev,
kož ali podobnih naravnih ali umetnih ovojih. Nekateri med temi
proizvodi so lahko brez ovoja in se stiskajo v značilne oblike
klobas, to je v cilindrične ali podobne oblike, katerih presek je
krog, oval ali pravokotnik (z bolj ali manj zaobljenimi vogali).

Klobase in podobni proizvodi so lahko surovi ali kuhani,
prekajeni ali neprekajeni, z dodanimi maščobami škrobom,
začimbami itd. Poleg tega lahko vsebujejo razmeroma velike kose
(npr. velikosti grižljaja) mesa ali drugih klavničnih proizvodov.
Klobase in podobni proizvodi se v to tar. številko uvrščajo
neglede na to, ali so zrezani ali pa se nahajajo v neprodušnih
posodah. Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  klobase in podobne proizvode, katerih osnova je meso (npr.
frankfurtske klobasice, salame),

(2)  jetrne pastete (vštevši tiste iz perutninskih jeter),

(3)  "črne klobase" ali "bele klobase" (krvavice in jetrne
klobase),

(4)  klobase iz kavurme, male konzumne klobasice (coctail
klobase) in podobne specialitete in

(5)  pastete, pariške salame, mortadele, aspike in podobno,
pripravljeno v klobasičarskih ovojih ali pa stisnjemo v značilne
oblike klobasičarskih.

Ta tar. številka vključuje tudi nekatere sestavljene prehrambene
proizvode (vštevši t.i "gotove jedi"), ki vsebujejo klobase in
podobne proizvode (glej splošna določila k temu poglavju, točka
3).

Ta tar. številka pa izključuje:

(a)  meso v mehurjih, črevesih in podobnih naravnih ali umetnih
ovojih, ki ni bilo predhodno zmleta ali zrezano, npr. šunka ali
plečnica (ponavadi tar. št. 02.10 ali 16.02),

(b)  surovo zrezano ali zmleto meso brez drugih sestavin, tudi če
je v ovoju (2. poglavje),

(c)  proizvode v ovojih, ki pa običajno ne služijo kot ovoji za
klobase in podobno - razen, kadar se taki proizvodi uvrščajo v to
tar. številko tudi brez ovoja (ponavadi tar. št. 16.02) in

(d)  kuhano ali praženo perutnino z odstranjenimi večjimi kostmi,
kot je npr. zvit puran ipd. (tar. št. 16.02).


16.02

DRUGI PRIPRAVLJENI ALI KONZERVIRANI IZDELKI IZ MESA, DROBOVJE ALI
KRI

1602.10 - Homogenizirani proizvodi

1602.20 - Iz jeter katere koli živali

 - Iz perutnine iz tar. št. 01.05:

1602.31 - - puranov

1602.32 - - kokoši vrste Gallus domesticus

1602.39 - - ostalo

  - Prašičev:

1602.41 - - šunka (stegno) in njeni kosi

1602.42 - - plečeta in njihovi kosi

1602.49 - - drugo, vštevši mešanice

1602.50 - Goved

1602.90 - Drugo, vključno z izdelki iz krvi katerih koli živali

Ta tar. številka vključuje vse pripravljene ali konzervirane
proizvod iz mesa in drugih klavničnih proizvodov za prehrano
ljudi in pa iz krvi živalskih vrst, ki spadajo v to poglavje,
razen klobas in podobnih klobasičarskih proizvodov (tar. št.
16.01) ter mesnih ekstraktov in mesnih sokov (tar. št. 16.03).

Ta tar. številka vključuje:

(1)  meso in druge klavnične proizvode - kuhane (razen poparjenih
ali podobno obdelanih - v zvezi s tem glej splošna določila k 2.
poglavju), nadalje pražene, pečene ali kako drugače kuhane,

(2)  pastete, mesne pastete, pariške salame, mortadele in aspike,
v kolikor ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v tar. št. 16.01
kot klobasičaski ali podobni proizvodi,

(3)  meso in druge klavnične proizvode, pripravljene za uživanje
ali konzervirane s postopki, ki v 2. poglavju niso navedeni,
vštevši tiste, narahlo premazane z maslom ali drobtinicami, z
gobami ali začimbami (npr. skupaj s poprom in soljo) ali fino
homogenizirane (glej splošna določila k tem poglavju pod (4),

(4)  proizvode iz krvi, izvzemši krvavice in podobne proizvode iz
tar. št. 16.01 in

(5)  prehrambene proizvode, vštevši t.i. "gotove jedi", ki po
teži vsebujejo več kot 20% mesa, drugih užitnih klavničnih
proizvodov ali krvi(glej splošna določila k temu poglavju).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  testenine (raviole idt.), polnjene z mesom, neglede na
količino mesa, ali z drugimi klavničnimi proizvodi (tar. št.
19.02),

(b)  omake in pripravke zanje, mesne začimbe in druge mešane
dodatke, ki dajejo okus (tar. št. 21.03) in

(c)  juhe, enolončnice in pripravke zanje ter homogenizirane
sestavljene prehrambene proizvode (tar. št. 21.04).


16.03

EKSTRAKTI IN SOKOVI IZ MESA, RIB RAKOV, MEHKUŽCEV IN DRUGIH
VODNIH NEVRETENČARJEV

Ekstrakti iz te tar. številke imajo, čeprav se pridobivajo iza
različnih surovin, podobne fizikalne lastnosti (videz, vonj, okus
itd.) in kemično sestavo.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Mesne ekstrakte, ki jih ponavadi pridobivajo s kuhanjem in
izpostavljanjem mesa pari pod pritiskom in nato s koncentriranjem
dobljene tekočine s tem da predhodno odstranijo maščobe s pomočjo
filtriranja ali centrifugiranja. Ekstrakti so lahko v trdnem ali
tekočem stanju, kar je odvisno od stopnje koncentriranosti.

(2)  Mesne sokove, katere pridobivajo s stiskanjem surovega mesa.

(3)  Ekstrakte rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih
nevretenčarjev. Ekstrakte iz rib pridobivajo s koncentracijo
vodnih ekstraktov mesa slanikov ali drugih vrst rib, ali pa so
izdelane iz grobe ribje moke (razmaščene ali nerazmaščene). Med
proizvodnjo lahko vse, ali pa le nekatere sestavine, ki dajejo
okus po ribah (kot je npr. trimetilamin pri morskih ribah),
odstranijo - na ta način obdelani ekstrakti iz rib imajo
lastonosti, po dobne lastnostim mesnih ekstraktov.

(4)  Sokove, ki jih pridobivajo predvsem iz rib ali rakov,
mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev.

Vsi ti proizvodi lahko vsebujejo sol in druge snovi, dodane v
zadostnih količinah, da bi zagotovile njihovo obstojnost.

Ekstrakti se uporabljajo v proizvodnji nekaterih prehrambenih
proizvodov, kot so npr. juhe (koncentrirane ali ne) in omake.
Mesni sokovi se uporabljajo predvsem kot dietalna hrana.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  juh ali enolončnic in pripravkov zanje in homogenizirane
sestavljene proizvodov, ki vsebujejo ekstrakte mesa, rib itd.
(vštevši juhe in eno- lončnice v tabletah ali kockah), in ki
poleg ekstraktov vsebujejo še druge snovi, kot so maščobe,
želatino in ponavadi velike količine soli (tar. št. 21.04),

(b)  proizvodov, znanih kot "raztopine rib in morskih sesalcev"
iz tar. št. 23.09,

(c)  zdravil, v katerih služi katerikoli proizvod iz te tar.
številke zgolj kot osnova ali vezivno sredstvo medicinskih snovi
(30. poglavje ) in

(d)  peptone in peptonate (tar. št. 35.04).


16.04

PRIPRAVLJENE ALI KONZERVIRANE RIBE, KAVIAR ALI KAVIARJEVI
NADOMESTKI, PRIPRAVLJENI IZ RIBJIH JAJČEC

 - Ribe, cele ali v kosih, toda nezmlete:

1604.11 - - lososi

1604.12 - - sledi

1604.13 - - sardine, velike sardele in papaline

1604.14 - - tuni, progasti tuni in palamide (Sarda spp.)

1604.15 - - skuše

1604.16 - - inčuni

1604.19 - - drugo

1604.20 - Druge pripravljene ali konzervirane ribe

1604.30 - Kaviar in kaviarjevi nadomestki

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Ribe - kuhane, kuhane v sopari, pečene na roštilju, pražene
ali drugače pripravljene. Poudariti pa je treba, da se prekajene
ribe, ki so bile pred ali med procesom prekajevanja pečene,
uvrščajo v tar. št. 03.05 pod pogojem, da niso bile izpostavljene
drugačnim načinom priprave.

(2)  Ribe, pripravljene ali konzervirane v kisu, olju itd., ribje
marinade (ribe, pripravljene v vinu, kisu itd. z dodanimi
začimbami ali z drugimi sestavinami), nadalje ribje klobase,
ribje paste, proizvode, znane kot ribje pastete itd.

(3)  Ribe ali dele rib, pripravljene ali konzervirane drugače
oziroma z drugimi postopki, kot pa so predvideni v tar. številkah
od 03.02 do 03.05, npr. ribji fileji, prevlečeni le z maslom ali
drobtinicami, pripravljen ribji mleček in jetra, nadalje fino
homogenizirane ribe (glej splošna določila k temu poglavju pod
(4)) in pasterizirane ali sterilizirane ribe.

(4)  Nekatere sestavljene prehrambene proizvode (vštevši t.i.
"gotove jedi"), ki vsebujejo ribe (glej splošna določila
komentarja k temu poglavju).

(5)  Kavijar, ki se pripravlja iz mureninih iker. Murena je riba
rek le nekaterih dežel (Italije, Aljaske, Turčije, Irana in
Rusije). Glavne vrste teh rib so beluga, širp, jeseter in
sevirdž. Kavijar je ponavadi v obliki mehke, zrnaste mase,
sestavljene iz jajčec premera 2 - 4 mm, njihova barva variira od
srebrnkasto sive do zelenkasto črne. Ima močan vonj in nekoliko
slan okus. Lahko se uvaža tudi stisnjen (prešan) - npr. v obliki
homogene paste, včasih pa tudi v obliki majhnih in tankih valjev
in pakiran v majhne posode.

(6)  Kavijarjevi nadomestki, ki se uporabljajo v iste namene kot
kavijar, vendar se pripravljajo iz jajčec drugih rib (npr. iz
jajčec lososa, krapa, ščuke, tuna, ciplja, polenovke in morskega
zajca). Jajčeca perejo, čistijo pripadajočih organov, solijo in
včasih prešajo in sušijo. Takšna ribja jajčeca so lahko tudi
začinjena in obarvana.

Vsi ti proizvodi ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, kadar
so pripravljeni v neprodušnih posodah.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  ribje ikre, to je ribja jajčeca v jajčni kožici,
pripravljena ali konzervirana le s postopki, predvidenimi v 3.
poglavju (3. poglavje),

(b)  ekstrakte in sokove iz rib (tar. št. 16.03),

(c)  testenine, polnjene z ribami (tar. št. 19.02),

(d)  omake in pripravke zanje ter mešane začimbe (tar. št. 21.03)
in

(e)  omake in enolončnice ter pripravke zanje in pa sestavljene
prehrambene proizvode (tar. št. 21.04).


16.05

RAKI, MEHKUŽCI IN DRUGI VODNI NEVRETENČARJI, PRIPRAVLJENI ALI
KONZER VIRANI

1605.10 - Rakovice

1605.20 - Škampi in kozice

1605.30 - Rarogi

1605.40 - Drugi skoljkarji

1605.90 - Drugo

Komentar k tar. številki 16.04 se uporablja mutatis mutandis za
rake, mehkužce in druge vodne nevretenčarje, izvzemši dejstvo, da
se raki v oklepih, kuhani v pari ali v vreli vodi (zbali brez
dodatka majhnih količin kemičnih sredstev za začasno
konzerviranje), uvrščajo v tar. št. 03.06.

Raki in mehkužci, ki se najpogosteje pripravljajo in
konzervirajo, so raki, škampi in kozice, rarogi, raki skalnatega
dna, rečni raki, dagnji, hobotnice, lignji in polži. Med drugimi
vodnimi nevretenčarji, ki se najpogosteje pripravljajo ali
konzervirajo, so najpomembnejši morski ježi, morske kumare in
meduze.


                          17. POGLAVJE

                 SLADKOR IN SLADKORNI PROIZVODI

OPOMBA

1.  V to poglavje ne spadajo:

1)  sladkorni proizvodi, ki vsebujejo kakav (tar. št. 18.06),

2)  kemično čisti sladkorji (razen saharoze, laktoze, maltoze,
glukoze in fruktoze) in drugi izdelki iz tar. št. 29.40 in

3)  zdravila in drugi izdelki iz 30. poglavja

OPOMBA K PODŠTEVILKI

1.  Pri tar. podštevilkah 1701.11 in 1701.12 je z izrazom "surovi
sladkor" mišljen sladkor, ki vsebuje toliko saharoze v suhem
stanju, da ustreza polarimetrijski vrednosti, manjši od 99,5
mas.%.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje ne vključuje le sladkorje (npr. saharoze, laktoze,
maltoze, glukoze in fruktoze), temveč tudi sladkorne sirupe,
umetni med, karamel, melase, ki ostajajo po ekstrakciji in
rafinaciji sladkorja, ter bonbone iz sladkorja. Sladkor v trdnem
stanju lahko vsebuje dodane aromatične snovi in barvila.

To poglavje ne vključuje:

(a)  bonbonov iz sladkorja, ki vsebujejo kakav ali čokolado
(razen bele čokolade) v kateremkoli razmerju, pa tudi sladkanega
kakava v prahu ne (tar. št. 18.06),

(b)  slajenih proizvodov za prehrano ljudi, ki se uvrščajo v 19.,
20., 21, ali 22. poglavje,

(c)  slajene živinske krme (tar. št. 23.09)

(d)  kemično čistih sladkorjev (razen saharoze, maltoze, glukoze
in fruktoze) in njihovih vodnih raztopin (tar. št. 29.40), in

(e)  zdravila, ki vsebujejo sladkor (30. poglavje).


17.01

SLADKOR IZ SLADKORNEGA TRSA IN SLADKORNE PESE TER KEMIČNO  ČISTA
SAHAROZA V TRDNEM STANJU

 - Surovi sladkor brez dodatkov za aromatiziranje in barvil:

1701.11 - - sladkor iz sladkornega trsa

1701.12 - - sladkor iz sladkorne pese

 - Drugo:

1701.91 - - z dodatki za aromatiziranje in barvili

1701.99 - - drugo

Sladkor iz sladkornega trsa pridobivajo iz soka stebla
sladkornega trsa. Sladkor iz sladkorne pese pa pridobivajo z
ekstrakcijo soka iz korena sladkorne pese.

Surovi sladkor iz sladkornega trsa in sladkorne repe se pojavlja
v obliki rjavih kristalov. Barva izhaja iz prisotnosti nečistoč.
Vsebnost saharoze po teži v suhem stanju ustreza polarimetrijski
vrednosti, manjši od 99,5 mas.% (glej opombo št. 1. k
podštevilki).

Ponavadi je surovi sladkor namenjen za predelavo v rafinirane
proizvode oz. sladkor. Vendar pa ima lahko surovi sladkor tudi
brez prečiščevanja tako visoko stopnjo čistosti, da je primeren
za prehrano ljudi.

Rafinirani sladkorji iz sladkornega trsa in sladkorne pese se
proizvajajo z nadaljnjo predelavo surovega sladkorja. Ponavadi se
proizvedejo kot bela kristalna snov, ki se prodaja v raznih
stopnjah finosti, ali pa v obliki majhnih kock, kroglic, plošč
ali palčic, ali pa s struženjem ali rezanjem pravilno oblikovan v
kose.

Razen surovega in rafiniranega sladkorja, omenjenih pravkar,
vključuje ta tar. številka tudi rjavi sladkor, ki sestoji iz
belega sladkorja, pomešanega z majhnimi količinami karamela ali
melase. Ta tar. številka vključuje tudi kandirani sladkor, ki
sestoji iz velikih kristalov in ki ga proizvajajo s počasno
kristalizacijo iz koncentrirane raztopine sladkorja.

Poudariti je treba, da je sladkor iz sladkornega trsa in iz
sladkorne repe uvrščen v to tar. številko le v trdnem stanju.
Takemu sladkorju so lahko dodane aromatične snovi in barvila.

Sladkorni sirupi iz sladkornega trsa ali sladkorne repe, ki
sestoje iz vodnih raztopin sladkorjev, se uvrščajo v tar. št.
17.02 (če ne vsebujejo dodatnih aromatičnih snovi ali barvil),
sicer pa v tar. št. 21.06.

Ta tarifna številka vključuje tudi kemično čisto saharozo v trdni
obliki in kakršnegakoli porekla. Saharoza (razen kemično čiste),
dobljena iz drugih surovin, razen iz sladkornega trsa in
sladkorne repe, je iz te tar. številke izključena (tar. št.
17.02).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifni podštevilki 1701.11 in 1701.12

Surovi sladkor iz sladkornega trsa v trgovini vselej vsebuje več
kot 0,1% invertnega sladkorja, medtem ko ga je v surovem
sladkorju iz sladkorne pese manj od 0,1%. Ti dve vrsti sladkorjev
je mogoče razlikovati tudi po različnem vonju, ki ga ti dve vrsti
sladkorjev sproščata, če njune vzorce v vodni raztopini mirujejo
čez noč.


17.02

DRUGI SLADKORJI, VKLJUČNO S KEMIČNO ČISTO LAKTOZO, MALTOZO,
GLUKOZO IN FRUKTOZO, V TRDNEM STANJU; SLADKORNI SIRUPI BREZ
DODATKOV ZA AROMATIZIRANJE ALI BARVIL; UMETNI MED IN MEŠANICE
UMETNEGA TER NARAVNEGA MEDU; KARAMELNI SLADKOR

 - Laktoza in laktozni sirup

1702.11 - - ki v suhem stanju vsebujeta 99 mas.% čistega produkta
ali več

1702.19 - - drugo

1702.20 -  Javorjev sladkor in sirup

1702.30 -  Glukoza (dekstroza) in glukozni sirup brez fruktoze
ali z manj kot 20 mas.% fruktoze v suhem stanju

1702.40 -  Glukoza in glukozni sirup z najmanj 20 mas.% in manj
kot 50 mas.% fruktoze v suhem stanju

1702.50 -  Kemično čista fruktoza

1702.60 -  Druga fruktoza in fruktozni sirup z več kot 50 mas.%
fruktoze v suhem stanju

1702.90 -  drugo, vključno invertni sladkor

Ta tar. številka vključuje druge sladkorje v trdnem stanju,
sladkorne sirupe in umetni med in karamel.

                       (A) DRUGI SLADKORJI

Ta del vključuje sladkorje, razen sladkorjev iz tar. št. 17.01 in
kemično čistih sladkorjev iz tar. št. 29.40, in sicer v trdnem
stanju (vtevši prah), z ali brez aromatičnih dodatkov ali barvil.
Glavne vrste sladkorjev iz te tar. številke so:

(1)  Laktoza, znana tudi kot mlečni sladkor (C12H22O11), se
pojavlja v mleku za potrebe trga pa jo pridobivajo iz sirotke. Ta
tar. številka vključuje tako komercialno kot kemijsko čisto
laktozo. Ti proizvodi smejo vsebovati po teži več kot 95%
laktoze, izražene kot anhidridna laktoza, računano na suhi
proizvod. Proizvodi iz sirotke, ki vsebujejo po teži 95% ali manj
laktoze, izražene kot anhidridna laktoza, računano na suhi
proizvod, so iz te tar. številke izključeni (običajno tar. št.
04.04).

Komercialna laktoza je, kadar je prečiščena, bel in nekoliko
sladek kristalen prah. kemično čista laktoza (brezvodna ali
hidratirana), se pojavlja kot trdni brezbarvni kristali, ki
absorbirajo vonjave. Laktoza se veliko uporablja skupaj z mlekom
v proizvodnji hrane za otroke, pa tudi za izdelavo proizvodov iz
sladkorja, v proizvodnji marmelad in v farmaciji.

(2)  Invertni sladkor je osnovna sestavina naravnega medu.
Ponavadi se za trg pridobiva s hidrolizo raztopine rafinirane
saharoze, sestoji pa iz glukoze in fruktoze v enakih deležih po
teži. Lahko je v trdnem stanju ali pa kot viskozni sirup (glej
bel (B)). Uporablja se v farmaciji, pri proizvodnji kruha, v
proizvodnji konzerviranega sadja in umetnega medu ter v
industriji piva.

(3)  Glukoza, ki obstaja v naravnem stanju v sadju in v medu.
Skupaj z enakim delom fruktoze tvori invertni sladkor. Ta tar.
številka vključuje kemično čisto glukozo (ali dekstrozo) in
komercialno glukozo. Dekstroza (C6H12O6) je bel kristalen prah.
Uporablja se v prehrambeni in farmacevtski industriji.

Komercialno glukozo pridobivajo s pomočjo hidrolize škroba s
kislinami in/ali encimi. Razen dekstroze vsebuje glukoza vselej
in v razlčnih razmerjih di-, tri- in druge polisaharide (maltozo,
maltotriozo itd.). Vsebinost reducirajočih sladkorjev, izraženih
kot glukoza (dekstroza) na suho težo je ne sme biti manj kot 20
mas.%. Glukoza nastopa ponavadi v obliki brezbarvne in bolj ali
manj viskozne tekočine (glikozni sirup - glej besedilo pod (B)),
v obliki kosov ali pogač (glukozna agregatna masa), ali pa v
obliki amorfnega prahu. Uporablja se predvsem v prehrambeni
industriji, v industriji piva, pri fermentiranju tobaka in v
farmaciji.

(4)  Fruktoza (C6H12O6), ki je v velikih količinah prisotna
skupaj z glukozo v sladkem sadju in v medu. Komercialno
pridobivanje poteka iz komercialne glukoze (npr. iz koruznega
sirupa), iz saharoze ali s hidrolizo inulina (snovi, ki se nahaja
predvsem na gomoljastih koreninah georgine in jeruzalemske
artičoke). Pojavlja se v obliki belkastega prahu ali kot viskozni
sirup (glej del (B)). Je slajša od navadnega sladkorja (saharoze)
in je posebej primerna za diabetike. Ta tar. številka vključuje
tako komercialno kot kemično čisto fruktozo.

(5)  Saharozni sladkor, ki se pridobiva iz drugih surovin, razen
iz sladkorne pese in sladkornega trsa. Najpomembnejši je javorjev
sladkor, ki se pridobiva iz sokov raznih vrst javorjev, največ iz
vrst Acer saccharum in iz Acer nigrum, ki uspevata predvsem v
Kanadi in severovzhodnih delih ZDA. Sok ponavadi koncentrirajo in
kristalizirajo nerafiniranega, da bi tako zadržali nekatere
nesladkorne sestavine, ki temu sladkorju dajejo značilno aromo.
Prodaja se tudi v obliki sirupov (glej del (B)). Drugi saharozni
sirupi (glej del (B)) se pridobivajo iz sladkega sorga (Sorghum
vulgare var. saccharatum), iz rožičkov in nekaterih palm itd.

(6)  Maltodekstrini (ali dekstromaltoze) pridobivajo na enak
način kot komercialno glukozo. Vsebujejo maltozo in polisaharide
v raznih razmerjih. Vendar pa so manj hidrolizirani in imajo
zaradi tega manj reducirajočega sladkorja od komercialne glukoze.
Ta tar. številka vključuje le proizvode, ki vsebujejo med 10% in
20% reducirajočega sladkorja, izraženega kot dekstroza,
preračunano na suho substanco. Proizvodi z zmanjšano vsebnostjo
sladkorja, ki ne presega 10%, spadajo v tar. št. 35.05.
Maltodekstrini so ponavadi v obliki belega prahu, prodajajo pa se
tudi v obliki sirupa (glej del (B)).

Uporabljajo se predvsem v proizvodnji hrane za dojenčke in
dietalne nizkokalorične hrane, pa tudi kot blažilci neprijetnih
vonjav ali pa kot barvila v prehrambeni industriji, v
farmacevtski industriji pa kot nosilci.

(7)  Maltoza (C12H22O11) se industrijsko pripravlja iz škroba s
hidrolizo z encimom diastaze sladu in se proizvaja v obliki
belega kristalnega praška. Uporablja se v industriji piva. Ta
tar. številka vključuje tako komercialno kot kemično čisto
maltozo.

                      (B) SLADKORNI SIRUPI

Ta tar. številka vključuje sirupe iz vseh vrst sladkorjev
(vštevši laktozne sirupe in vodne raztopine (razen vodnih
raztopin kemijsko čistih sladkorjev iz tar. št. 29.40) pod
pogojem, da ne vsebujejo dodatnih aromatičnih snovi ali barvil
(glej komentar k tar. št. 21.06).

Poleg sirupov, omenjenih v predhodnem besedilu pod (A) (torej
poleg glukoznega-škrobnega sirupa, fruktoznega sirupa, sirupa
maltodekstrina, invertnega sladkorja in saharoznega sirupa)
vključuje ta tar. številka še naslednje sirupe:

(1)  preproste sirupe, dobljene z razgrajevanjem sladkorjev iz
tega poglavja,

(2)  sokove in sirupe, dobljene v času ekstrakcije sladkorja in
sladkorne pese, sladkornega trsa itd. Ti sirupi lahko zadržijo
pektin, beljakovinske snovi, mineralne snovi itd. kot nečistoče
in

(3)  zlati sirup, namizni sirup ali kulinarični sirup, ki
vsebujejo saharozo in invertni sladkor. Zlati sirup pridelujejo
iz sirupa, ki ostaja v času rafinacije sladkorja po
kristalizacije in izločitve rafiniranega sladkorja. Ali pa ga
pridelujejo iz sladkorja sladkorne pese ali sladkornega trsa iz
invertnega dela saharoze ali z dodajanjem invertnega sladkorja.

                         (C) UMETNI MED

Pojem "umetni med" označuje mešanice, katerih osnova so saharoza,
glukoza ali invertni sladkor. Ponavadi so obarvane in
pripravljene tako, da posnemajo naravni med. Mešanice naravnega
in umetnega medu so prav tako vključene v to tar. številko.

                           (D) KARAMEL

Karamel je snov, ki ne kristalizira in je aromatičnega okusa.
Lahko je v obliki bolj ali manj sirupne tekočine, ali pa v trdni
obliki, običajno v prahu.

Pridobivajo ga z delnim zgorevanjem sladkorja (običajno glukoze
ali saharoze) pri temperaturi med 120 stopinj in 180 stopinj C,
ali pa iz melase.

V odvisnosti od proizvodnega procesa, dobijo celo vrsto
proizvodov - od karameliziranega sladkorja (ali melase, pač
skladno vsebnosti sladkorja, ki se računa na suhi proizvod in je
ponavadi visok - nad 90%) do karamela, imenovanega "kolorant" z
razmeroma majhno vsebnostjo sladkorja.

Karamelizirani sladkorji ali melase se uporabljajo za
aromatizacijo, še posebno pri izdelavi slajenih posladkov,
sladoledov in slaščičarskih proizvodov. Karameli za barvanje se,
zaradi visoke stopnje pretvarjanja sladkorja v melanoidin
(kolorant), uporabljajo kot barvila npr. pri pripravi biskvitov,
v industriji piva in pri proizvodnji nekateri brezalkoholnih
pijač.


17.03

MELASE, DOBLJENE PRI EKSTRAKCIJI ALI RAFINIRANJU SLADKORJA

1703.10 - Melasa iz sladkornega trsa

1703.90 - Druge

Melase iz te tar. številke se pridobivajo le ob ekstrakciji ali
rafinaciji sladkorja. Najpogosteje se dobe kot stranski proizvod
ekstrakcije ali prečiščevanja sladkorja iz sladkorne pese ali
sladkornega trsa, ali pa pri proizvodnji fruktoze iz koruze.
Melasa je rjava ali črnikava viskozna snov, ki vsebuje občuten
delež sladkorja, ki zlepa ne kristalizira. Lahko pa so tudi v
obliki prahu.

Melasa iz sladkorne pese ponavadi ni jedilna kot taka, vendar pa
so nekatere rafinirane oblike melase iz sladkornega trsa in pa
melasa iz koruze primerne za prehrano ljudi in se prodajajo kot
prečiščeni (namizni) sirupi. Melasa predvsem služi kot surovina,
iz katere destilirajo alkohol in alkoholne pijače (npr. rum iz
melase iz sladkornega trsa), služi pa tudi za pripravo živinske
krme ter kot kavni nadomestek.

Melase iz te tar. številke so lahko razbarvane, obarvane ali
aromatizirane.

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tarifna podštevilka 1703.10

Melaso iz sladkornega trsa je mogoče razlikovati od drugih melas
iz tar. št. 17.03 na osnovi vonja in kemične sestave.


17.04

SLADKORNI PROIZVODI (VKLJUČNO BELO ČOKOLADO) BREZ KAKAVA

1704.10 - Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne

1704.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje največji del sladkornih proizvodov, ki
se prodajajo v trdnem ali poltrdnem stanju, v oblikah, ki so
ponavadi primerne za uporabo in pod skupnim imenom bonboni ali
slaščice.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  Gume, ki vsebujejo sladkor (vštevši žvečilne gumije in
podobno).

(2)  Bonbone (vštevši tiste, ki vsebujejo ekstrakt sladu).

(3)  Karamele, kašu-bonbone, dražeje, nougat, polnjene bonbone,
kandirane mandlje, ratluk.

(4)  Marcipan.

(5)  Proizvode, pripravljene v obliki pastil za grlo ali bonbonov
proti kašlju, katerih bistvene sestavine so sladkorji (z ali brez
drugih prehrambenih snovi kot so želatina, škrob ali moka) in
aromatske snovi (vključno s snovmi, ki imajo zdravilne lastnosti
kot so benzilalkohol, mentol, eukaliptol in tolu-balzam). Vendar
pa se pastile za grlo in bonboni proti kašlju, ki vsebujejo še
druge snovi z zdravilnimi lastnostmi poleg aromatskih, uvrščajo v
30.poglavje pod pogojem, da je razmerje teh snovi v vsaki pastili
ali bonobonu tako, da se jim zaradi tega pripisuje terapevtska
ali preventivna uporaba.

(6)  Belo čokolado, ki sestoji iz sladkorja, kakavovega masla,
mleka v prahu in aromatizacijskega sredstva, vendar kakava ne
vsebuje, razen njegovih sledov (kakavovo maslo ne šteje za
kakav).

(7)  Ekstrakt sladkega korena (pogače, bloki, palčice, pastile
itd.), ki vsebuje po teži preko 10% saharoze. Vendar pa se v to
tar. številko uvršča tudi, kadar je pripravljen v obliki slaščice
(aromatizirane ali ne), in to neglede na razmerje sladkorja.

(8)  Sadne želeje in sadne kašaste mase, pripravljene v obliki
slaščic.

(9)  Pastozna testa, katerih osnova je sladkor, vštevši tiste z
majhno vsebnostjo maščob, ki so primerne za takojšnjo
preoblikovanje v slaščice iz te tar. številke in se tudi
uporabljajo kot nadev za proizvode iz te ali drugih tar. številk,
npr.:

a)  paste fondan, pripravljene iz saharoze, saharoznega ali
glukoznega sirupa ali sirupa in invertnega sladkorja, z ali brez
aromatizacijskega sredstva in ki se uporabljajo za izdelavo
polnjenih bonbonov, kot nadev za slaščice ali čokolade ipd.,

b)  paste nougat, katere sestavljajo gazirane mešanice
sladkorjev, vode in koloidnih snovi (npr. jajčni rumenjak) in ki
jim je včasih dodana majhna količina maščob, z ali brez dodanega
sadja ali drugih primernih rastlinskih proizvodov. Paste nougat
se uporabljajo za proizvodnjo nougata, kot nadev za v čokolade
itd. in

c)  paste iz mandljev, pripravljene pretežno iz mandljev in
sladkorja in ki se uporabljajo predvsem pri proizvodnji
marcipana.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  ekstrakta sladkega korena, ki ni pripravljen kot slaščica in
ki vsebuje manj kot 10 mas.% sladkorja (tar. št. 13.02),

(b)  predelave sladkorja, ki vsebujejo kakav (tar. št. 18.06),
pri čemer kakavovo maslo ne šteje za kakav,

(c)  slajene prehrambene proizvode kot so konzervirano sadje in
lupine sadja (tar. št. 20.06) in marmelade, sadne želeje ipd.
(tar. št. 20.07),

(d) slaščice, gume in podobne proizvode (posebno za diabetike),
ki vsebujejo sintetična sladila (npr. sorbitol), ki nadomeščajo
sladkor; paste, katerih osnova je sladkor, ki pa vsebujejo dodane
maščobe v razmeroma velikih deležih, včasih pa tudi mleko in
koščičasto sadje in niso primerne za takojšnje preoblikovanje v
slaščice iz sladkorja (tar. št. 21.06) in

(e)  zdravila iz 30. poglavja.


                          18. POGLAVJE

                   KAKAV IN KAKAVOVI PROIZVODI

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo proizvodi, navedeni v tar. številkah
04.03, 19.01, 19.04, 19.05, 21.05, 22.02, 22.08, 30.03 in 30.04.

2.  Tar. številka 18.06 obsega sladkorne izdelke, ki vsebujejo
kakav in v skladu s 1. opombo k temu poglavju tudi druga živila,
ki vsebujejo kakav.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje kakav (vštevši kakav v zrnu) v vseh
oblikah, kakavovo maslo, in olje ter proizvode, ki vsebujejo
kakav v kakršnemkoli deležu, razen:

(a)  jogurta in drugih proizvodov iz tar. št. 04.03,

(b)  bele čokolade (tar. št. 17.04),

(c)  prehrambenih proizvodov (moke, zdroba, škroba ali ekstrakta
iz sladu), ki vsebujejo kakav v prahu v deležu po teži, ki je
manjši od 40 mas.% in prehrambene proizvode blaga iz tar. št. od
04.01 do 04.04, ki vsebujejo kakav v prahu v deležu, manjšem od 5
mas.%, iz tar. št. 19.01,

(d)  nabreklih in praženih žitaric, ki vsebujejo do 6 mas.%
kakava (tar. št. 19.04),

(e)  past, tort, piškotov, biskvitov in drugih pekovskih
proizvodov, ki vsebujejo kakav (tar. št. 19.05),

(f)  sladoledov in podobnih proizvodov, ki vsebujejo kakav v
prahu v kakršnem koli deležu (tar. št. 21.05),

(g)  pijač, brezalkoholnih ali alkoholnih (npr. kakavova krema),
ki vsebujejo kakav in so pripravljena za konzumiranje,
sestavljenih alkoholnih preparatov za pripravo pijač in ki
vsebujejo kakav (22. poglavje) in

(h)  zdravil (tar. št. 30.03 ali 30.04).

Iz te tar. številke je izključen tudi teobromin - alkaloid
dobljen z ekstrakcijo iz kakava (tar. št. 29.39)


18.01

KAKAV V ZRNU, CEL ALI ZDROBLJEN, SUROV ALI PRAŽEN

Kakav v zrnu so semena, ki se v velikem številu (od 25 do 80)
nahajajo v plodu (kakavovem stroku) kakavovega drevesa oz.
kakavovca (Theobroma cacao). So ploščato ovalne oblike in
ponavadi vijoličaste ali rdečkaste barve. Sestoje iz trde, krhke
lupine in zelo tanke, belkaste notranje lupine ali kožice, ki
prekriva jedro in ga deli v več delov.

Da bi zmanjšali njihov nekoliko grenak okus, da bi se lahko
razvila prava aroma in da bi olajšali luščenje, zrna
fermentirajo, lahko pa jih obdelajo tudi s parjenjem in sušenjem.
Da bi olajšali odstranjevanje lupin, da bi bila jedra
drobljivejša, da bi dosegli večjo koncetracijo ter da bi se
izboljšala okus in vonj, jih pražijo. Tedaj spustijo zrna skozi
valovite valje, ki jih lomijo in odstranjujejo kalčke. S
kasnejšimi postopki odstranijo lupine, stroke in kalčke z
zdrobljenih delov jedra (kakavova zdrobljena zrna).

Ta tar. številka vključuje surova ali pražena zrna, cela (in tudi
ločena od lupine, stroka, kožice ali kalčka) in zdrobljena.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  lupine, stroke in kožice ter druge odpadke kakava (tar. št.
18.02) in

(b)  kakavova zrna, zmleta v pasto (tar. št. 18.03)


18.02

LUPINE, SKORJE, OPNE IN DRUGI ODPADKI KAKAVA

Ta tar. številka vključuje ostanke predelave kakavovega prahu in
kakavovega masla. Nekateri izmed njih se lahko uporabijo za
nadaljnjo ekstrakcijo kakavovega masla, vsi pa za ekstrakcijo
teobromina. V razmeroma majhnih količinah se lahko tudi dodajajo
hrani za živali. Zmleti se včasih uporabljajo namesto kakavovega
prahu, kateremu so po vonju podobni, ne pa po okusu.

V to tar. številko so uvrščene:

(1)  Lupine, skorje in opne, ločene tekom procesa praženja in
drobljenja kakavovih zrn. Vsebujejo majhne odlomljene delčke
kakavovega jedra, ki ostanejo sprijeti z lupino, z opno ali z
podkožico in se popolnoma ne morejo od njih odstraniti. Iz njih
je mogoče ekstrahirati kakavovo maslo.

(2)  Kakavovi kalčki, ki se pridobivajo iz kakavovih zrn potem,
ko slednja pridejo skozi stroje za odstranjevanje kalčkov.
Kakavovi kalčki skoraj ne vsebujejo maščob.

(3)  Kakavov prah in prah kakavovih lupin - vsebnost maščob v
njih je ponavadi dovolj visoka za ekonomsko opravičljivo
ekstrakcijo.

(4)  Kakavove pogače - nastanejo pri ekstrakciji kakavovega masla
iz lupin, skorje in open oziroma iz njihovih odpadkov, ki
vsebujejo delčke, odlomljene od kakavovih jeder ali iz celih
kakavovih zrn. Te pogače vsebujejo delce lupin, open in podkožice
in so zaradi tega neprimerne za pridobivanje kakavovega prahu ali
čokolade.

Ta tar. številka izključuje kakavove pogače, nastale pri
ekstrakciji kakavovega masla iz kakavove paste brez lupin, skorje
in open (tar. št. 18.03).


18.03

KAKAVOVA MASA, RAZMAŠČENA ALI NERAZMAŠČENA

1803.10 - Nerazmaščena

1803.20 - Popolnoma ali delno razmaščena

Kakavovo maso pridobivajo z mletjem praženega kakava v zrnu
(očiščenega lupin, kožic, opn in kalčkov) med ogretimi mlinskimi
kamni ali ploščami drobilca. Dobljeni proizvod se preoblikuje v
čvrste tablete, kepe ali bloke. V takem stanju lahko pasto
uporabijo slaščičarji, vendar se ponavadi uporablja za
proizvodnjo kakavovega masla, kakavovega prahu in čokolade.

Ta ta. številka vključuje tudi delno ali popolnoma razmaščeno
maso (kakavova pogača). Ta se uporablja za proizvodnjo kakavovega
prahu ali čokolade, v nekaterih primerih pa tudi za proizvodnje
teobromina.

Ta tar. številka izključuje kakavovo maso, ki vsebuje dodani
sladkor ali druga sladila (tar. št. 18.06).


18.04

KAKAVOVO MASLO, MAŠČOBE IN OLJE

Kakavovo maslo je maščobna snov, katero vsebuje kakavovo zrno in
se ponavadi pridobiva s toplim stiskanjem (prešanjem) kakavove
paste ali celih zrn. Slabše kvalitete, ki se običajno imenuje
"kakavova mast", se lahko pridobiva iz različnih odpadkov
(lupine, skorje, prah, opne ipd.). Kakavovo maslo je pri sobni
temperaturi trdna snov, rumeno-bele barve. Po vonju je podobno
kakavu in je prijetnega okusa. Običajno se uvaža v kosih in se
uporablja v proizvodnji čokolade (s tem obogatijo kakavovo
pasto), v proizvodnji slaščic (za pripravo določenih slaščic), v
parfumeriji (za ekstrakcijo parfuma z anfleražnim postopkom), v
proizvodnji kozmetičnih sred stev in v farmaciji (priprava
zdravilnih masti, supozitorija itd.).


18.05

KAKAV V PRAHU, BREZ DODANEGA SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL

Kakavov prah pridobivajo s pretvorbo deloma razmaščene kakavove
paste, navedene v tar. št. 18.03.

Ta tar. številka vključuje le kakavov prah brez dodanega
sladkorja ali drugih sladil. Ta tar. številka med drugim
vključuje kakavov prah, dobljen po predelavi kakavovih
zdrobljenih zrn, paste ali prahu z alkalnimi snovmi (natrijevim
ali kalijevim karbonatom, itd) zaradi povečanja njegove topnosti
(topni kakav).

Kakavov prah, ki vsebuje sladkor ali druga sladila in pa kakavov
prah, kateremu je dodano mleko v prahu ali peptoni, se uvršča v
tar. št. 18.06. Vendar pa se zdravila, katerim služi kakavov prah
le kot podlaga ali kot "nosilec" medicinske snovi, uvršča v tar.
št. 30.03 ali 30.04.


18.06

ČOKOLADA IN DRUGA ŽIVILA, KI VSEBUJEJO KAKAV

1806.10 -  Kakav v prahu z dodatkom sladkorja ali drugih sladil

1806.20 -  Drugi izdelki v blokih, mase nad 2 kg, ali v tekočem
stanju, pastozni masi, prahu, zrnih ali v drugih oblikah v
razsutem stanju, v posodah ali pakiranjih nad 2 kg

 -Drugo v blokih ali palicah

1806.31 - - polnjeni

1806.32 - - nepolnjeni

1806.90 - - Drugo

Čokolada je v prvi vrsti sestavljena iz kakavove paste in
sladkorja ali drugih sladil, ponavadi pa je dodano tudi kakšno
aromatično sredstvo in kakavovo maslo.Včasih je kakavovo maslo
lahko nadomeščeno s kakavovim prahom ali z rastlinskim oljem.
Mleko, kava, lešniki, mandlji, pomarančna lupina itd. so pravtako
občasni dodatki.

Čokolada in čokoladni proizvodi so lahko pripravljeni v obliki
plošč, tablet, pastil, kroketov, granul ali prahu, lahko pa tudi
v obliki čokoladnih proizvodov, polnjenih s kremami, sadjem,
likerji itd.

Ta tar. številka vključuje vse slaščice iz sladkorja, ki
vsebujejo kakav v kakršnemkoli razmerju (vštevši čokoladni
nougat), nadalje slajeni kakavov prah, čokoladni prah, čokoladne
prelive in nasploh vse prehrambene proizvode, ki vsebujejo kakav
(razen tistih, izključenih po splošnih določilih k temu
poglavju).

Tudi čokolada, obogatena z vitamini, se uvršča v to tar.
številko.

Ta tar. št. so izključeni:

(a) bela čokolada (sestavljena iz kakavovega masla, sladkorja in
mleka v prahu) (tar. št. 17.04),

(b) piškoti in drugi pekarski izdelki, obliti s čokolado (tar.
št. 19.05)

KOMENTAR K TARIFNI PODŠTEVILKI

Tar. podštevilka 1806.31

V smislu te tarifne podštevilke označuje pojem "polnjeni"
ploščice, liste ali palčke, sestoječe iz osrednjega, centralnega
dela iz npr. kreme, skorjastega sladkorja, posušenega kokosovega
oreščka, sadne paste, likerja, marcipana, oreha, nougata,
karamela ali kombinacije teh proizvodov, oblitih s čokolado.
Trdne ploščice, tablice ali palčke iz čokolade, ki vsebujejo npr.
žitarice, sadje ali orehe (zdrobljene ali nezdrobljene), ki so
vseskozi prepojene s čokolado, ne štejejo za "polnjene" izdelke


                          19. POGLAVJE

  IZDELKI IZ ŽIT, MOKE, ŠKROBA ALI MLEKA; SLAŠČIČARSKI IZDELKI

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

a)  sestavljena živila, ki vsebujejo več kot 20 mas.% klobas,
mesa, drugih klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov,
mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli
kombinacije teh izdelkov (16. poglavje), razen primera iz tarifne
številke 19.02;

b)  biskviti in drugi izdelki iz moke in škroba, posebej
pripravljeni za hrano živali (tar. št. 23.09);

c)  zdravila in drugi proizvodi iz 30. poglavja.

2.  V tem poglavju sta z izrazom "moka" in "zdrob" mišljena:

(a)  zdrob in moka iz žit iz 11. poglavja in

(b)  moka, zdrob in prašek rastlinskega izvora iz katerega koli
poglavja, razen moke, zdroba in praška iz posušene zelenjave
(tar. št. 07.12), krompirja (tar. št. 11.05) ali posušenih
stročnic (tar. št. 11.06).

3. Tar. št. 19.04 ne obsega proizvodov, ki vsebujejo več kot 6
mas.% kakava, računanega na poplnoma odmaščeno osnovo ali so
prevlečeni s čokolado, ali drugih živil, ki vsebujejo kakav, iz
tar. št. 18.06.

4.  Pri tar. št. 19.04 so z izrazom "drugače pripravljeni"
mišljene predelave višje stopnje od predelav, predvidenih v
tarifnih številkah in opombah v 10. in 11. poglavju.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje številne proizvode, ki se pretežno
uporabljajo za prehrano ljudi, ki se proizvajajo bodisi
neposredno iz žitaric iz 10. poglavja, bodisi iz proizvodov iz
11. poglavja ali iz moke, zdroba in prahu rastlinskega izvora iz
drugih poglavij moka in zdrob žitaric, škrob, moka, zdrob in prah
iz sadja ali vrtnin), ali pa iz proizvodov iz tar. št. od 04.01
do 04.04. To poglavje vključuje tudi slaščičarske proizvode in
biskvite - tudi, če ne vsebujejo moke, škroba ali drugih
proizvodov iz žit.

Za namene opombe št.3 tega poglavja in tar.št. 19.01, vsebnost
kakavovega prahu v proizvodu se navadno izračuna tako, da se
kombinirano vsebnost teobromina in kofeina pomnnoži s faktorjem
31.

Povdariti je treba, da izraz "kakavov prah" kot se uporablja v
opombi št.3 k temu poglavju in v tar.št. 19.01 ne sme biti omejen
le na kakav v prahu, temveč vključuje kakav v vseh oblikah
vključno kakavovo maso in kakav v trdni obliki.

To poglavje izključuje:

(a)  prehrambene proizvode (razen polnjenih proizvodov iz tar.
št. 19.02), ki vsebujejo po teži več kot 20% klobasičarskih
proizvodov, mesa drugih klavničnih proizvodov, krvi rib ali
rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev, ali pa
katerekoli kombinacije teh proizvodov (16. poglavje).

(b)  prehrambene proizvode iz moke, zdroba, škroba ali ekstrakta
iz sladu, ki vsebujejo po teži 40% ali več kakava (računano na
popolnoma odmaščeno osnovo) in prehrambene proizvode iz tar. št.
od 04.01 do 04.04, ki vsebujejo po teži 5% ali več kakavovega
prahu (tar. št. 18.06).

(c)  pražene kavne nadomestke, ki vsebujejo kavo v kakršnemkoli
razmerju (tar. št. 09.01) in druge pražene kavne nadomestke (npr.
praženi ječmen) (tar. št. 21.01).

(d)  praške za izdelovanje krem, posladkov, sladoleda in podobnih
proizvodov in ki niso iz moke, škroba, zdroba, ekstrakta sladu
ali iz proizvodov iz tar. številk od 04.01 do 04.04 (ponavadi
tar. še. 21.06).

(e)  proizvode, izdelane iz moke ali škroba, ki pa so posebej
pripravljeni za hrano za živali (npr. biskviti za pse) (tar. št.
23.09).

(f)  zdravila in druge proizvode iz 30. poglavja.


19.01

SLADNI EKSTRAKT; ŽIVILA IZ MOKE, ZDROBA, ŠKROBA IN SLADNEGA
EKSTRAKTA BREZ DODATKA KAKAVA ALI Z DODATKOM KAKAVA V PRAHU V
KOLIČINI MANJ KOT 40 mas.%, PRERAČUNANO NA POPOLNOMA ODMAŠČENO
OSNOVO, KI NISO NAVEDENA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU; ŽIVILA IZ
IZDELKOV IZ TAR. ŠTEVILK 04.01 DO 04.04 BREZ DODATKA KAKAVOVEGA
PRAHU ALI PA Z DODATKOM KAKAVOVEGA PRAHU V KOLIČINI MANJ KOT 5
mas.%, PRERAČUNANO NA POPOLNOMA ODMAŠČENO OSNOVO, KI NISO
NAVEDENA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU

1901.10 - Proizvodi za otroško hrano v pakiranjih za prodajo na
drobno

1901.20 - Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz
tar. št. 19.05

1901.90 - Drugo

(I) Ekstrakti sladu.

Ekstrakti iz sladu se dobijo s koncentriranjem raztopine, ki
nastane z namakanjem sladu v vodi.

Ekstrakti sladu ostanejo razvrščeni v tej tar. številki, bodisi
če se uvažajo v blokih ali v prahu, bodisi če se uvažajo kot bolj
ali manj viskozne tekočine.

Ekstrakti sladu z dodanim lecitinom, vitamini, soljo itd.
ostanejo uvrščeni v to tar. številko pod pogojem, da ne tvorijo
gotovih zdravil iz 30. poglavja..

Ekstrakti sladu se uporabljajo največ za izdelovanje proizvodov,
ki se uporabljajo kot otroška prehrana, za dietalno prehrano ali
pa v kulinarične namene ter za proizvodnjo farmacevtskih
izdelkov. Te viskozne oblike se lahko tudi brez nadaljnje
predelave uporabijo v pekovski in tekstilni industriji.

Ta tar. številka ne vključuje:

a)  slaščice iz sladkorja, ki vsebuje ekstrakte sladu (tar. št.
17.04),

b)  pivo in druge pijače (npr. malton), katerih osnova je slad
(22. poglavje) in

c) encimov sladu (tar. št. 35.07).

(II)  Prehrambeni proizvodi iz moke, zdroba, škroba ali
ekstrakta sladu, brez kakava, računano na popolnoma odmaščeno
osnovo, ali z njim v razmerju, manjšem od 40 mas.%, neomenjeni in
ne zajeti na drugem mestu.

Ta tar. številka vključuje številne prehrambene proizvode,
katerih osnova so moka ali zdrob, škrob ali ekstrakti sladu, ki
jim dajejo bistveni značaj, neglede na delež teh sestavin v teži
ali prostornini.

Tem glavnim sestavinam so lahko dodane druge snovi, kot so:
mleko, sladkor, jajca, albumin, maščoba, olje, aromatična
sredstva, gluten, barve, vitamini, sadje ali druge snovi zaradi
izboljšanja dijetične vrednosti, ali pa kakava, v kakršni koli
količini, ki je manjša od 40 mas.%, računano na popolnoma
odmaščeno osnovo.

 Treba pa je poudariti, da so proizvodi, ki vsebujejo po teži več
kot 20% klobasičarskih proizvodov, mesa, drugih klavničnih
proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev in drugih vodnih
nevretenčarjev ali katerekoli kombinacije teh proizvodov, iz te
tar. številke izključeni (16. poglavje).

Pojasnila za potrebe te tar. številke:

(A)  Izrazi "moka" in "zdrob" ne označujeta le moko i zdrob iz
11. poglavja, temveč tudi moko, zdrob in prah rastlinskega
porekla iz katerekoli poglavja, kot je npr. sojina moka in
endospermna moka iz rožičevih semen. Vendar pa ta dva pojma ne
vključujeta moke, zdroba ali prahu iz posušene zelenjave (tar.
št. 07.12), iz krompirja (tar. št. 11.05) in iz posušenih
zelenjavnih stročnic (tar. št. 11.06).

(B)  Izraz "škrob" vključuje tako netransformirane škrobe kot
škrobe, ki so preželatinirani ali napravljeni topne, vendar ne
nadalje izdvojenih škrobnih proizvodov, kot je npr.
dekstrimaltoza.

Predelave iz te tar. številke so lahko tekoče ali v obliki prahu,
granul, testa ali v drugih čvrstih oblikah, kot so trakovi in
diski.

Ti proizvodi se pogosto uporabljajo za proizvodnjo pijač, kaš,
otroške hrane in dietalne hrane (z enostavnim mešanjem ali
kuhanjem v mleku ali vodi), ali pa za proizvodnjo piškotov,
pudinga, krem in podobnih kulinaričnih izdelkov.

Lahko so tudi intermedijalni proizvodi v prehrambeni industriji.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1) moko, dobljeno z izhlapevanjem mešanice mleka, sladkorja in
moke,

(2)  predelave, ki sestoje iz mešanice jajc v prahu, mleka v
prahu, ekstrakta sladu in kakavovega prahu,

(3)  "Rachaout" - prehrambeni proizvod iz moke in riža, raznih
škrobov, moke sladkega žira, sladkorja in kakava, aromatiziran z
vanilijo,

(4)  proizvode, sestavljene iz mešanice moke iz žitaric s sadno
moko, ponavadi tudi z dodanim kakavom, ali pa iz sadne moke z
dodanim kakavovim prahom,

(5)  mleko s sladom in podobne proizvode, sestavljene iz mleka v
prahu in ekstrakta sladu ali pa brez dodanega sladkora,

(6)  cmoke, svaljke, njoke iz sestavin, kot so zdrob, moka
žitaric, krompirjeva moka, drobtinice, maščobe, sladkor, jajca,
začimbe, kvas, marmelada in sadje. Vendar pa se proizvodi,
katerih osnova je krompirjeva moka, uvrščajo v 20. poglavje in

(7)  gotova mešana testa, katerih bistvene sestavine so moka
žitaric s sladkorjem, maščoba, jajca ali sadje (vključno s testi,
ki so pripravljena v modelih ali v določenih končnih oblikah).

Neglede na proizvode, katere izključujejo splošna določila tega
poglavja, pa ta tar. številka izključuje:

(a)  samovzhajajoče in preželatinirane moke iz tar. št. 11.01 in
11.02,

(b)  moke iz mešanih istovrstnih žitaric (tar. št. 11.01 ali
11.02), moko iz mešanih vrtnin-stročnic in moke iz mešanega sadja
(tar. št. 11.06), drugače nepripravljene,

(c)  testenin in kuskusa iz tar. št. 19.02,

(d)  tapioke in njenih nadomestkov (tar. št. 19.03),

(e)  delno ali v celoti kuhane pekarske proizvode, pri čemer je
treba delno kuhane pred zaužitjem še dodatno kuhati
(tar.št.19.05),

(f)  omake in pripravki iz teh živil (tar.št.21.03),

(g)  zelenjavne in goveje juhe in pripravki iz teh živil ter
homogenizirani sestavljeni prehrambeni proizvodi (tar.št. 21.04),

(h)  teksturirani zelenjavni proteinski proizvodi (tar.št.21.06),

(ij)  pijače iz 22.poglavja.

(III)  Prehrambeni pripravki iz proizvodov iz tar. številk od
04.01 do 04.04, brez vsebovanega kakava ali z vsebovanim kakavom
v razmerju, manjšem od 5%, računano na popolnoma odmaščeno
osnovo, neomenjeni ali nezajeti na drugem mestu.

Pripravki iz te tar. številke je od proizvodov iz tar. številk od
04.01 do 04.04 mogoče razlikovati po tem, da prvi vsebujejo poleg
naravnih mlečnih sestavin še druge sestavine, ki v slednjih
proizvodih niso dovoljene.Tako npr tarifna št. 19.01 vključuje:

(1)  pripravke v prahu ali tekoče, ki se uporabljajo kot hrana za
otroke ali v dietalne namene in ki sestoje iz mleka, kateremu so
kot sekundarne sestavine dodane npr. kvas in kaša iz žitaric,

(2)  mlečne pripravke, katere pridobivajo z zamenjavo ene ali več
mlečnih sestavin (npr. maščob masla) z drugimi snovmi (npr. z
oleinsko maščobo).

Proizvodi iz te tar. številke so lahko sladkani in lahko
vsebujejo kakavov prah. Vendar pa ta tar. številka izključuje
proizvode, ki imajo značaj slaščice iz sladkorja (tar. št. 17.04)
in pa proizvode, ki vsebujejo po teži več kot 5% kakava (tar. št.
18.06), kot tudi pijače (22. poglavje).

Ta tar. številka vključuje tudi mešanice in baze (npr. praške) za
proizvodnjo sladoleda, vendar pa sladoled in podobne zamrznjene
proizvode, katerih osnova so mlečne sestavine, izključuje (tar.
št. 21.05).


19.02

TESTENINE, KUHANE ALI NEKUHANE ALI POLNJENE (Z MESOM ALI DRUGIMI
SNOVMI) ALI DRUGAČE PRIPRAVLJENE, KOT SO ŠPAGETI, MAKARONI,
REZANCI, LAZANJE, CMOKI, RAVIOLI, KANELONI; KUSKUS, PRIPRAVLJEN
ALI NEPRIPRAVLJEN

 - Testenine, nekuhane in nepolnjene in ne drugače pripravljene:

1902.11 - - z jajci

1902.19 - - druge

1902.20 - Testenine, polnjene, kuhane ali nekuhane ali drugače
pripravljene

1902.30 - Druge testenine

1902.40 - Kuskus

Testenine iz te tar. številke so nefermentirani proizvodi,
izdelani iz zdroba ali moke pšenice, koruze, riža, krompirja itd.

Te moke ali zdrobi (ali pa njih mešanice) se najprej pomešajo z
vodo in zmesijo v testo, ki lahko vsebuje tudi druge sestavine
(npr. zelo drobno zrezano zelenjavo, rastlinske sokove ali pire,
jajca, mleko, gluten, diastazo, vitamine, barvila in aromatične
snovi). Testo se potem oblikuje (npr. z ekstruzijo in rezanjem, z
valjanjem in rezanjem, s stiskanjem, z vlivanjem v kalupe ali z
aglomeracijo v vrtečih bobnih) v določene oblike in velikosti
(npr. cevke, trakove, nitke, školjke, zrna,  kroglice, zvezdice,
črke itd.). Tekom postopka včasih dodajo tudi majhno količino
olja. Oblike testenin ponavadi dajejo imena tudi proizvodom (npr.
makaroni, tagilatelle, špageti, žličniki itd.).

Pred prodajo se ti proizvodi ponavadi sušijo zaradi lažjega
transporta, skladiščenja in hranjenja. Posušene testenine so zelo
krhke. Ta tar. številka vključuje tudi neposušene testenine, to
je vlažne ali sveže testenine, pa tudi zamrznjene proizvode, kot
so npr. sveži njoki in zamrznjeni ravioli.

Testenine iz te tar. številke so lahko kuhane, polnjene z mesom,
ribami, sirom ali z drugimi snovmi v kakršnemkoli razmerju. Ta
tar. številka vključuje tudi drugače pripravljene testenine (npr.
got gotove jedi, ki vsebujejo tudi druge sestavine, kot je meso,
omaka, zelenjava). S kuhanjem postane testenina mehka, vendar pri
tem ne spremeni svoje izvirne oblike.

Polnjena testenina je lahko popolnoma zaprta (npr. ravioli), na
koncih odprta (npr. kaneloni) ali pa v slojih, kot so lazanje.

Ta tar. številka vključuje tudi kuskus, to je neka vrsta zdroba,
obdelana s toploto. Kuskus iz te tar. številke je lahko kuhan ali
drugače pripravljen (npr. z mesom, zelenjavo ali drugimi
sestavinami kot popolna jed, ki nosi isto ime).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  proizvodov (razen polnjenih testenin), ki vsebujejo po masi
več kot 20% klobasičarskih proizvodov, mesa, drugih klavničnih
proizvodov, rib ali rakov, mehkužcev in drugih vodnih
nevretenčarjev ali katerekoli kombina cije teh proizvodov (16.
poglavje) in

(b) juh in enolončnic ter pripravkov zanje, ki vsebujejo
testenine (tar. št. 21.04).


19.03

TAPIOKA IN NJENI NADOMESTKI, PRIPRAVLJENI IZ ŠKROBA, KOT KOSMIČI,
ZRNCA, PERLE IN V PODOBNIH OBLIKAH

Ta tar. številka vključuje prehrambene proizvode, pripravljene iz
škroba manioke (tapioka), škroba iz saga (sago), krompirjevega
škroba (farinoka, krompirjeva tapioka, krompirjev sago) ali iz
drugih podobnih škrobov (arorut, salep, juka itd.).

Škrob se pomeša z vodo, da nastane gosto testo. Testo se položi
na cedilo ali v preluknjano posodo, iz katere pada po kapljicah
na kovinski krožnik, segret na temperaturo med 120 stopinj C in
150 stopinj C. Iz kapljic nastanejo majhne žogice ali kosmi, ki
se včasih zdrobijo ali pa v zrnih. Po drugi metodi škrobovo testo
zbirajo v posodi, katero grejejo s paro.

Ti proizvodi se prodajajo v obliki kosmov, zrnc, kroglic in v
podobnih oblikah. Uporabljajo se za pripravo juh, pudingov in
dietetične hrane.


19.04

PRIPRAVLJENA ŽIVILA, DOBLJENA Z NABREKANJEM ALI PRAŽENJEM ŽIT ALI
ŽITNIH IZDELKOV (NPR. KORUZNI KOSMIČI); ŽITA, RAZEN KORUZE, V
ZRNU ALI OBLIKI KOSMIČEV ALI DRUGE OBLIKE (RAZEN MOKE IN ZDROBA),
PREDKUHANA ALI DRUGAČE PRIPRAVLJENA, KI NISO NAVEDENA IN NE
ZAJETA NA DRUGEM MESTU

1904.10 -  Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali
praženjem žit ali žitnih izdelkov

1904.20 -  Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih
kosmičev ali mešanic nepraženih in praženih ali nabreklih žitnih
kosmičev

1904.90 -  Drugo

(A)  Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem
žit ali žitnih izdelkov(npr. koruzni kosmiči - corn flakes).

Ta skupina vključuje vrsto prehrambenih proizvodov iz žitnih zrn
(iz koruze, pšenice, riža, ječmena itd.), ki postanejo hrustljavi
z nabrekanjem ali s praženjem. Ti proizvodi se uporabljajo
predvsem z mlekom kot hrana za zajtrke. Tekom proizvodnje ali
kasneje lahko tem proizvodom dodajo še sol, sladkor, melasa,
ekstrakt sladu, sadni ali kakavovo prah (glej opombo št.3 in
splošna določila k temu poglavju).

Ta skupina proizvodov vključuje tudi podobne prehrambene
proizvode, dobljene z nabrekanjem ali praženjem moke ali otrobov.

Koruzne kosmiče pridobivajo iz koruznih zrn z odstranjevanjem
perikarpa in kalčka, nato z dodajanjem sladkorja, soli ali
ekstrakta sladu, z mehčanjem s pomočjo pare in na koncu z
valjanjem v luskice in praženjem v rotacijskih pečeh. Enak
postopek se lahko uporabi tudi pri pšenici ali drugih žitih v
zrnu.

Tudi nabrekli riž in pšenica se uvrščata v to skupino. Te
proizvode pripravljajo tako, da zrna izpostavijo pritisku in
vlagi v ogreti komori. Ko nato hipoma znižajo pritisk in zrna
izpostavijo normalni atmosferi, zrna kar nekajkrat povečajo svojo
prostornino.

Ta skupina prav tako vključuje hrustljave in aromatizirane
prehrambene proizvode, dobljene z obdelovanjem navlaženih žitnih
zrn (celih ali v koščkih) s toploto, ki vpliva na njihovo
nabrekanje. Zrna (cela ali v koščkih) se zatem poškropijo z
aromatičnim sredstvom, ki sestoji iz mešanice rastlinskega olja,
sira, ekstrakta kvasa, soli in mononatrijevega glutaminata.
Podobni proizvodi iz testa in praženi v rastlinskih oljih, so iz
te tar. številke izključeni (tar. št. 19.05).

(B)  Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev
ali mešanic nepraženih in praženih ali nabreklih žitnih kosmičev.

Ta skupina vlkjučuje pripravljena živila, dobljena iz nepraženih
žitnih kosmičev ali mešanic nepraženih in praženih ali nabreklih
kosmičev. Ti proizvodi (običajno se imenujejo Müsli) lahko
vsebujejo suho sadje, lešnike, sladkor, med, itd. Običajno se
uporabljajo kot hrana za zajtrk.

(C)  Druga cela žitna zrna, razen koruznih, predhodno kuhana ali
drugače pripravljena.

Ta skupina vključuje predhodno kuhana ali drugače pripravljena
žita v zrnu (vštevši zdrobljena zrna). Ta skupina vključuje npr.
riž, predhodno popolnoma ali deloma kuhan in zatem dehidriran,
kar spremlja občutna sprememba strukture zrna. Popolnoma kuhan
riž je treba pred konzumiranjem le namočiti v vodo in oboje
skupaj zavreti, medtem ko je treba delno predhodno kuhan riž
kuhati 5 do 12 minut. Ta skupina vključuje tudi proizvode, ki
sestoje iz predhodno kuhanega riža, kateremu so dodane sestavine,
kot je zelenjava in začimbna sredstva - vendar pod pogoji, da
druge sestavine ne vplivajo na bistvene lastnosti proizvoda. Ta
skupina ne vključuje žitnih zrn, ki se zgolj obdelana s postopki,
navedenimi v 10. ali 11. poglavju.

V to tarifno številko se uvršča tudi predkuhana pšenica v obliki
obdelanih zrn, ki se dobiva s kuhanjem trdih pšeničnih zrn,
katere nato sušijo, luščijo in zdrobijo ali zmeljejo ter končno
presejejo in tako dobijo velika in majhna zrna. Lahko je tudi v
obliki celih zrn.

V to tarifno številko se ne uvrščajo zrna žitaric, obdelana po
postopkih, opredeljenih v 10. ali 11 poglavju.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  pripravljene žitarice, ki so prevlečene s sladkorjem ali
sladkor kako drugače vsebujejo v takem razmerju, da jim daje
značaj slaščice (tar. št. 17.04),

(b)  proizvode, ki po teži vsebujejo več kot 6% kakava, računano
na popolnoma odmaščeno osnovo, ali so prevlečeni s čokolado in
druge prehrambene proizvode, ki vsebujejo kakav iz tar. št. 18.06
(tar. št. 18.06) in

(c)  koruzo, pripravljeno za uživanje, v obliki valjev ali zrn
(20. poglavje).


19.05

KRUH, SLAŠČICE, KOLAČI, PIŠKOTI IN DRUGI PEKOVSKI IZDELKI Z
DODATKOM KAKAVA ALI BREZ NJEGA; HOSTIJE, PRAZNE KAPSULE ZA
FARMACEVTSKO RABO, OBLATI ZA PEČATENJE, RIŽEV PAPIR IN PODOBNI
PROIZVODI

1905.10 - Hrustljavi kruh (krisp)

1905.20 - Kruh in podobni proizvodi, začinjeni z ingverjem

1905.30 - Sladki biskviti, vaflji in oblati

1905.40 - Prepečenec, opečen kruh (toast) in podobni opečeni
proizvodi

1905.90 - Drugo

(A)  Kruh, slaščice, kolači, piškoti in drugi pekovski proizvodi
z ali brez dodanega kakava.

Ta tar.številka vključuje vse pekovske proizvode. Najpogostejše
sestavine teh izdelkov so moka, kvas in sol, vendar lahko
vsebujejo tudi druge sestavine kot so gluten, škrob, moko iz
stročnic, ekstrakt sladu ali mleko, razna semena kot so npr. mak,
kumina ali janež, nadalje lahko vsebujejo sladkor, med, jajca,
maščobe, sir, sadje, kakav v kakršnemkoli razmerju, meso, ribe,
"pekovske izboljševalce" itd. Pekovski izboljševalci služijo
predvsem zato, da pospešijo fermentacijo testa, izboljšajo
lastnosti in videz proizvodov ter povečajo njihovo obstojnost.

Ta tar.številka vključuje naslednje proizvode:

(1) Navadni kruh (tar.podšt. 1905 90 300), ki pogosto vsebuje le
žitno moko, kvas in sol.

(2) Glutenski kruh za diabetike.

(3) Nekvašen kruh ali matzos (tar.podšt. 1905 90 100).

(4) Hrustljavi kruh (krisp-tar.podšt. 1905.10) - to je suh
hrustljavi kruh, ponavadi v obliki tankih,  pravokotnih  ali
okroglih ploščic.Hrustljavi kruh izdelujejo iz testa, izdelanega
iz moke, zdroba, kaše ali  polnozrnate moke rži, ovsa, ječmena
ali pšenice. Testo je vzhajano s pomočjo kvasa, kislega testa ali
drugih sredstev za vzhajanje, lahko pa tudi s pomočjo stisnjenega
zraka.Vsebnost vode v izdelkih ne sme presegati 10 mas.%.

(5) Prepečenec, opečen kruh (toast) (tar.podšt. 1905.40) in
podobni opečeni izdelki, vključno tiste v rezinah ali zmlete z
ali brez dodanega masla ali drugih maščob, sladkorja, jajc ali
drugih hranilnih snovi.

(6) Ingverjev kruh in podobni proizvodi (tar.podšt. 1905.20). Ti
proizvodi so gobaste (spužvaste) strukture, pogosto prožne
konsistence, ter izdelani iz ržene ali pšenične moke, sladil
(npr. med, glukoza, invertni sladkor, rafinirana melasa) in
aromatičnih sredstev ali začimb, lahko pa vsebujejo tudi jajčni
beljak ali sadje. Nekatere vrste ingverjevega kruha so prevlečene
s čokolado ali pa s prelivom, izdelanim iz maščob in kakava.
Druge vrste pa lahko vsebujejo sladkor ali pa so z njim posute.

(7)  "Preste"(tar.podšt. 1905.90), so krhki, glazirani in soljeni
proizvodi, izdelani iz testa valjaste oblike,  pogosto zviti v
obliko črke "B" ali "8".

(8)  Piškoti (keksi)(tar.podšt. 1905.30). Ponavadi so krhki in so
izdelani iz moke in maščobe, katerima je lahko dodan sladkor ali
druge snovi, omenjene v nadaljnem besedilu pod točko (10). Pečejo
se dalj časa, da bi pridobili na obstojnosti in se pakirajo v
zaprto embalažo.      

Obstaja več vrst piškotov, na primer:

(a) Enostavni piškoti, ki ne vsebujejo sladil (ali pa v zelo
majhnih količinah), vsebujejo pa razmeroma visok delež maščob.Ta
vrsta vključuje maslene in navadne piškote.

(b) Sladki piškoti, so fini pekovski proizvodi, z dolgim rokom
trajanja in so izdelani na osnovi moke, sladkorja ali drugih
sladil in maščob (naštete sestavine predstavljajo najmanj 50
mas.% proizvoda. Lahko imajo dodano ali ne sol, mandlje, lešnike,
aromatična sredstva, čokolado, kavo, itd. Vsebnost vode v gotovem
proizvodu ne sme presegati 12 mas.%  proizvoda, vsebnost maščob
pa ne 35 mas.% proizvoda (nadevi in premazi se pri določevanju
teh vsebnosti ne upoštevajo). Običajno ti piškoti niso nadeti,
lahko pa včasih vsebujejo čvrst ali kakšen drug nadev (iz
sladkorja, rastlinskih maščob, čokolade, itd.). Piškoti so skoraj
izključno industrijsko proizvedeni izdelki.

(c)  Dišeči in slani piškoti, vsebujejo malo saharoze -
sladkorja.

(9)  Vafeljni in oblati (tar.podšt. 1905 30 90) so lahki in fini
pekovski proizvodi, ki se pečejo med modeliranimi  kovinskimi
ploščami. Ta kategorija vključuje tudi tanke vaflje, katere je
moč zvijati, vaflje, ki sestoje iz dveh ali več plasti tankih
vafljev med katerimi je okusen nadev, ter izdelke, ki se
proizvajajo z ekstrudiranjem vafeljnega testa skozi posebne
stroje (npr. korneti za sladoled). Vsebnost vode v teh izdelkih
ne sme biti večja od 10 mas.%. Vaflji so lahko obliti s čokolado.
Oblati so podobni vafeljnim proizvodom.

(10) Slaščice in kolači, vsebujejo sestavine kot so: moka, škrob,
maslo ali druge maščobe, sladkor, mleko, smetana, jajca,
čokolada, kakav, kava, med, sadje, likerji, žganja, beljak, sir,
meso, ribe, aromatična sredstva, kvas ali druge snovi za
vzhajanje.

(11) Pekovski proizvodi izdelani brez moke (npr. poljubčki,
izdelani iz jajčnega beljaka in sladkorja).

(12) Palačinke so izdelane iz mleka, moke, jajc, soli, sladkorja
in so tanke ploščate oblike.

(13) Gibanice in pite, sestavljene so iz ovoja (iz testa) in
nadeva, ki je lahko izdelan iz različnih sestavin, npr. iz sira,
jajc, smetane, masla, soli, popra, muškatnega oreha in (če gre za
"quiche lorraine") tudi iz slanine in šunke.

(14) Pizze,  so izdelane iz krušnega testa, obloženega z raznimi
drugimi sestavinami, kot so npr. sir, paradižnik, olje, meso,
sardele, itd. Vendar, če je v oblogi mesnega deleža več kot 20
mas.% so izključene iz te tar.št. (16.poglavje)

(15) Hrustljavi dišeči prehrambeni proizvodi, izdelani iz testa
na osnovi koruznega zdroba z dodanim začimbnim sredstvom, v
smislu mešanice sira, mononatrijevega glutaminata in soli,
praženi v rastlinskem olju in pripravljeni za konzumiranje.

Proizvodi, ki vsebujejo po masi več kot 20% klobas, mesa, drugih
klavničnih proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih
vodnih nevretenčarjev ali katerekoli kombinacije teh proizvodov
(npr. mesna pita) so iz te tar. številke izključeni (16
poglavje).

(B)  Hostije, prazne kapsule za farmacevstko uporabo, oblati za
pečatenje, rižev papir in  podobni proizvodi.

Ta tar. številka vključuje določeno število proizvodov, izdelanih
iz paste na osnovi moke ali škroba, ponavadi pečenih, v obliki
okroglih ploščic (diskov) ali listov. Uporabljajo se v različne
namene.

Hostije so tanke okrogle ploščice (diski), izdelane iz paste na
osnovi pšenične moke in se pečejo med železnimi ploščami.

Prazne kapsule za farmacevtsko uporabo, so majhne in plitve
čašice, izdelane iz paste na osnovi moke ali škroba. Izdelane so
tako, da v paru oblikujejo posodico.

Oblati za pečatenje so izrezani iz tankih listov pečene, sušene
in včasih obarvane paste. Lahko vsebujejo tudi lepljive snovi.

Rižev papir je sestavljen iz tankih listov pečene in sušene paste
na osnovi škroba ali moke. Uporablja se za oblaganje nekaterih
slaščičarskih proizvodov, še posebej nougata. Tega riževega
papirja ne gre enačiti z "riževim papirjem", ki se pridobiva z
rezanjem srži nekaterih vrst palm (glej komenta k tar. št.
14.04.).


                          20. POGLAVJE

        IZDELKI IZ VRTNIN, SADJA IN DRUGIH DELOV RASTLIN

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  vrtnine in sadje, pripravljeni ali konzervirani po
postopkih, navedenih v 7., 8. ali 11. poglavju;

(b)  sestavljena živila, ki vsebujejo več kot 20 mas.% klobas,
mesa, drugih klavničnih izdelkov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev
ali drugih vodnih nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh
izdelkov (16. poglavje);

(c)  sestavljena homogenizirana živila iz tar. št. 21.04.

2.  Tar. št. 20.07 in 20.08 ne obsegata sadnih želejev, sadnih
past, mandljev in podobnih proizvodov, prevlečenih s sladkorjem
(tar. št. 17.04), in čokoladnih slaščic (tar. št. 18.06).

3.  Tar. št. 20.01, 20.04 in 20.05 obsegajo glede na primer samo
tiste proizvode iz 7. poglavja ali iz tar. št. 11.05 ali 11.06
(razen moke, zdroba in prahu iz proizvodov iz 8. poglavja), ki so
pripravljeni ali konzervirani po drugih postopkih, kot pa so
omenjeni v opombi 1.(a).

4.  Paradižnikov sok s 7 mas.% suhe snovi ali več se uvršča v
tar. št. 20.02.

5.  Pri tar. št. 20.09 so z izrazom "sokovi, nefermentirani in
brez dodanega alkohola" mišljeni sokovi, v katerih delež alkohola
ne presega 0,5 vol.% (glej 2. opombo v 22. poglavju).

Opombi k podštevilkam

1.  Pri tar. podšt. 2005.10 so z izrazom "homogenizirane vrtnine"
mišljeni izdelki iz fino homogeniziranih vrtnin, pripravljeni za
prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v
posodah z neto vsebino do vključno 250 g. Pri tej definiciji se
ne upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki se dodajo
izdelku kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti izdelki
lahko vsebujejo majhne količine vidnih koščkov vrtnin. Tar.
podšt. 2005.10 ima prednost pred vsemi drugimi tarifnimi
podštevilkami tar. št. 20.05.

2.  Pri tar. podšt. 2007.10 so z izrazom "homogenizirani izdelki"
mišljeni izdelki iz fino homogeniziranega sadja, pripravljeni za
prodajo na drobno kot hrana za otroke ali za dietetične namene, v
pakiranjih z neto vsebino do 250 g. Pri tej definiciji se ne
upoštevajo majhne količine katerih koli sestavin, ki se dodajo
izdelku kot začimbe, konzervansi ali v druge namene. Ti izdelki
lahko vsebujejo majhne količine vidnih koščkov sadja. Tar. podšt.
2007.10 ima prednost pred vsemi drugimi tarifnimi podštevilkami
tar. št. 20.07.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje:

(1)  vrtnine, sadje, koščičasto sadje in druge dele užitnih
rastlin, pripravljene ali konzervirane s pomočjo kisa ali ocetne
kisline,

(2)  sadje, koščičasto sadje, lupine sadja in druge dele rastlin,
konzervirane s pomočjo sladkorja,

(3)  marmelade, sadne želeje, džeme, sadne pireje, sadne paste -
kaše, kuhane kot predelave,

(4)  vrtnine in sadje, pripravljeno s homogenizacijo,

(5)  sadne in zelenjavne sokove, neprevrete in brez dodanega
alkohola in alkoholne moči, ki ne presega 0,5 vol.%,

(6)  vrtnine, sadje, koščičasto sadje in druge dele užitnih
rastlin, pripravljene ali konzervirane z drugimi postopki razen
tistih, navedenih v 7., 8. ali 11. poglavju ali drugje v
Nomenklaturi,

(7)  proizvode iz tar. številk 07.14, 11.05 in 11.06 (razen moke,
zdroba ali prahu proizvodov iz 8. poglavja), pripravljene ali
konzervirane z drugi postopki razen tistih, navedenih v 7. in 11.
poglavju

Ti proizvodi so lahko celi, v kosih ali zdrobljeni.

To poglavje ne vključuje:

(a)  prehrambenih proizvodov, ki vsebujejo po teži več kot 20%
klobasičarkih proizvodov, mesa, drugih klavničnih proizvodov,
krvi, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev ali
katerekoli kombinacije teh proizvodov (16. poglavje),

(b)  proizvodov, kot je npr. sadna torta (tar. št. 19.05),

(c)  juh in enolončnic in pripravkov zanje ter homogeniziranih
prehrambenih proizvodov iz tar. št. 21.04 in

(d)  sadnih sokov zelenjavnih sokov alkoholne moči več kot 0.5
vol.%, (22. poglavje).


20.01

VRTNINE, SADJE IN DRUGI UŽITNI DELI RASTLIN, PRIPRAVLJENI ALI
KONZERVIRANI V KISU ALI OCETNI KISLINI

2001.10 - Kumare in kumarice

2001.20 - Čebula

2001.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje vrtnine (glej opombo št. 3 k temu
poglavju), sadje in druge užitne dele rastlin, pripravljene ali
konzervirane s pomočjo kisa ali ocetne kisline, neglede na to,
ali vsebujejo ali ne vsebujejo soli, začimb, senfa,sladkorja ali
drugih sladil. Ti izdelki lahko vsebujejo olje ali druge aditive.
Lahko so v razsutem stanju (v čebričkih, sodih itd) ali v
kozarcih, steklenicah, konzervah ali v neprodušnih posodah in
pripravljeni za prodajo na drobno. Ta tar.številka vključuje
nekatere pripravke, znane kot "pickle" (mešanica koščkov
zelenjave, sadja, kisa, začimb) (tudi s senfom) itd.

Blago, uvrščeno v to tar. številko se od omak iz tar. št. 21.03
razlikuje po tem, da so slednji ponavadi tekočine, emulzije ali
suspenzije, ki takorekoč ne vsebujejo koščkov sadja, zelenjave
ali drugih užitnih delov rastlin.

Glavni proizvodi, ki so konzervirani po metodah opisanih v tej
tarifni številki so: kumare, kumarice, čebula, šalotka,
paradižnik, cvetača, olive, kapra, slatka koruza, srce artičoke,
užitne gobe, srce palme, orehi, jam in mango.


20.02

PARADIŽNIK, PRIPRAVLJEN ALI KONZERVIRAN KAKO DRUGAČE, RAZEN S
KISOM ALI OCETNO KISLINO

2002.10 - Paradižnik, cel ali v kosih

2002.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje cel paradižnik ali paradižnik v kosih,
razen paradižnika, pripravljenega ali konzerviranega s pomočjo
kisa ali ocetne kisline (tar. št. 20.01) in pa paradižnik, ki se
carini v stanju, navedenem v 7. poglavju. Paradižnik se v to tar.
številko uvršča neglede na to, v kakšno vrsto posode je dan.

Ta tar. številka vključuje paradižnik, pripravljen s
homogenizacijo ali konzerviran (npr. paradižnikov pire, njegova
pasta ali koncentrat), pa tudi paradižnikov sok, ki vsebuje
najmanj 7% suhe tvarine. Vendar pa ta tar. številka izključuje
t.i. paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake (tar. št.
21.03) in paradižnikovo juho ter pripravke zanjo (tar. št.
21.04).


20.03

GOBE IN GOMOLJIKE, PRIPRAVLJENE ALI KONZERVIRANE DRUGAČE, RAZEN V
KISU ALI OCETNI KISLINI

2003.10 - Gobe

2003.20 - Gomoljike

Ta tar. številka vključuje gobe (vštevši njihove bete) in
gomoljike, razen tistih, pripravljenih ali konzerviranih s
pomočjo kisa ali ocetne kisline (tar. št. 20.01) in pa tistih, ki
se carinijo v stanju, navedenem v 7. poglavju. Proizvodi iz te
tar. številke so lahko celi, v kosih (npr. v rezinah) ali
homogenizirani.


20.04

DRUGE VRTNINE, PRIPRAVLJENE ALI KONZERVIRANE DRUGAČE, RAZEN V
KISU ALI V OCETNI KISLINI, ZAMRZNJENE, RAZEN PROIZVODOV IZ TAR.
ŠT. 20.06

2004.10 - Krompir

2004.90 - Druge vrtnine in mešanice vrtnin

Zmrznjene vrtnine iz te tar. številke so vrtnine, ki se uvrščajo
v tar. številko 20.05, kadar niso zamrznjene (glej komentar k tej
tar. številki). Izraz "zamrznjen" je definiran v splošnih
določilih k 7. poglavju.

Proizvodi, ki se uvrščajo v to tar. številko, so naslednji:

(1)  krompir (luskine in francoski pommes frittes), pražen ali
deloma pražen v olju in nato zamrznjen,

(2)  zamrznjena sladka koruza v storžih ali v zrnih, korenček,
grah itd, deloma ali popolnoma kuhani, pripravljeni z maslom ali
v drugi omaki v neprodušnih posodah (npr. v plastičnih vrečkah)
in

(3)  zamrznjeni cmoki, svaljki, žličniki ("Knödel", "Klösse",
"Nockerln") in podobni proizvodi, katerih osnova je krompirjeva
moka.


20.05

DRUGE VRTNINE, PRIPRAVLJENE ALI KONZERVIRANE KAKO DRUGAČE, RAZEN
V KISU ALI OCETNI KISLINI, NEZAMRZNJENE

2005.10 - Homogenizirane vrtnine

2005.20 - Krompir

2005.40 - Grah (Pisum sativum)

 - Fižol (Vigna spp., Phaesolus spp.)

2005.51 - - fižol v zrnu

2005.59 - - drugi

2005.60 - Beluši

2005.70 - Olive

2005.80 - Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)

2005.90 - Druge vrtnine in mešanice vrtnin

Izraz "vrtnine" iz te tar. številke je omejen na proizvode,
naštete v opombi št. 3 k temu poglavju. Ti proizvodi (razen
vrtnin, pripravljenih ali konzerviranih s pomočjo kisa ali ocetne
kisline iz tar. št. 20.04 in zamrznjenih vrtnin tar. št. 20.04)
se uvršča v to tar. številko, kadar je pripravljeno ali
konzervirano s postopki, ki v 7. in 11. poglavju niso predvideni.

Ti proizvodi se uvrščajo v to tar. številko neglede na vrsto
posode, v kateri se nahajajo (najpogosteje v konzervah ali drugih
neprodušnih posodah).

Ti proizvodi so lahko celi, v kosih ali zdrobljeni in so lahko
konzervirani v vodi, v paradižnikovi omaki ali z drugimi
sestavinami, pripravljeni za konzumiranje. Lahko so tudi
homogenizirani ali med seboj pomešani (solate).

Primeri proizvodov, ki se uvrščajo v to tar. številko, so
naslednji:

(1)  Olive, primerne za uživanje zaradi posebnega postopka v
raztopini sode ali zaradi daljšega namakanja (maceracija) v slani
vodi. Olive, v slani vodi konzervirane le začasno, ostajajo
uvrščene v tar. št. 07.11 - glej komentar k tej tar. številki).

(2) Kislo naribano zelje, pripravljeno z delno fermentacijo
zrezanega in nasoljenega zelja.

(3)  Sladka koruza v storžih ali v zrnu, korenček, grah itd.,
delno kuhani ali pripravljeni z maslom ali drugo omako.

(4)  Proizvodi v obliki tankih pravokotnih tablet, izdelani iz
krompirjeve moke, soli in majhnih količin natrijevega glutaminata
ter delno dekstrirani s pomočjo sukcesivnega vlaženja in sušenja.
Po praženju in nekaj sekundnega namakanja v maščobi, so ti
proizvodi namenjeni za porabo kot "čips" (tar. št. 19.05).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  zelenjavne sokove iz tar. št. 20.09 in

(b)  zelenjavne sokove alkoholne moči več kot 0.5% vol. (22.
poglavje).


20.06

VRTNINE, SADJE, LUPINASTO SADJE (NPR, OREHI, LEŠNIKI, SADNE
LUPINE IN DRUGI DELI RASTLIN, KONZERVIRANI V SLADKORJU
(KANDIRANO)

Proizvodi, zajeti v tej tar. številki, se najprej pripravljajo
kot sadje, sadne lupine ali deli rastlin - poparijo se v vreli
vodi, ki omehča surovino in omogoča lažje prodiranje sladkorja.
Nato se ponovno segrevajo do vrelišča in se pustijo v sirupih ob
postopno povečani koncentraciji sladkorja, vse dokler se zadosti
ne napijejo s sladkorjem, kar zagotavlja njihovo konzerviranje.

Glavni proizvodi, konzervirani s pomočjo sladkorja so: celo sadje
(češnje, višnje, marelice, hruške, slive, kostanji (marrons
glaces), orehi itd, deli sadja (oranže, limone, ananas itd.),
sadne lupine (limonine, oranžine, dinjine, lubeničine itd.),
drugi deli rastlin (angelika, ingver, jama, sladki krompir itd.)
in cvetovi (vijolice, mimoze itd.).

Precejeni proizvodi se predelujejo z uporabo sirupa (mešanica
invertnega sladkorja ali glukoze in enega dela saharoze), ki v
stiku z zrakom ne kristalizira. Po namakanju se odvečni sirup
ocedi in tako ostane sadje, ki je ob dotiku lepljivo.

Prelite proizvode - glazirane - pridobivajo tako, da precejene
proizvode namakajo v saharozin sirup, ki tvori tanek in
svetlikajoč se premaz (glazuro), potem ko se posuši.

Kandirani proizvodi se pridobivajo tako, da pustijo, da se sadje
popolnoma napije saharozinega sirupa. Ko se sirup potem posuši,
tvori na površini sadja ali po vsem sadju kristale.

Ti proizvodi, konzervirani s sladkorjem in dani v sirup, so iz te
tar. št. izključeni (tar. št. 20.02). Če gre za zelenjavo, se
uvrščajo v tar. št. 20.03 ali 20.05, če pa gre za sadje, oreščke,
sadne luščine in lupine ali druge užitne dele rastlin (npr.
preliti-glazirani maroni ali ingver, pa se tovrstni proizvodi
uvrščajo v tar. številko 20.08.

Posušeno sadje (npr. datlji ali slive) se uvršča v 8. poglavje
tudi, če mu je dodana majhna količina sladkorja in tudi, če je
zunanji del sadežev prekrit s posušenim naravnim sladkorjem, ki
daje sadju videz kandiranega sadja iz te tar. številke.


20.07

DŽEMI, SADNI ŽELEJI, MARMELADE, SADNI PIREJI ALI PIREJI IZ
LUPINASTEGA SADJA IN SADNE PASTE ALI PASTE IZ LUPINASTEGA SADJA,
DOBLJENI S KUHANJEM, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL ALI
BREZ NJIH

2007.10 - Homogenizirani proizvodi

 - Drugo:

2007.91 - - iz agrumov

2007.99 - - drugo

Džemi se pripravljajo s kuhanjem celega sadja ali sadne pulpe,
ali pa nekaterih vrtnin (npr. jedilnih bučk, jajčevcev), pa tudi
drugih proizvodov (ingver, listi vrtnice) skupaj s sladkorjem v
približno enakem razmerju. Ko se ohlade, so zmerno čvrsti in
vsebujejo koščke sadja.

Marmelade so vrsta džema, ponavadi pripravljene iz citrusovega
sadja (agrumov).

Sadni želeji se pripravljajo s kuhanjem sadnih sokov (izcejenih
iz surovega ali kuhanega sadja) skupaj s sladkorjem, vse dokler
se proizvod s hlajenjem ne vsede. Sadni želeji so čvrsti,
prozorni in brez koščkov sadja.

Sadni pireji ali pireji iz lupinastega sadja se pripravljajo s
kuhanjem precejene sadne pulpe ali pa iz prahu lupinastega sadja
z ali brez dodanega sladkorja, dokler se ne zgosti. Od džema se
razlikujejo po tem, da vsebujejo večji procent sadja in da so
mehkejši.

Sadne kaše ali kaše iz lupinastega sadja - paste (jabolčne,
dinjine, hruškove, marelične, mandljeve itd.) so evaporizirani
sadni pireji, ki so trdni ali skoraj trdni.

Proizvodi iz te tar. številke, ki se običajno pripravljajo s
sladkorjem, so lahko sladkani s sintetičnimi sladili (npr. s
sorbitolom), ki nadomeščajo sladkor.

Ta tar. številka vključuje tudi homogenizirane proizvode.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  sadnih želejev in sadnih kaš v obliki sladkornih ali
čokoladnih proizvodov (tar. št. 17.04 ali 18.06, kar je odvisno
od primera) in

(b)  namiznih želejev, pripravljenih iz želatine, sladkorja in
sadnega soka ali umetne sadne esence (tar. št. 21.06).


20.08

SADJE, LUPINASTO SADJE IN DRUGI UŽITNI DELI RASTLIN, DRUGAČE
PRIPRAVLJENI ALI KONZERVIRANI, Z DODATKOM SLADKORJA ALI DRUGIH
SLADIL ALI ALKOHOLA ALI BREZ NJIH, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI
NA DRUGEM MESTU

 - Lupinasto sadje, kikiriki in druga semena, vključno mešanice
tega sadja:

2008.11 - - kikiriki

2008.19 - - drugo, vključno mešanice

2008.20 - Ananas

2008.30 - Agrumi

2008.40 - Hruške

2008.50 - Marelice

2008.60 - Češnje in višnje

2008.70 - Breskve

2008.80 - Jagode

 - Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tar. podšt. 2008.19:

2008.91 - - palmova jedra

2008.92 - - mešanice

2008.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje sadje, vštevši koščičasto sadje in
druge užitne dele rastlin, in to cele, v kosih ali zdrobljene,
vštevši njihove mešanice, pripravljene ali konzervirane drugače
od kateregakoli postopka, navedenega v drugih poglavjih ali v
predhodnih tar. številkah tega poglavja.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  mandlje, kikiriki, areko (ali betel), orehe in drugo
jerdčasto sadje, in to suho ali praženo v olju ali maščobah, z
vsebovanim rastlinskim oljem ali brez ali premazane z rastlinskim
oljem, z dodano soljo, aromatičnimi sredstvi, začimbami in ali
drugimi dodatki,

(2)  "kikirikijevo maslo", ki sestoji iz paste, dobljene z
mletjem praženega kikirikija, z ali brez dodanega olja,

(3)  sadje (vštevši lupine in semena), konzervirano v vodi, v
sirupu, v kemikalijah ali v alkoholu,

(4)  sadne pulpe, sterilizirane, konzervirane s toploto,

(5)  zdrobljeno celo sadje, kot so npr. breskve(vključno
nektarine), marelice, pomoranče (olupljene ali neolupljene, z ali
brez odstranjenih koščic ali semen), sterilizirani, z ali brez
dodane vode ali sladkornega sirupa, vendar ne v zadostni
količini, da bi bili pripravljeni za takojšnjo konzumiranje kot
pijače. Če so pripravljeni kot gotove pijače (z dodajanjem
zadostne količine vode ali sladkornega sirupa), se ti proizvodi
uvrščajo v tar. št. 22.02.

(6)  kuhano sadje, kuhano v sopari ali v vreli vodi in potem
zamrznjeno, se uvršča v tar. št. 08.11.

(7)  peclje, korenine in druge užitne dele rastlin (npr. ingver,
angelika, jam, sladki krompir, hmeljevi poganjki, listje vinske
trte, palmova srčki), konzervirane v sirupu ali drugače
pripravljene ali konzervirane,

(8)  stroke tamarina v sirupu in

(9)  sadje, lupinasto sadje in druge užitne dele rastlin (vendar
ne vrtnine), konzervirane s pomočjo sladkorja in dane v sirup
(npr. glazirani kostanj ali ingver v sirupu), v kakršnemkoli
pakiranju,

Vsi zgoraj navedeni proizvodi so lahko sladkani tudi s
sintetičnimi sladili (npr. s sorbitolom), ki nadomeščajo sladkor.
Druge snovi (npr. škrob) so jim lahko dodane pod pogojem, da ne
spreminjajo njihovega bistvenega značaja sadja, lupinastega sadja
ali drugih užitnih delov rastlin.

Proizvodi iz te tar. številke se ponavadi dajejo v konzerve,
kozarce ali neprodušne posode, v sode ali podobne posode.

Ta tar. številka izključuje proizvode, ki sestoje iz mešanic
rastlin ali njihovih delov (vštevši semena ali plodove) različnih
vrst ali ki sestoje iz rastlin ali njihovih delov (vštevši semena
ali plodove) posameznih vrst, vendar pomešanih z drugimi snovmi,
kot je npr. ekstrakt ene ali več vrst rastlin in ki jih kot take
ne uživamo, temveč jih uporabljajo pri proizvodnji herbalnih
infuzij ali herbalnih "čajev" (npr. tar. št. 08.13, 09.09 in
21.06).

Ta tar. številka izključuje tudi mešanice rastlin, delov rastlin
in semen ali plodov (celih, zrezanih, zdrobljenih, zmletih ali v
obliki prahu) vrst, ki se uvrščajo v različna poglavja (npr. v
7., 9., 11. ali 12. poglavje) in jih kot take ne uživamo, se pa
neposredno uporabljajo za aromatiziranje pijač ali za pripravo
ekstraktov za izdelovanje pijač (9. poglavje ali tar. št. 21.06).

Sadje, prelito s čokolado (razen z belo čokolado) je tudi
izključeno iz te tar. številke (tar. št. 18.06).


20.09

SADNI SOKOVI (TUDI GROZDNI MOŠT) IN ZELENJAVNI SOKOVI,
NEFERMENTIRANI IN BREZ DODATKA ALKOHOLA, Z DODATKOM SLADKORJA ALI
DRUGIH SLADIL ALI BREZ NJIH

 - Pomarančni sok:

2009.11 - - zamrznjen

2009.12 - - drugo

2009.20 - Sok grenivke

2009.30 - Sokovi drugih agrumov

2009.40 - Ananasov sok

2009.50 - Paradižnikov sok

2009.60 - Grozdni sok (vključno grozdni mošt)

2009.70 - Jabolčni sok

2009.80 - Sok iz drugega sadja ali vrtnin

2009.90 - Mešanice sokov

Glede nefermentiranih sokov brez dodanega alkohola glej opombo
št. 5 k temu poglavju.

Sadni in zelenjavni sokovi iz te tar. številke se ponavadi
pridobivajo s prešanjem svežega, zdravega in zrelega sadja ali
zelenjave. Iz agrumov se pridobivajo s pomočjo mehanskih
ekstraktorjev, ki delujejo na istem principu kot gospodinjske
stiskalnice za limono. Včasih sadje pred prešanjem (ni pa nujno)
zdrobijo ali zmeljejo (posebno jabolka), ali pa jih obdelajo s
hladno in toplo vodo (npr. paradižnik, črni ribez, nekatere vrste
zelenjave, kot sta npr. korenček in zelena).

Tako dobljene tekočine so predmet naslednjih postopkov:

(a)  Bistrenja, katerega namen je izločiti sok iz večine trdnih
teles s pomočjo snovi za bistrenje (želatin, albumin,
infuzorijska zemlja itd.), ali pa s pomočjo encimov ali
centrifugiranja.

(b)  Filtriranju, pogosto s pomočjo filtrirnih plošč, prevlečenih
z azbestom, s celulozo itd.

(c)  Odstranjevanju zraka z namenom, da se odstrani kisik, ki bi
lahko kvaril okus in barvo.

(d)  Homogenizaciji, kadar gre za sokove, dobljene iz zelo
mesnatih plodov (paradižnik, breskve itd.).

(e)  Sterilizaciji, katere namen je preprečiti fermentacijo.
Možni so različni načini sterliziranja, npr. pasterizacija
(podaljšana ali trenutna), električna sterilizacija v strojih,
opremljenih z elektrodami, nadalje filtrirna sterilizacija,
konzerviranje pod pritoskom ob uporabi ogljikovega dioksida,
hlajenje, kemična sterilizacija (npr. z žveplovim dioksidom, z
natrijevim benzonatom itd.) ter s postopkom z ultravijoličnimi
žarki oz. z ionskimi izmenjalniki.

Sadni in zelenjavni sokovi so, kot rezultat takih postopkov,
bistre in neprevrete tekočine. Vendar pa lahko nekateri izmed
njih (predvsem tisti, dobljeni iz sadne pulpe, kot so sokovi iz
marelic, breskev in paradižnika) zadržijo del pulpe v fino
porazdeljeni obliki - kot suspenzije ali kot vsedline.

Ta tar. številka vključuje tudi sokove iz suhega sadja, kar pa se
le malo prakticira, in sicer jih vključuje pod pogojem, da je
suho sadje iste vrste kot sadje, iz katerega je dobljen svež sok.
Sok iz suhih sliv je, naprimer, ekstrahiran iz suhih sliv, ki jih
nekaj ur grejejo z vodo v difuzerjih. Vendar pa ta tar. številka
ne vključuje bolj ali manj tekoče proizvode, dobljene z gretjem z
vodo, vrst svežega ali suhega sadja, ki skoraj takorekoč ne
vsebujejo soka (npr. iz brinovih jagod ali listov cvetnega
venca). Ti proizvodi se ponavadi uvrščajo v tar. št. 21.06.

Sokovi, ki spadajo v to tar. številko so lahko koncentrirani
(zamrznjeni ali ne), ali pa v obliki kristalov ali prahu, vendar
pod pogojem, da so v taki obliki popolnoma topni v vodi. Take
proizvode ponavadi pridobivajo s postopki, v katerih nastopa
toplota (v vakuumu ali ne) ali hlajenje (liofiziranje).

Sadni in zelenjavni sokovi iz te tar. številke lahko pod pogojem,
da zadržijo svoj izvirni značaj, vsebujejo snovi spodaj navedenih
vrst, neglede na to, ali rezultirajo iz zgoraj navedenih
procesov, ali pa so dodane posebej:

(1)  sladkor,

(2)  druga naravna ali sintetična sladila pod pogojem, da dodana
količina ne presega nujne količine za normalne postopke sladkanja
in da ta količina ne povzroči drugačno klasifikacijo sokov v tej
tar. številki - še posebej, kar se tiče ravnotežja posameznih
sestavin (glej naslednji odstavek pod 4),

(3)  proizvode, dodane kot konzervansi ali pa, da bi preprečili
fermentiranje (npr. žveplov dioksid, ogljikov dioksid, encimi),

(4)  sredstva za standarizacijo (npr. citronska kislina, vinska
kislina) in proizvode, dodane z namenom, da bi nadomestili tekom
predelave uničene ali poškodovane sestavine (npr. vitamini,
barvila), ali pa, da "fiksirajo" (stabilizirajo, utrdijo) vonj
(npr. sorbitol, ki se dodaja kristaliziranim sokovom agrumov ali
sokovom agrumov v prahu). Vendar pa ta tar. št. ne vključuje
sadne sokove, v katerih so sestavine (npr. citronska kislina,
eterična olje, ekstrahirana iz sadja) dodane v količinah, ki
podirajo ravnotežje sestavin, ki se nahajajo v naravnem soku. V
tem primeru sok izgubi svoj izvirni značaj.

Tudi rastlinski sokovi iz te tar. številke lahko vsebujejo dodano
sol (natrijev klorid), začimbe ali aromatične snovi.

Mešanice sadnih ali zelenjavnih sokov ostanejo uvrščene v to tar.
številko, kot tudi t.i. rekonstruirani sokovi (npr. proizvodi,
dobljeni z dodajanjem vode koncentriranemu soku, vendar v
količini, ki ne presega količino vode v nekoncentriranih sokovih
naravnega sestava).

Vendar pa privede dodatek vode normalnemu ali koncentriranemu
sadnemu ali zelenjavnemu soku v količini, večji od one, ki je
nujno potrebna za rekonstrukcijo naravnega soka, te proizvode v
razredčena stanja. Na ta način pa sokovi pridobijo značaj pijač,
ki se uvrščajo v tar. št. 22.02. Sadni ali zelenjavni sokovi, ki
vsebujejo večje količine ogljikovega dioksida, kot pa je to
običaj za sokove z dodatkom ogljikovega dioksida (gazirani sadni
sokovi), so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 22.02). Iz
te tar. ševilke so izključene tudi limonade in gazirane vode,
aromatizirane s sadnimi sokovi (tar. št. 22.02).

Ta tar. številka vključuje tudi grozdni mošt kateregakoli namena
uporabe, vendar pod pogojem, da je neprevrel. Če je bil grozdni
mošt izpostavljen skoraj istim postopkom kot sadni sokovi, potem
je mošt zelo podoben navadnemu grozdnemu soku. Njegova značilnost
je, da se uvaža v obliki koncentratov in celo kristalov (v
poznejši obliki - v trgovini - znan kot grozdni sladkor ali
grozdni med, ki se uporablja v fini pekariji in slaščičarstvu za
izdelavo "začinjenih hlebčkov z ingverjem").

Deloma fermentiran grozdni mošt, neglede na to, ali je bila
fermentacija zaustavljena (prekinjena) ali ne, pa tudi
nefermentiran mošt z dodanim alkoholom, se uvršča v tar. št.
22.04 (v obeh primerih, če alkoholna moč presega 0,5 volumskih
odstotkov).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  paradižnikov sok z vsebnostjo suhe snovi najmanj 7 mas.% ali
več (tar. št. 20.02) in

(b)  sadne in zelenjavne sokove alkoholne moči več kot 0.5 vol.%
(22. poglavje).

KOMENTAR K CARINSKIM PODŠTEVILKAM

Tar. podštevilka 2009.11

Z izrazom "zamrznjeni pomarančni sok" je mišljen tudi
koncentrirani pomarančni sok, izpostavljen temperaturam okoli -18
stopinj C in ki pri taki stalni temperaturi ne zamrzne popolnoma.


                          21. POGLAVJE

                   RAZNI PREHRAMBENI PROIZVODI

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  mešane vrtnine iz tar. št. 07.12;

(b)  praženi kavni nadomestki, ki vsebujejo kavo v kakršnem koli
sorazmerju (tar. št. 09.01);

(c)  aromatizirani čaji (tar. št. 09.02);

(d)  začimbe in drugi proizvodi iz tar. št. 09.04 do 09.10;

(e)  sestavljena živila, razen živil iz tar. št. 21.03 in 21.04,
ki vsebujejo več kot 20 mas.% klobas, mesa, drugih klavničnih
proizvodov, krvi, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih
nevretenčarjev ali katere koli kombinacije teh izdelkov (16.
poglavje);

(f) kvas, pripravljen kot zdravilo, in drugi proizvodi iz tar.
št. 30.03 in 30.04;

(g)  pripravljeni encimi iz tar. št. 35.07.

2.  Ekstrakti nadomestkov, navedenih v predhodni 1. opombi pod
(b), se uvrščajo v tar. št. 21.01.

3.  Pri tar. št. 21.04 so z izrazom "homogenizirana sestavljena
živila" mišljeni izdelki, ki sestoje iz fine homogenizirane
mešanice dveh ali več osnovnih sestavin, kot so: meso, ribe,
vrtnine ali sadje, pripravljeni kot hrana za otroke ali za
dietetične namene, za prodajo na drobno v pakiranjih z neto težo
do 250 g. Pri tej definiciji se ne upoštevajo majhne količine
katerih koli sestavin, ki se dodajo mešanici kot začimbe,
konzervansi ali v druge namene. Ti izdelki lahko vsebujejo majhno
količino vidnih koščkov sestavin.


21.01

EKSTRAKTI, ESENCE IN KONCENTRATI KAVE, PRAVEGA ČAJA, MATE ČAJA IN
PRIPRAVKI NA NJIHOVI OSNOVI ALI NA OSNOVI KAVE, ČAJA ALI MATE
ČAJA; PRAŽENA CIKORIJA IN DRUGI PRAŽENI KAVNI NADOMESTKI IN
NJIHOVI EKSTRAKTI

2101.10 -  Ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na
osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentrakov ali na osnovi kave

2101.20 -  Ekstrakti, esence in koncentrati čaja, mate čaja in
pripravki na osnovi teh ekstraktov. esenc ali koncentratov ali na
osnovi čaja ali mate čaja

2101.30 -  Pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki ter
njihovi ekstrakti, esence in koncentrati

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Ekstrakte, esence in koncentrate kave, ki so lahko iz prave
kave (tudi, če ji je kofein odvzet), ali iz mešanice prave kave s
kavnim nadomestkom v kakršnemkoli razmerju. Lahko so v obliki
tekočine ali prahu in so ponavadi zelo koncentrirani. V to
skupino se vključujejo tudi "instant kave". To so kuhane kave
nato pa posušene v vakuumu ali z liofilizacijo (sušenje z
zamrzovanjem).

(2)  Ekstrakte, esence in koncentrate čaja in mate čaja. Ti
proizvodi ustrezajo, mutatis mutandis, tistim, navedenim v točki
(1).

(3)  Pripravke na osnovi ekstraktov, esenc ali koncentratov kave,
pravega čaja ali mate čaja iz predhodnih točk (1) in (2). Ta tar.
številka se omejuje na pripravke, esence in koncentrate kave,
pravega čaja in mate čaja in se ne nanaša na kavo, pravi čaj ali
mate čaj same. Vključuje tudi ekstrakte itd. z dodatkom škroba in
drugih ogljikovih hidratov.

(4)  Pripravke na osnovi kave, pravega čaja ali mate čaja. Ti
pripravki med drugim vključujejo:

(a)  "kavo v obliki paste", ki sestoji iz mešanice mlete pražene
kave z rastlinskimi maščobami, včasih z drugimi sestavinami in

(b)  pripravke na osnovi pravega čaja, ki sestoje iz mešanice
pravega čaja, mleka v prahu in sladkorja.

(5)  Praženo cikorijo in druge pražene nadomestke kave in
ekstrakte, esence in njihove koncentrate. To so vse vrste
praženih proizvodov, ki zamenjujejo ali posnemajo kavo, kadar jih
prelijemo z vročo vodo ali jih dodamo h kavi. Ti proizvodi včasih
nosijo naziv "kava", pred katerim dodajo ime osnovne snovi (npr.
ječmenova kava, sladova kava, žirova kava itd.).

Praženo cikorijo pridobivajo s praženjem korena rastline cikorije
(Cichorium intybus var. sativum) iz tar. št. 12.12. je temno
rjave barve in grenkega okusa.

Druge pražene nadomestke kave so tiste iz sladkorne pese,
korenja, fig, žitaric (posebno iz ječmena, pšenice in rži),
zdrobljenega graha, užitnega žira, semena volčjega boba, soje,
datljevih koščic, mandljev, korenine regrada in kostanja. V to
tar. številko spada tudi praženi slad, kadar je pripravljen tako,
da nedvomno služi kot kavni nadomestek.

Ti proizvodi se lahko uvažajo v luskah, zrncih ali v prahu.
Ekstrakti pa so tudi tekoči ali trdi. Lahko se med seboj mešajo,
ali pa se lahko mešajo z drugimi sestavinami (npr s soljo ali
alkalnimi karbonati). Dajejo se v najrazličnejšo embalažo.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  praženih kavnih nadomestkov, ki vsebujejo kavo v
kakršnemkoli razmerju (tar. št. 09.01),

(b)  pravi aromatizirani čaj (tar. št. 09.02)

(c)  karamela (karamelizirane melase in karameliziranega
sladkorja) (tar. št. 17.02) in

(d) proizvodov iz 22. poglavja.


21.02

KVAS (AKTIVEN ALI NEAKTIVEN); DRUGI ENOCELIČNI MIKROORGANIZMI,
MRTVI (RAZEN CEPIV IZ TAR. ŠT. 30.02); PRIPRAVLJENI PECILNI
PRAŠKI

2102.10 - Aktivni kvas

2102.20 - Neaktivni kvas; drugi enocelični mikroorganizmi

2102.30 - Pripravljeni pecilni praški

                            (A) Kvasi

Kvasi, ki spadajo v to tar. številko so lahko v aktivnem ali v
neaktivnem stanju.

Aktivni kvasi povzročajo kipenje (fermentacijo). V bistvu sestoje
iz določenih mikroorganizmov (predvsem vrste Sacharomyces), ki se
tekom alkoholnega vrenja množe. Kvase lahko tudi pridobivajo z
delnim ali popolnim preprečevanjem kipenja, in sicer na osnovi
učinka stika z zrakom.

Aktivni kvasi vključujejo:

(1)  Pivski kvas, ki nastaja v cisternah ali rezervoarjih, v
katerih vre pivo. Dobavljajo ga v obliki rumenkastorjave kaše ali
v trdni obliki. Ponavadi je grenkega okusa po hmelju in vonja po
pivu.

(2)  Destilerijski kvas, ki nastaja ob vrenju žit, krompirja ali
sadja v destilerijah. Je čvrsta kaša kremne barve, njegov vonj
variira glede na proizvod, uporabljen pri destilaciji.

(3)  Pekovski kvas, ki se pridobiva v posebnih pogojih in iz
posebno vzgojene vrste kvasa. Pridobiva se na mediju, t.j. na
podlagi iz ogljikovih hidratov, kot so melase. Ponavadi se
prodaja v obliki stisnjenih rumenkastorjavih pogač (prešani
kvas), ki včasih diši po alkoholu. Vendar pa se prodaja tudi v
suhi obliki (ponavadi v obliki zrn) ter v tekoči obliki.

(4)  Kvasovo kulturo, to je čist in precejen kvas, pripravljen v
laboratorijskih pogojih. Lahko je suspendiran v destilirani vodi,
v želatini ali v agaragarju. Prodaje se ponavadi v odmerkih in v
zapečatenih posodah, da bi se ga zavarovali pred onesnaženjem.

(5)  Semenski kvas, katerega pridobivajo iz kvasove kulture s
postopnim prevrevanjem. Uporablja se za "sejanje" (kot zametek)
trgovskega kvasa. Ponavadi se prodaja v obliki vlažne prešane in
gnetljive mase ali v obliki tekoče suspenzije.

Posušeni kvasi (znani kot "neaktivni") so predvsem pivski kvasi
ali destilerijski kvasi, ki za nadaljnjo uporabo v teh
industrijah niso več dovolj aktivni. Po sušenju se uporabljajo
kot hrana za živali ali pa za prehrano ljudi potem, ko odstranijo
njegov vonj (tak kvas je zakladnica vitaminov B). Poudariti pa je
treba, da se suhi kvasi zaradi večanja njihovega pomena v vse
večji meri proizvajajo neposredno iz posebej v ta namen
pripravljenih aktivnih kvasov.

Tar. številka vključuje tudi druge vrste suhih kvasov (npr.
Candida lipolytica ali tropicalis, Candida maltosa), katere
pridobivajo iz kvasov, ki ne sodijo v vrsto Sacharomyces. Te
kvase dobijo s sušenjem kvasov, ki so bili poprej kultivirani na
ogljikovodikovih podlagah, kot so npr. plinska olja ali n-
parafini. Suhi kvasi so izredno bogati s proteinom in se
uporabljajo za za krano za živali. Ponavadi so znani kot
petroproteini ali bioproteini na kvasovi osnovi.

           (B) OSTALI ENOCELIČNI MIKROORGANIZMI, MRTVI

Ta kategorija vključuje enocelične mikroorganizme, kot so npr.
bakterije in enocelične alge, ki niso žive. Tukaj so med drugim
zajeti tudi tisti enocelični organizmi, katere vzgajajo na
ogljikovodikovih ali ogljiko dioksidnih podlagah. Ti proizvodi so
izredno bogati z beljakovinami in se ponavadi uporabljajo za
hrano za živali.

                 (C) PRIPRAVLJENI PECILNI PRAŠKI

Pripravljeni pecilni praški za peko, uvrščeni v to tar. številko,
sestoje iz mešanic kemičnih proizvodov (npr. natrijevega
bikarbonata, vinske kisline, amonijevega karbonata, fosfatov...)
z ali brez dodanega škroba. V primernih pogojih razvijajo
ogljikov dioksid in se zaradi tega dejstva uporabljajo v pekovske
namene (za vzhajanje testa). Ponavadi se prodajajo v pakiranjih
za prodajo na drobno (v vrečkah, konzervah ipd.) in pod raznimi
imeni (pecilni prašek, alzaški kvas itd.).

Ta tar. številka med drugim ne vključuje:

(a)  moko iz žit, ki vzhaja sama (npr. moka, kateremu je pecilni
prašek že dodan) (tar. št. 11.01 ali 11.02),

(b)  avtolizirani kvas (tar. št. 21.06),

(c)  mikrobske kulture (razen kvasa) in vakcine (tar. t. 30.02),

(d)  zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04 in

(e)  encime (amilaze, pepsin, sirila itd.) (tar. št. 35.07).


21.03

PRIPRAVKI ZA OMAKE IN PRIPRAVLJENE OMAKE, MEŠANE ZAČIMBE IN
MEŠANA ZAČIMBNA SREDSTVA; GORČIČNA MOKA IN ZDROB IN PRIPRAVLJENA
GORČICA (SENF)

2103.10 - Sojina omaka

2103.20 - Paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake

2103.30 - Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica

2103.90 - Drugo

(A)  OMAKE IN PRIPRAVKI ZA OMAKE; MEŠANE ZAČIMBE IN MEŠANA
ZAČIMBNA SREDSTVA

Ta tar. številka vključuje pripravke, večinoma z začimbnimi
lastnostmi, ki se uporabljajo za dajanje okusa določenim jedem
(mesu, ribam, solatam itd.) in ki so izdelani iz raznih sestavin
(npr. iz jajc, zelenjave, mesa, sadja, moke, škroba, olja, kisa,
sladkorja, gorčice, aromatičnih sredstev itd.). Omake so običajno
v tekočem stanju, pripravki zanje pa večinoma v obliki prahu,
kateremu je treba le dodati mleko ali vodo, da bi dobili omako.

V tej tar. številki so zajeti določeni proizvodi, katerim je
osnova zelenjava ali sadje, vendar pa se ti proizvodi razlikujejo
od onih iz 20. poglavja (in še posebej od tistih iz tar. št.
20.01) po tem, da so večinoma tekočine, emulzije ali suspenzije z
zelo malo trdne snovi (glej komentar k tar. številki 20.01, ki se
nanaša na te pripravke).

Mešane začimbe in mešana začimbna sredstva, ki vsebujejo druge
začimbe, kot pa so tiste iz tar. št. od 09.04 do 09.10, se
razlikujejo tudi po tem, da vsebujejo eno ali več začimbnih
snovi, ki spadajo v druga poglavja, razen v 9. poglavje, v
razmerjih, zaradi katerih začimba nima več bistvenega značaja
začimbe v smislu pomena 9. poglavja (glej splošna določila k 9.
poglavju).

Primeri proizvodov, zaobseženih v tej tar. številki, so:
majoneza, omaka za solate, bearnaise, bolognaise (ki sestoje iz
sesekljanega mesa, paradižnikovega pireja, začimb itd.), sojina
omaka, gobova omaka, omaka wurchester (izdelana pretežno na
osnovi goste sojine omake, začimb iz kisa, z dodano soljo,
sladkorja, karamela in gorčice), nadalje pikantna paradižnikova
omaka (ketchup, ki je pripravljen iz paradižnika, sladkorja,
kisa, soli in začimb) in druge paradižnikove omake, pa tudi omaka
iz zelene (mešanica kuhinjske soli in drobno zmletih semen
zelene) in na koncu še nekatere mešane začimbe za izdelavo
klobasičarskih izdelkov ter proizvodi iz 22. poglavja (razen
tistih iz tar. št. 22.09), pripravljeni za kulinarične namene in
kot taki neprimerni za uživanje kot pijače (npr. kuhano vino in
kuhani konjak).

Razen proizvodov iz 9. in 20. poglavja, navedenih maloprej, ta
tar. številka ne vključuje še:

(a)  mesnih sokov in ekstraktov in ekstraktov iz rib, rakov,
mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev (tar. št. 16.03),

(b)  pripravljenih juh in enolončnic ter pripravkov zanje (tar.
št. 21.04),

(c)  proteinske hidrolizate, ki sestoje predvsem iz mešanic
aminokislin in natrijevega klorida in ki se uporabljajo kot
aditivi prehrambenim proizvodom (tar. št. 21.06) in

(d) avtolizirani kvas (tar. št. 21.06).

(B)  GORČIČNA MOKA IN PRIPRAVLJENA GORČICA (SENF)

Gorčična moka se priobiva z mletjem in presejanjem gorčičnih
semen iz tar. št. 12.07. Lahko se pridobiva iz semen bele ali iz
semen črne gorčice, ali pa iz mešanice obeh. Gorčična moka ostane
v tej tar. številki tudi, če so semena razmaščena, ali kadar so
semenske ovojnice odstranjene pred mletje, in to neglede na namen
uporabe.

Ta tar. številka prav tako vključuje pripravljeno gorčico, ki
sestoji iz gorčične moke, pomešane z majhnimi količinami drugih
sestavin (z moko iz žit, s kurkumo, cimetom, poprom itd.).
Gorčica (senf) je lahko pripravljen tudi iz paste iz mešanice
gorčične moke s kisom in grozdnim moštom, čemur vsemu so lahko
dodani sladkor, sol, začimbe in druga začimbna sredstva.

Ta tar. številka med drugim izključuje:

(a)  gorčično seme (tar. št. 12.07),

(b)  "fiksirano" (stabilizirano) gorčično olje (tar. št. 15.14),

(c)  oljne pogače iz gorčičnih semen, ki ostajajo pri proizvodnji
gorčičnega olja potem, ko je fiksirano olje že ekstrahirano iz
gorčičnih semen (tar. št. 23.06) in

(d)  eterično olje iz gorčice (tar. št. 33.01).


21.04

JUHE IN RAGU JUHE IN PRIPRAVKI ZA TE JUHE; HOMOGENIZIRANA
SESTAVLJENA ŽIVILA

2104.10  - Juhe in ragu juhe in pripravki za juhe

2104.20  - Homogenizirana sestavljena živila

            (A) JUHE IN RAGU JUHE IN PRIPRAVKI ZANJE

Ta skupina zajema:

(1)  pripravke za juhe in ragu juhe, ki zahtevajo le dodajanje
vode, mleka, itd.,

(2)  juhe in ragu juhe, pripravljene za konzumiranje po s
segrevanju.

Ti proizvodi so večinoma na osnovi rastlinskih proizvodov (moka,
škrob, tapioka, makaroni, špageti in podobno, riž, rastlinski
ekstrakti itd.), nadalje na osnovi mesa, mesnih ekstraktov,
maščob, rib, rakov, mehkužcev in drugih vodnih nevretenčarjev,
peptonov, aminokislin in ekstraktov kvasa. Lahko vsebujejo tudi
občutno količino soli.

Ponavadi so pripravljeni v obliki tablet, kolačev, kock in prahu
ali tekočin.

      (B) HOMOGENIZIRANI SESTAVLJENI PREHRAMBENI PROIZVODI

Skladno z opombo št. 3 k temu poglavju, so homogenizirani
sestavljeni prehrambeni proizvodi iz te tar. številke tisti
proizvodi, ki sestoje iz fino homogenizirane mešanice dveh ali
več osnovnih sestavin, kot so: meso, ribe zelenjava ali sadje,
pripravljeni za prodajo na drobno kot hrana za otroke ali v
dietetične namene, v posodah z neto težo do 250 g. Poleg osnovnih
sestavin lahko vsebujejo ti proizvodi majhne količine snovi, kot
so npr. jajčni rumenjaki, škrob, dekstrin, sol in vitamine, ki se
dodajajo ali v dietetične namene (uravnotežena dijeta), ali pa za
začinjanje, konzerviranje ali v druge namene. V teh proizvodih so
lahko vidni koščki sestavkov - vendar pod pogojem, da so ti
koščki prisotni v majhnih količinah, to pa pomeni, da ne
spreminjajo lastnosti proizvoda v smislu značilnosti
homogeniziranih proizvodov.

Homogenizirani sestavljeni prehrambeni proizvodi se uporabljajo
ponavadi kot hrana za otroke do 3. leta starosti v obliki tekoče
paste različne konsistence, vendar primerne za takojšnjo
konzumiranje ali pa za njihovo porabo po segrevanju. Običajno se
ti proizvodi dajejo v neprodušne kozarce ali v konzerve v
velikosti, ki večinoma odgovarjajo enemu celemu obroku.

Ta tar. številka izključuje homogenizirane sestavljene proizvode,
ki so pripravljeni kako drugače, kot pa za prodajo na drobno kot
hrana za otroke ali v dietetične namene in v posodah z netto težo
do 250 g. Ta tar. številka prav tako izključuje take proizvode,
ki sestoje iz enega osnovne sestavine (kot so npr: meso, drugi
užitni klavnični proizvodi, ribe, sadje ali zelenjava - ponavadi
iz 16. ali 20. poglavja), z ali brez majhnih količin dodanih
sestavin za začinjanje, konzerviranje ai v druge namene.

Ta tar. številka izključuje še:

(a)  mešanice suhe zelenjave v prahu ali ne (tar. šr. 07.12),

(b) moko in zdrob iz suhih stročnic (tar. št. 11.06),

(c)  mesne sokove in ekstrakte, ekstrakte in sokove iz rib itd.
in druge proizvode iz 16. poglavja,

(d)  prehrambene proizvode, ki vsebujejo kakav (ponavadi tar. št.
18.06 ali 19.01),

(e)  mešanice vrtnin iz tar. št. 20.04 ali 20.05 (tudi, čeprav se
včasih uporabljajo za pripravo juh in

(f)  avtolizirani kvas (tar. št. 21.06).


21.05

SLADOLED IN DRUGE LEDENE SLADICE, S KAKAVOM ALI BREZ KAKAVA

Ta tar. številka vključuje sladoled, ki se običajno pripravlja na
mlečni osnovi ali na osnovi smetane, pa tudi druge užitne
proizvode, podobne sladoledu (npr. "šerbet" - ledeni bonboni). Ti
proizvodi lahko vsebujejo dodani kakav v kakršnemkoli razmerju,
lahko pa so tudi brez njega. Vendar pa ta tar. številka
izključuje mešanice za sladolede in sladoledne osnove, ki se po
njihovih bistvenih lastnostih (niso zamrznjene) uvrščajo v druge
tar. številke (npr. v tar. št. 18.06, 19.01 ali 21.06).


21.06

ŽIVILA, KI NISO NAVEDENA IN NE ZAJETA NA DRUGEM MESTU

2106.10  - Beljakovinski koncentrati in teksturirane
beljakovinske snovi

2106.90  - Drugo

Pod pogojem, da niso uvrščeni v druge številke Nomenklature,
vključuje ta tar. številka naslednje prehrambene proizvode:

(A)  Pripravke za prehrano ljudi, bodisi neposredno, bodisi po
določenem postopku (npr. kuhanja, topljenja ali kuhanja v vodi, v
mleku itd.).

(B)  Proizvode, ki deloma ali v celoti sestoje iz prehrambenih
snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač ali prehrambenih
proizvodov za prehrano ljudi. Na tem mestu so vključeni tudi
proizvodi, ki sestoje iz mešanic kemikalij (organskih kislin,
kalcijevih soli, lecitina itd.) s prehrambenimi snovmi (moka,
sladkor, mleko v prahu ipd.). Ti proizvodi se v prehrambene
proizvode vgrajujejo bodisi kot njihove sestavine, bodisi za
izboljšavo nekaterih njihovih značilnosti (videza, obstojnost
kvalitete) (glej splošna določila v 38. poglavju).

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje encimskih pripravkov, ki
vsebujejo prehrambene snovi (npr. mehčala za meso, ki sestoje iz
proteolitičnega encima in dodane dekstroze ali drugih
prehrambenih snovi). Taki pripravki spadajo v tar. št. 35.07, v
kolikor niso na kakem drugem mestu v tarifi bolj specifično
navedeni.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  Praške za desertne kreme, želeje, sladolede in podobne
proizvode, slajene ali ne.

Praški na osnovi moke, zdroba, škroba, ekstrakta sladu ali
proizvodov iz tar. št. od 04.01 do 04.04, ki vsebujejo dodani
kakav ali ne, se uvrščajo v tar. št. 18.06 ali 19.01, odvisno od
količine vsebovanega kakava (glej splošna določila k 19.
poglavju). Drugi praški se uvrščajo v tar. št. 18.06, če
vsebujejo kakav. Praški, ki imajo značaj aromatičnega sladkorja
ali sladkorja za barvanje in ki se uporabljajo za pripravo
limonad in podobnega, se uvrščajo v tar. št. 17.01 ali 17.02,
odvisno od primera do primera.

(2)  Praške za aromatizacijo pri proizvodnji pijač, slajene ali
neslajene, katerih osnova je natrijev bikarbonat, glicerizin ali
ekstrakt sladkih korenov in ki se prodajajo kot kakavov prah.

(3)  Proizvode, katerih osnova je maslo, druge maščobe ali olje
in ki se pri dobivajo iz mleka in se uporabljajo v pekovskih
proizvodih.

(4)  Paste na sladkorni osnovi, ki vsebujejo dodane maščobe v
razmeroma velikem deležu (včasih pa tudi mleko in orehe) in ki
niso primerni za neposredno transformacijo v proizvode iz
sladkorja, temveč se uporabljajo kot polnila za čokolade, fine
biskvite, pite, pecivo itd.

(5)  Naravni med, obogaten s čebeljim mlečkom - "royal jelly".

(6)  Hidrolizate beljakovin (protein), ki sestoje predvsem iz
mešanic aminokislin in natrijevega klorida in ki se uporabljajo v
prehrambenih proizvodih (npr. za aromatiziranje); beljakovinske
koncentrate, dobljene z izločanjem nekaterih sestavin iz
razmaščene sojine moke in ki se uporabljajo za bogatitev
prehrambenih proizvodov z beljakovinami; sojino moko in druge
beljakovine teksturirane substance. Neteksturirana razmaščena
sojina moka, primerna za prehrano ali ne (tar. št. 23.04) in
beljakovinski izolati (tar. št. 35.04) so iz te tarifne številke
izključeni.

(7)  Brezalkoholni in alkoholni pripravki (ki niso na osnovi
dišavnih snovi), vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji
različnih brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Te pripravke
dobivajo z spajanjem zelenjavnih ekstraktov iz tar. št 13.02 z
mlečno, vinsko, citronsko ali fosforno kislino, s konzervansi, s
sredstvi za penjenje, s sadnimi sokovi ipd. Ti preparati
vsebujejo (v celoti ali deloma) aromatične sestavine, ki
karakterizirajo določeno pijačo. Zadevno pijačo je moč dobiti s
preprostim razredčevanjem pripravka v vodi, vinu ali alkoholu -
lahko se pri tem doda tudi sladkor ali ogljikov dioksid. Nekateri
med tami proizvodi so pripravljeni posebej za domačo rabo; v
veliki meri pa se uporabljajo tudi v industriji z namenom, da bi
se izognili nepotrebnemu transportu velikih količin vode,
alkohola, itd. V opisani obliki ti proizvodi niso primerni za
uživanje in po tem se ločijo od pijač iz 22. poglavja.

Iz te tar. številke so izključeni pripravki vseh vrst, ki se
uporabljajo pri proizvodnji pijač, temelječih na eni ali več
dišavnih snoveh (tar. št. 33.02).

(8)  Jedilne tablete na osnovi naravnih ali umetnih dišav (npr.
vanilija).

(9)  Bonbone, gume in podobno (posebno za diabetike), ki
vsebujejo sintetična sladila (npr. sorbitol), ki nadomešča
sladkor.

(10)  Pripravki (npr. tablete), ki sestoje iz saharina in
prehrambenih proizvodov (npr. laktoza) in ki se uporabljajo za
sladkanje.

(11)  Avtolizirani kvas in drugi ekstrakti kvasa, ki so proizvodi
nastali s hidrolizo kvasa, nimajo sposobnosti fermentacije, imajo
pa visoko vsebnost beljakovin. Uporabljajo se v glavnem v
prehrambeni industriji (npr. za pripravo nekaterih začimb).

(12)  Pripravke za proizvodnjo limonad in drugih pijač, ki
sestoje npr. iz: (ki vsebuje alkohol ali ne)

-  Aromatiziranih obarvanih sirupov, ki so sladkorne raztopine z
naravnimi ali umetnimi snovmi, ki jim dajejo okus kakšnega sadja
ali rastline, npr maline, ribeza, limone, mete itd.). Lahko so z
ali brez dodane citronske kisline in sredstva za konzerviranje.

-  Aromatiziranih sirupov z dodanim sestavljenim pripravkom iz te
tar. številke (glej predhodni odstavek pod (7), ki vsebujejo
katerokoli esenco in citronsko kislino in ki so obarvani s
karamelnim sladkorjem, ali pa vsebujejo citronski kislino in
eterična olja iz sadja (npr. limone ali pomaranče).

-  Sirupov, aromaiziranih s sadnimi sokovi, ki so modificirani z
dodajanjem sestavin (citronske kisline, eteričnega olja,
ekstrahiranega iz sadja itd.) v takšnih količinah, da je s tem
ravnotežje sestavin sadnega soka nedvoumno porušeno.

-  Koncentrirani sadni sok z dodano citronsko kislino (v takem
razmerju, da je skupna vsebnost kisline od tiste v naravne soku
bistveno večja), z dodanim eteričnim oljem iz sadja, sintetičnih
sladil itd.

Ti pripravki so namenjeni konzumiranju kot pijače potem, ko jih
enostavno razredčimo z vodo,vinom ali alkoholom ali pa po daljšem
postopku. Nekateri pripravki te vrste so namenjei za dodajanje
drugim prehrambenim proizvodom.

(13)  Mešanice ekstrakta ginsenga z drugimi sestavinami (npr. z
laktozo ali z glukozo) in ki se uporabljajo za pripravo "čajev"
ali ginsengovih napitkov.

(14)  Proizvodi, ki sestoje iz mešanic rastlin ali delov rastlin
ene vrste (vštevši semena ali plodove), ali pa iz več vrst
rastlin ali delov rastlin (vštevši semena in plodove) z drugimi
snovmi, kot so npr. ekstrakti ene ali več rastlin in ki kot taki
niso primerni za prehrano ljudi, se pa uporabljajo za proizvodnjo
herbalnih infuzij ali herbalnih "čajev" (t.j. tistih z
očiščevalnimi, prečiščevalnimi, odvajalnimi lastnostmi ali z
lastnostmi sredstva proti vetrovom), vključno proizvode, o
katerih gre glas, da blažijo tegobe pri nekaterih boleznih in
(ali) prispevajo k splošnemu zdravju in počutju organizma.

Ta tar. številka izključuje proizvode za infuzijo v terapevtske
ali profilaktične namene, ki vsebujejo aktivno sestavino,
specifično za neko bolezen (tar. št. 30.03 ali 30.04).

Ta tar. številka izključuje tudi proizvode, ki se uvrščajo v tar.
št. 08.13 ali v 9. poglavje.

(15)  Mešanice rastlin, delov rastlin, semen ali plodov (celih,
zrezanih, zdrobljenih, zmletih ali v obliki prahu) vrst, ki se
uvrščajo v različna poglavja (npr. v 7., 9., 11., 12. poglavje)
ali različnih vrst, ki se u vrščajo v tar. št. 12.11, ki pa se
kot take ne morejo konzumirati, ampak se uporabljajo bodisi
neposredno za aromatizacijo pijač, bodisi za pripravo ekstraktov
za proizvodnjo pijač.

Vendar pa so proizvodi, katerim daje bistveni značaj sestavina,
ki se uvršča v 9. poglavje, izključeni iz te tar. številke (9.
poglavje).

(16)  Pripravki, ki jih pogosto imenujemo dodatki k hrani ("food
supplements") in katerih osnova so rastlinski in sadni ekstrakti,
med, fruktoza itd in ki vsebujejo dodane vitamine, včasih pa tudi
neznatne količine železovih spojin. Ti pripravki se pogosto
pojavljajo v pakiranjih z označbami, da vzdržujejo splošno
zdravje in počutje organizma. Vendar pa so podobni pripravki, ki
so namenjeni preventivi ali zdravljenju bolezni ali slabosti, iz
te tar. številke izključeni (tar. št. 30.03 ali 30.04).

Ta tarifna številka nadalje izključuje preparate iz sadja, orehov
ali drugih užitnih delov rastlin iz tar. št. 20.08 pod pogojem,
da to sadje, orehi ali užitni deli rastlin dajejo preparatom
bistveni značaj (tar. št. 20.08).


                          22. POGLAVJE

                     PIJAČE, ALKOHOLI IN KIS

OPOMBE

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a) proizvodi iz tega poglavja (razen tistih iz tar.št. 22.09),
pripravljeni za kulinarične namene, ki se torej ne uporabljajo za
pijače (v glavnem v tar.št. 21.03);

(b)  morska voda (tar. št. 25.01);

(c)  destilirana voda, voda za določanje električne prevodnosti
in voda podobne čistoče (tar. št. 28.51);

(d)  vodne raztopine ocetne kisline, ki vsebujejo več kot 10
mas.% ocetne kisline (tar. št. 29.15);

(e)  zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04;

(f)  parfumerijski in toaletni proizvodi (33. poglavje).

2.  V tem poglavju in 20. in 21. poglavju se za "vsebnost
alkohola" vzame volumski odstotek alkohola pri temperaturi 20
stopinj C.

3.  Pri tar. št. 22.02 so z izrazom "brezalkoholne pijače"
mišljene pijače, katerih volumski odstotek alkohola ni večji od
0,5%. Alkoholne pijače se odvisno od primera uvrščajo v tar. št.
22.03 do 22.06 ali v tar. št. 22.08.

Opomba k podštevilki

1.  Pri tar. podšt. 22.04 10 so z izrazom "peneča vina" mišljena
vina, ki imajo pri temperaturi 20 stopinj C v zaprtih posodah
nadtlak 3 bare ali več.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Proizvodi, ki spadajo v to poglavje, tvorijo skupino, ki se
razlikuje od prehrambenih proizvodov, zajetih v predhodnih
poglavjih Nomenklature.

Ti proizvodi se razvrščajo v štiri glavne skupine:

(A)  Voda in druge brezalkoholne pijače ter led.

(B)  Prevrele alkoholne pijače (pivo, vino, jabolčnik itd.).

(C)  Destilirane alkoholne tekočine in pijače (likerji, žgane
alkoholne pijače itd) in sestavljeni alkoholni pripravki za te
tekočine in pijače ter etilni alkohol.

(D)  Kis in nadomestki kisa.

To poglavje ne vključuje:

(a)  tekočih mlečnih izdelkov iz 4. poglavja,

(b)  proizvodov iz tega poglavja (razen tistih iz tar. št.
22.09), pripravljenih za kulinarične namene in ki so zaradi tega
neprimerni za uživanje kot pijače (npr. kuhano vino, kuhani
konjak) (v glavnem tar. št. 21.03),

(c)  zdravil iz tar. št. 30.03 ali 30.04 in

(d)  parfumerijskih ali toaletnih pripravkov (33. poglavje)


22.01

VODE, VKLJUČNO NARAVNE IN UMETNE MINERALNE VODE TER SODAVICE,
BREZ SLADKORJA ALI DRUGIH SLADIL ALI SREDSTEV ZA AROMATIZIRANJE;
LED IN SNEG

2201.10 - Mineralne vode in gazirane vode

2201.90 - Drugo

Ta tar. števika vključuje:

(A)  Navadno naravno vodo vseh vrst (razen morske vode - glej
tar. št. 25.01). Ta voda ostane v tej tar. številki tudi, če je
zbistrena ali prečiščena, razen destilirane vode za določanje
električne prevodnosti in vode podobne čistote - te se uvrščajo v
tar. št. 28.51.

Ta tar. številka izključuje sladkano ali aromatizirano vodo (tar.
št. 22.02).

(B)  Mineralno vodo, naravno ali umetno.

Naravna mineralna voda vsebuje soli in pline. Njena sestava
variira in zato se mineralne vode razvrščajo predvsem po kemičnih
lastnostih njihovih soli, na primer:

(1)  alkalna voda,

(2)  žveplova voda,

(3)  halogenidna voda,

(3)  žveplana voda,

(5)  voda, ki vsebuje arzen in

(6)  voda, ki vsebuje železo.

Take naravne mineralne vode lahko vsebujejo tudi naravni ali
dodani ogljikov dioksid.

Umetna mineralna voda se pripravlja iz navadne pitne vode z
dodajanjem aktivnih sestavin (soli ali plinov), ki so sicer
prisotni v ustreznih naravnih mineralnih vodah, tako da
ustvarjajo vodo z istimi lastnostmi.

Ta tar. številka ne vključuje sladkane in aromatizirane mineralne
vode - naravne ali umetne (pomaranča, limona itd.) (tar. št.
22.02).

(C)  Gazirano vodo. Ta izraz se uporablja za navadno pitno vodo,
katero pod pritiskom zasičijo z ogljikovim dioksidom. Pogosto jo
imenujejo "soda" ali "Seltzer", čeprav je "Seltzer" ime za eno
izmed pravih naravnih mineralnih vod.

Ta tar. številka izključuje sladkano ali aromatizirano gazirano
vodo (tar. št. 22.02).

(D) Led in sneg (naravna) in umetno zamrznjeno vodo.

Ta tar. številka izključuje sladolede iz tar. št. 21.05 in "sneg
iz ogljikove kisline" ali "suhi led" (-80 stopinj C) (to je
ogljikov dioksid v trdnem stanju) (tar. št. 28.11).


22.02

VODE, VKLJUČNO MINERALNE VODE IN SODAVICE, S SLADKORJEM ALI
DRUGIMI SLADILI ALI SREDSTVI ZA AROMATIZIRANJE TER DRUGE
BREZALKOHOLNE PIJAČE RAZEN SADNIH IN ZELENJAVNIH SOKOV, KI SE
UVRŠČAJO V TAR. ŠT. 20.09

2202.10 -  Vode, vključno mineralne vode in sodavice z sladkorjem
ali drugimi sladili ali sredstvi za aromatiziranje

2202.90 -  Drugo

Ta tar. številka vključuje brezalkoholne pijače, opredeljene v
opombi št. 3 k temu poglavju in ki niso uvrščene v druge tar.
številke, še posebej v tar. številki 20.09 in 22.01.

A)  Vode, vključno mineralne vode in sodavice, s sladkorjem ali
drugimi sladili ali sredstvi za aromatiziranje.

V to skupino med drugim spadajo:

(1)  Osladkane ali aromatizirane mineralne vode (naravno ali
umetno)

(2)  Pijače, kot so npr. limonada, oranžada in kola, ki sestoje
iz navadne pitne vode in ki so osladkane ali nesladkane, so pa
aromatizirane s sadnimi sokovi ali esencami ter sestavljeni
ekstrakti, katerim je včasih dodana citronska ali vinska kislina.
Pogosto so to pijače, gazirane z obljikovim dioksidom, v glavnem
pa se pojavljajo v steklenicah ali drugih neprodušnih posodah.

B)  Druge brezalkoholne pijače, ki ne vključujejo sadnih in
zelenjavnih sokov iz tar.št.20.09.

Ta skupina vključuje med drugim naslednje:

1)  Tamarinov nektar, ki se pripravi za potrošnjo kot pijača z
dodajanjem vode in sladkorja ter precejanjem.

2)  Nekatere druge pijače, pripravljene za potrošnjo, kot so
pijače na osnovi mleka in kakava.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  tekoči jogurt in druga fermentirana ali acidifirana mleka in
smetano, ki vsebuje kakav, sadje ali sredstva za aromatiziranje
(tar. št. 04.03),

(b)  sladkorne sirupe iz tar. št. 17.02 in aromatizirane
sladkorne sirupe iz tar. št. 21.06,

(c)  sadne ali zelenjavne sokove, neglede na to, ali se
uporabljajo kot pijače (tar. št. 20.09 in

(d)  zdravila iz tar. št. 30.03 ali 30.04.


22.03

PIVO IZ SLADA

Pivo je alkoholna pijača, ki jo pridobivajo s prevrevanjem
sladovine, pripravljene iz ječmena ali pšenice, vode in (pogosto)
hmelja. Določene količine neprevrelih žitaric (koruze ali riža)
se tudi lahko uporabijo za proizvodnjo sladovine. Dodajanje
hmelja daje grenek in aromatičen okus in izboljšuje lastnosti
hranjenja. V času prevrevanja včasih dodajajo tudi češnje, višnje
ali druge aromatične snovi.

Doda se lahko tudi sladkor (posebno glukoza), barvila, ogljikov
dioksid in druge snovi.

Glede na postopek prevrevanja, ki je uporabljen, je dobljeno pivo
lahko nizke fermentacije (dobljeno pri nizki temperaturi s kvasi
najnižjega vrenja) in pa pivo visoke fermentacije (dobljeno pri
višji temperaturi z najboljšimi vrstami kvasa).

Pivo je lahko svetlo ali temno, sladko ali grenko, blago ali
močno. Lahko se nahaja v sodih, steklenicah ali v neprodušnih
konzervah, prodaja pa se kot lahko pivo, močno, rjavo pivo itd.

Ta tar. številka vključuje tudi koncentrirano pivo, pripravljeno
s postopkom kondenzacije piva z majhno alkoholno močjo (vendar z
visoko vsebnostjo ekstrakta sladu). Kondenzacija poteka v
vakuumu, njen rezultat je koncentrat, ki predstavlja le 1/5 do
1/6 svoje prvotne prostornine.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  nekatere brezalkoholne pijače, čeprav včasih imenovane
"pivo" (npr. pijače, pripravljene iz vode in karameliziranega
sladkorja) (tar. št. 22.02),

(b)  pijač, imenovanih "brezalkoholno pivo", ki sestoje iz piva,
dobljenega iz sladu, katerega alkoholna moč po prostornini pa je
zmanjšana na 0,5 vol.% ali manj (tar. št. 22.02) in

(c)  zdravil iz tar. št. 30.03 ali 30.04.


22.04

VINO IZ SVEŽEGA GROZDJA, VKLJUČNO OJAČENA VINA; GROZDNI MOŠT,
RAZEN TISTEGA IZ TAR. ŠT. 20.09

2204.10 - Peneča vina (penine)

 - Druga vina; grozdni mošt, katerega fermentacija je ustavljena
z nastajanjem alkohola:

2204.21 - - v posodah prostornine do vključno 2 l

2204.29 - - drugo

2204.30 - Drug grozdni mošt

(I)  Vino iz svežega grozdja

Vino, uvrščeno v to tar. številko je končni proizvod alkoholnega
vrenja grozdnega mošta iz svežega grozdja. Ta tar. številka
vključuje:

(1)  Namizna vina (črno, belo ali ružica).

(2)  Vina, ojačena z alkoholom.

(3)  Peneča vina - to so vina, zasičena z ogljikovim dioksidom,
bodisi z izvajanjem končne fermentacije v zaprti posodi (tako
pridobivajo prava peneča vina), bodisi z dodajanjem plina na
umetni način potem, ko je steklenica že zaprta (gazirana vina).

(4)  Desertna vina (včasih imenovana "likerna vina"), ki so
bogata z alkoholomin jih pridobivajo večinoma iz grozdnega mošta
z veliko vsebnostjo sladkorja, od katerega se tekom vrenja le en
del pretvori v alkohol. V nekaterih primerih se grozdni mošt
ojači z dodajanjem alkohola ali pa koncentriranega mošta z že
dodanim alkoholom. Desertna ali likerna vina med drugim
vključujejo Canary, Cyprus, Lacryma Cristi, Madeira, Malaga,
Marsala, Port, Malmasy, Samos in Sherry.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) pijač, katerih osnova je vino in ki spadajo v tar. št. 22.05
in

(b)  zdravil iz tar. št. 30.03 ali 30.04.

(II)  Grozdni mošt

Grozdni mošt, ki ga pridobivajo s prešanjem svežega grozdja, je
zelenkasto rumena motna in sladka tekočina V raztopini vsebuje
mešanico sladkorjev (glukoze in levuloze), kislin (vinske,
jabolčne itd.), albuminskih, mineralnih in sluzastih snovi in
aromatičnih sestavin, ki dajejo vinu njegovo značilno aromo in
okus (bouquet).

Grozdni mošt vre sam od sebe, v kolikor tega ne preprečijo
(sladkorji se pretvarjajo v alkohol). Končni proizvod tega vrenja
je vino.

Naravna nagnjenost grozdnega mošta k vrenju se lahko prepreči s
postopkom, znanim kot "presekanje". Ta lahko vrenje upočasni ali
ga popolnoma zaustavi.

Presekanje lahko poteka na razne načine:

(1)  z učinkovanjem salicilne kisline ali drugih antiseptičnih
sredstev,

(2) z zasičenjem grozdnega mošta z žveplovim dioksidom,

(3) z dodajanjem alkohola. Tak proizvod pogosto konzumirajo brez
nadaljnje predelave. Druge vrste, znane kot "mistele", se
uporabljajo v proizvodnji likernih vin i aperitivov itd. in

(4) s hlajenjem.

Poudariti je treba, da ta skupina vključuje grozdni mošt, ki je
delno prevrel in neglede na to, ali je fermentacija zaustavljena,
pa tudi nefermentirani grozdni mošt z dodanim alkoholom - v obeh
primerih je alkohlna moč večja od 0.5 vol. %.

Ta tar. številka izključuje grozdne sokove in pa grozdni mošt,
nekoncentrirane ali koncentrirane in neprevrele in katerih
alkoholna moč je manjša od 0.5 vol % (tar. št. 20.09).


22.05

VERMUT IN DRUGA VINA IZ SVEŽEGA GROZDJA, AROMATIZIRANA Z
RASTLINAMI ALI SREDSTVI ZA AROMATIZIRANJE

2205.10 - V posodah do 2 litra

2205.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje razne vrste pijač, ki se uporabljajo
predvsem kot aperitivi ali okrepčila - toniki in ki so
proizvedena iz vina iz svežega grozdja iz tar. št. 22.04 ter
aromatizirana z vmešavanjem rastlinskih substanc listja, korenin,
plodov itd. ali aromatičnih snovi.

Ta tar. številka prav tako vključuje predhodno navedene vrste
pijač, ki vsebujejo dodane vitamine in železove spojine. Ti
proizvodi, katere včasih imenujejo "dodatki k prehrani", imajo
namen vzdrževati organizem zdrav in v dobrem počutju.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  vina, dobljena iz suhega grozdja in pripravljena z
aromatičnimi rastlinami ali snovmi (tar. št. 22.06) in

(b)  zdravil iz tar. št. 33.03 ali 33.04.


22.06

DRUGE FERMENTIRANE PIJAČE (NPR. JABOLČNIK, HRUŠKOVEC IN MEDICA);
MEŠANICE FERMENTIRANIH PIJAČ IN MEŠANICE FERMENTIRANIH PIJAČ IN
BREZALKOHOLH PIJAČ, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM MESTU

Ta tar. številka vključuje vse prevrete - fermentirane pijače,
razen tistih iz tar. št. od 22.03 do 22.05., npr.:

(1)  Jabolčnik - alkoholno pijačo, ki jo pridobivajo z vrenjem -
fermentacijo jabolčnega soka.

(2)  Hruškovec - prevrelo fermentirano pijačo, do do določene
stopnje podobno jabolčniku, ki jo pridobivajo iz hruškovega soka.

(3)  Medico - pijačo, pripravljeno z vrenjem raztopine medu in
vode (ta tar. št. vključuje "hydromel vineux), t.j medico, ki
vsebujo dodano belo vino, aromatične in druge snovi.

(4)  Vino iz suhega grozdja.

(5)  Vina, ki se pridobivajo z vrenjem sadnih sokov, razen soka
iz svežega grozdnega soka (datljevo vino, figovo vino in vina iz
jagodičevja), ali pa z vrenjem zelenjavnih sokov alkoholne moči
več kot 0.5 vol %.

(6)  "Malton" - prevrelo pijačo, pripravljeno iz ekstrakta sladu
in vinske vsedline.

(7)  Omoriko - pijačo, dobljeno iz listja ali vejic omorike ali
iz esence omorike.

(8)  "Sake" ali riževo vino.

(9)  Palmovo vino, pripravljeno iz sokov nekaterih palm in

(10)  Ingverjevo pivo in pivo iz aromatičnih rastlin,
pripravljeno iz sladkor ja, vode in ingverja ali aromatičnih
rastlin, fermentiranih s kvasom.

Vse naštete pijače so lahko naravno peneča se, ali pa na umetni
način zasičena z ogljikovim dioksidom. Ta vina ostanejo uvrščena
v to tar. številko tudi, kadar so ojačena z dodanim alkoholom ali
pa, kadar je vsebina alkohola še ojačena z nadaljnjim vrenjem -
fermentacijo.

Nekatera izmed teh pijač lahko vsebujejo tudi dodane vitamine in
železove spojine. Ti proizvodi, katere včasih imenujejo "dodatki
k prehrani", imajo namen ohranjati organizem zdrav in v dobrem
počutju.

To poglavje vključuje tudi mešanice nealkoholnih pijač in
fermentiranih pijač ter mešanice fermentiranih pijač iz
predhodnih tar. številk 22. poglavja (npr. mešanice piva in vina,
mešanice limonade s pivom ali vinom), katerih alkoholna moč
presega 0.5 prostorninskih procentov.

Ta tar. številka pa izključuje sadne sokove (jabolčne, hruškove
itd.) in druge pijače alkoholne moči manj kot 0,5 vol. % (tar.
št. 20.09 ali 22.02 - odvisno od primera do primera).


22.07

NEDENATURIRAN ETANOL, Z VSEBNOSTJO ALKOHOLA 80% ALI VEČ, ETANOL
IN DRUGI DENATURIRANI ALKOHOLI, S KATERO KOLI VSEBNOSTJO ALKOHOLA

2207.10 - Etanol z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več,
nedenaturiran

2207.20 - Etanol in drugi denaturirani alkoholi, s katero koli
vsebnostjo alkohola

Etanol  (etilni alkohol) ni uvrščen skupaj z drugimi acikličnimi
alkoholi v tar. št. 29.05, temveč je iz 29. poglavja izključen po
opombi 2(b) tega poglavja.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Nedenaturirani etanol alkoholne moči več kot 80 vol. %.

(2)  Etanol in druge alkohole, denaturirane in katerekoli moči.

Etanol se pojavlja v pivu, vinu, jabolčniku in v drugih
alkoholnih pijačah. Pridobivajo ga bodisi z vrenjem določenih
vrst sladkorjev s pomočjo kvasa, bodisi s pomočjo drugih sredstev
za fermentiranje (fermentov) in z destilacijo, ali pa ga
pridobivajo na sintetični način.

Etanol in drugi alkoholi, denaturirani, so alkoholi (špiriti),
pomešani s snovmi, ki omogočajo, da so alkoholi nesprejemljivi za
pitje - vendar na tak način, ki preprečuje tudi uporabo v
industrijske namene. Sredstva, ki so v uporabi za denaturiranje
alkoholov, so različna v različnih državah z različnimi
zakonodajami. Med njimi najdemo lesno nafto, metanol, aceton,
piridin, aromatične ogljikovodike (benzen itd.), barvila ipd.

Ta tar. številka vključuje nevtralne alkohole (špirite), t.j.
mešanice etanola in vode, katerih vzporedne sestavine (višji
alkoholi, estri, aldehidi, kisline itd.), so prav tako prisotni v
prvem destilatu, skoraj popolnoma odstranjeni s frakcijsko
destilacijo.

Etanol se uporablja v mnogih industrijskih vejah, npr. kot
topilo, v proizvodnji kemikalij, lakov itd, nadalje za gretje,
osvetljevanje in za proizvodnjo alkoholnih pijač.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  nedenaturiranega etanola alkoholne moči, manjše od 80% vol.
% (tar. št. 22.08),

(b)  drugih alkoholov (špiritov), v kolikor niso denaturirani
(tar. št. 22.08) in

(c)  trdna in poltrdna goriva, katerih osnova je alkohol (v
prodaji pogosto kot "trdni alkohol" (tar. št. 36.06).


22.08

NEDENATURIRAN ETANOL Z VSEBNOSTJO Z VSEBNOSTJO ALKOHOLA MANJ KOT
80% VOL.; ŽGANJA, LIKERJI IN DUGE ALKOHOLNE PIJAČE

2208.20 -  Alkoholne pijače, dobljene z destilacijo vina in iz
grozdja, grozdnega drozga ali grozdnih tropin

2208.30 -  Whisky

2208.40 -  Rum in tafia (žganje iz sladkornega trsa)

2208.50 -  Gin in brinjevec

2208.60 -  Vodka

2208.70 -  Likerji, krepilne pijače

2208.90 -  Drugo

Ta tar. št. vključuje (neglede na alkoholno moč):

(A)  Alkoholne pijače, katere proizvajajo z destilacijo vina,
jabolčnika ali prevrelih pijač iz prevrelih žitaric ali drugih
rastlinskih proizvodov, brez dodanih aromatičnih sredstev. Te
pijače delno ali v celoti zadržijo vzporedne sestavine (estre,
aldehide, kisline, višje alkohole itd.), ki alkoholnim pijačam
dajejo njihov poseben, indikativen okus in aromo.

(B)  Alkoholne pijače, likerje in krepčila, ki vsebujejo dodana
aromatična sredstva, ponavadi pa tudi določeno količino dodanega
sladkorja.

(C)  Vse druge alkoholne pijače, ki ne spadajo v katerokoli
predhodno tarifno številko tega poglavja.

Pod pogojem, da je njihova alkoholna moč manjša od 80 vol. % ,
vključuje ta tar. številka tudi nedenaturirane alkohole
(etilalkohol in nevtralne alkohole), za katere je (v nasprotju s
tistimi, predhodno navedenimi pod (A), (B) in (C) značilna
odsotnost sekundarnih sestavin, ki jim dajejo okus in aromo. Ti
alkoholi ostanejo uvrščeni v to tar. številko, neglede na namen
uporabe (ali so namenjeni za prehrano ljudi, ali pa za
industrijsko proizvodnjo).

Razen nedenaturiranih etilalkoholov alkoholne moči, manjše od 80
vol. %, vključuje ta tar. številka med drugim tudi:

(1)  Alkoholne pijače, katere pridobivajo z destilacijo vina iz
grozdja ali grozdnih pulp (konjak, armanjak, žganje, "grappa"
itd.).

(2)  Whisky in druge alkoholne pijače, dobljene z destilacijo
prevrele kaše zrn žit (ječmena, ovsa, rži itd.).

(3)  Alkoholne pijače, dobljene z destilacijo prevrele melase iz
sladkornega trsa ali soka iz sladkornega trsa (rum in tafija) in
alkoholne pijače, dobljene z destilacijo melase iz sladkorne
pese.

(4)  Alkoholne pijače, znane kot "ženevski gin" ali "brinjevec",
ki vsebujejo aromatične sestavine brinovih jagod. Tukaj so tudi
alkoholne pijače, dobljene z destilacijo alkohola s plodovi ali
drugimi deli rastlin (npr. "aquavit").

(5)  Vodko, dobljeno z destilacijo prevrele kaše poljedelskih
pridelkov (npr. žitaric, krompirja), ki je včasih dalje obdelana
z aktiviranim ogljem ali ogljikom.

(6)  Alkoholne pijače, dobljene iz jabolčnika (kalvados), iz sliv
("mirabella", "quetch"), iz češenj ali višenj (češnjevec,
višnjevec) ali iz drugega sadja.

(7)  Arak - alkoholne pijače, dobljene iz riža ali palm.

(8)  Alkoholne pijače, dobljene z destilacijo prevrelega
rožičevega soka.

(9)  Žganja in druge alkoholne pijače, dobljene z destilacijo
alkohola s sadjem ali z drugimi deli rastlin ali zelišč;

(10)  Alkoholne pijače (znane kot likerji), kot je npr. janžev
liker (iz zelenega janeža in badijana), kurasao (iz lupin gorskih
pomaranč), kimov liker (aromatiziran s kimovimi in kumininimi
semeni).

(11)  Likerje, znane kot "kreme" (zaradi njihove sestave in
barve). Večinoma vsebujejo razmeroma malo alkohola in so zelo
sladki (npr. kakavov liker, bananin, vanilijev, kavin itd.). Ta
tar. številka vključuje alkoholne pijače, ki sestoje iz emulzij
alkohola s proizvodi, kot so npr. jajčni rumenjak, smetana itd.

(12) Ratafije - vrste likerjev, dobljene iz sadnih sokov, ki
pogosto vsebujejo majhne količine dodanih aromatičnih snovi
(češnjeva ratafija, iz črnega ribeza, malin, marelic itd.).

(13) Alkoholne aperitive (upsint, bitterji itd.), razen tistih na
osnovi vina iz svežega grozdja, ki se uvrščajo v tar. številko
22.05..

(14) Alkoholno limonado (brez zdravilnih sestavin).

(15) Sadne ali zelenjavne sokove, ki vsebujejo dodani alkohol in
so alkoholne moči, večje od 0.5 vol.%, razen proizvodov iz tar.
št. 22.04.

(16) Alkoholne pijače (včasih poimenovani "dodatki k prehrani"),
namenjene za vzdrževanje zdravja in dobrega počutja. Lahko so
npr. na osnovi rastlinskih ekstraktov, sadnih koncentratov,
lecitina, kemikalij itd., vsebujejo pa dodane vitamine ali
železove spojine.

(17) Pijače, oblikovane tako, da imitirajo vino tako, da so k
sadnemu soku in/ali vodi dodani destilirani alkoholi, sladkor,
barvila aromatična sredstva ali druge sestavine, razen proizvodov
iz tar. št. 22.04.

Ta tar. številka pa izključuje:

(a)  vermut in druge aperitive na osnovi vina iz svežega grozdja
(tar. št. 22.05) in

(b)  denaturirani etanol in druge špirite (katerekoli moči), ali
nedenaturirani etanol, ki vsebuje od 80 vol % ali več etanola
(tar. št. 22.07).


22.09

KIS IN NADOMESTKI KISA, DOBLJENEGA IZ OCETNE KISLINE

                             (I) KIS

Kis je kisla tekočina, katero pridobivajo z ocetno fermentacijo
ob prisotnosti zraka in na stalni temperaturi med 20 stopinj C in
30 stopinj C. Predmet fermentacije so alkoholne tekočine
kateregakoli izvora. Kis se lahko pridobiva tudi iz raznih vrst
sladkorja in škrobnih raztopin, ki so izpostavljeni alkoholni
fermentaciji. Ocetna fermentacija poteka pod učinkom vinske
bakterije Mycoderma aceti ali acetobakterije.

Ta tar. številka vključuje naslednje vrste kisa, ki se med seboj
razlikujejo glede na njihov izvor:

(1)  Vinski kis, ki je svetlorumene do rdeče barve, kar je
odvisno od vina, iz katerega je kis narejen. Vinski kis ima
posebno aromo (bouquet) zaradi prisotnosti vinskih estrov.

(2)  Kis iz piva ali sladu; kis iz jabolčnika, hruškovca ali
drugega fermentiranega sadja. Taki kisi so ponavadi rumenkaste
barve.

(3)  Alkoholni kis, ki je v naravne stanju brezbarven.

(4)  Kis iz zrna žit, iz melase, iz hidroliziranega krompirja,
laktoseruma itd.

                      (II) NADOMESTKI KISA

Nadomestki kisa se pridobivajo z razredčevanjem ocetne kisline z
vodo. Pogosto jih obarvajo s karamelo in drugimi organskimi
barvili (glej tudi zključitev pod (a), ki sledi).

Kis in njegovi nadomestki, ki se uporabljajo za aromatiziranje
ali konzerviranje živil, so lahko tudi sami aromatizirani z
zelenjavo ali pa začinjeni s dodajanjem začimb.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  vodne raztopine, ki vsebujejo po teži 10 mas.% ali več
ocetne kisline (tar. št. 29.15). Vendar pa določila in opombe
1(d) k 22. poglavju ne veljajo za raztopine, ki so aromatizirane
ali obarvane kot za uporabo živil in ki ponavadi vsebujejo med 10
in 15 mas.% ocetne kisline - te ostanejo uvrščene v tej tar.
številki.

(b)  zdravil iz tar št. 30.03 ali 30.04 in

(c)  toaletnega kisa (tar. št. 33.04).


                          23. POGLAVJE

  OSTANKI IN ODPADKI ŽIVILSKE INDUSTRIJE, PRIPRAVLJENA KRMA ZA
                             ŽIVALI

OPOMBA

1.  Tar. št. 23.09 obsega proizvode, ki se uporabljajo kot krma
za živali, ne navedene in ne zajete na drugem mestu, dobljene s
predelavo rastlinskih ali živalskih materialov, tako da so
izgubili bistvene značilnosti prvotnega materiala, razen
rastlinskih odpadkov, rastlinskih ostankov in stranskih
proizvodov take predelave.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje ostanke in odpadke, izvirajoče iz
rastlinskih snovi, uporabljenih v živilski industriji, pa tudi
nekatere proizvode živalskega porekla.

V določilih v tem poglavju, ki se nanašajo na "pelete", so
mišljeni proizvodi, ki so aglomerirani neposredno, s postopkom
kompresije ali s pomočjo veziv (melase, škrobastih smnovi itd.) v
razmerju, ki ne presega 3% po teži proizvoda.


23.01

MOKA, ZDROB IN PELETI IZ MESA ALI MESNIH ODPADKOV, RIB ALI RAKOV,
MEHKUŽCEV ALI DRUGIH VODNIH NEVRETENČARJEV, NEUSTREZNIH ZA HRANO
LJUDI; OCVIRKI

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Moko in prah, neprimerna za prehrano ljudi in dobljena s
predelavo celih živali (vključno perutnino. morske sesalce, ribe,
rake, mehkužce ali druge vodne nevretenčarje) ali pa živalske
proizvode (kot je meso in drugi klavnični proizvodi), razen
kosti, rogov, oklepov itd. Ti proizvodi, ki jih je dobiti
večinoma iz klavnic, plavajočih tovarn za predelavo rib, iz
industrije konzerv ali iz industrije pakiranj itd., so ponavadi
ogrevajo na sopari ali prešajo, ali pa jih obdelujejo s topili
zaradi odstranjevanja olja in maščob. Dobljeni proizvod se še
suši in sterilizira s podaljašanim ogrevanjem in se na koncu
zmelje.

Ta tar. številka vključuje tudi pravkar navedene proizvode v
obliki pelet (glej splošno določilo komentarja k temu poglavju).

Moka, prah in pelete se uporabljajo predvsem za krmo za živali,
lahko pa jih uporabijo tudi v druge namene (npr. za gnojila).

(2)  Ocvirki - so opnasto tkivo, ki ostane po taljenju svinjske
masti ali drugih živalskih maščob. Uporabljajo se predvsem za
pripravo krme za živali (npr. za pripravo biskvita za pse),
vendar ostanejo v tej tar. številki tudi, če so primerni za
prehrano ljudi.


23.02

OTROBI IN DRUGI OSTANKI PRI PRESEJEVANJU, MLETJU ALI DRUGI
OBDELAVI ŽIT IN LEGUMINOZNIH RASTLIN, NEPELETIZIRANI ALI
PELETIZIRANI

2302.10 - Koruzni

2302.20 - Riževi

2302.30 - Pšenični

2302.40 - Iz drugih žit

2302.50 - Iz leguminoznih rastlin

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Otrobe, sneti in druge ostanke pri mletju žitnih zrn. Ta
kategorija vključuje vrsto proizvodov pri mletju pšenice, rži,
ječmena, ovsa, koruze, riža, sorga in ajde, ki glede vsebnosti
škroba in pepela ne izpolnjujejo zahtev, opredeljenih v opombi
št. 2 A) k 11. poglavju.

To so predvsem:

(1)  Otrobi, ki sestoje iz zunanje ovojnice žitnega zrna s
majhnim deležem endosperme in malo moke.

(2)  "Sharps" (ali "midllings"), dobljeni pri mletju žit kot
stranski proizvodi pri proizvodnji moke. Pretežno sestoje iz
finejšega dela ovojnic, drugih po presejevanju, ki vsebujejo malo
moke.

(B)  Ostanke presejevanja ali drugih načinov obdelave žitnih zrn.
Ostanki presejevanja v času t.i. predmletja sestoje iz:

-  iz manjših, brezobličnih, zlomljenih ali zdrobljenih zrn
osnovnega žita,

-  iz semen najrazličnejših rastlin, ki so se po naključju znašle
med žitnimi zrni in

-  delov listja in stebel, mineralov itd. .

Ta tar. številka vključuje tudi:

(1)  ostanke in odpadke pri čiščenju silosov in ladijskih
podpalubij in ki imajo skoraj enako sestavo kot zgoraj opisani
ostanki,

(2)  Ovojnice, ki jih odstranjujejo z riževih zrn med procesom
beljenja in

(3)  Ovojnice, ki izvirajo iz luščenja, valjanja, proizvodnje
kosmičev, iz perliranja, rezanja ali grobega mletja žitnih zrn.

(C)  Ostanki in odpadki podobnih vrst, dobljene pri mletju ali
drugih načinov obdelave rastlin - stročnic.

Ta tar. številka vključuje preje navedene proizvode v obliki
peletov (glej splošno določilo k temu poglavju).

Zajema pa tudi cele koruzne storže, zmlete z ali brez ličkanja in
ki ne izpolnjujejo kriterijev o vsebnosti škroba in pepela,
predvidenih za mlinske koruzne proizvode v opombi št. 2 A) k 11.
poglavju.

Pleve, dobljene ob mlatvi žit se uvršča v tar. št. 12.13.

Ta tar. številka ne vključuje oljnih pogač in drugih trdnih
ostankov ekstrakcije rastlinskih maščob ali olja (tar. št. 23.04
do 23.06).


23.03

OSTANKI PRI PROIZVODNJI ŠKROBA IN PODOBNI OSTANKI, REZANCI
SLADKORNE PESE, ODPADKI SLADKORNEGA TRSA IN DRUGI ODPADKI IZ
PIVOVARN IN DESTILARN, NEPELETIZIRANI ALI PELETIZIRANI

2303.10 -  Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki

2303.20 -  Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in
drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja

2303.30 -  Odpadki in ostanki iz pivovarn in destilarn

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(A)  Ostanke pri proizvodnji škroba in podobne ostanke (koruzne,
riževe, krompirjeve itd.), ki sestoje pretežno iz vlaknastih in
beljakovinskih snovi in ki se običajno dobavljajo v peletih ali v
obliki moke, včasih pa tudi v obliki pogač. Uporabljajo se v
prehrani živali ali kot gnojilo. Nekateri med temi ostanki (npr.
tekočina, ki ostane po namakanju koruze) se uporabljajo v
pripravi kultur za proizvodnjo antibiotokov.

(B)  Rezance sladkorne pese, to je ostanke, ki ostanejo po
ekstrakciji sladkorja iz korena sladkorne pese. V to tar.
številko se uvrščajo kot vlažni ali kot suhi; če pa so jim dodane
melase ali če so drugače pripravljeni kot krma za živali, se
uvrščajo v tar. št. 23.09,

(C)  Odpadke sladkornega trsa, to je odpadke, ki sestoje iz
vlaknasttega dela sladkornega trsa in ki ostanejo po ekstrakciji
soka. Uporabljajo se v industriji papirja in pri pripravi krme za
živali,

(D)  Druge odpadne proizvode pri proizvodnji sladkorja, obsežene
v tej tar. številki, ki vključujejo peno (ostanek pri bistrenju),
ostanke pri filtriranju s stiskanjem itd. in

(E)  Tropine, vsedline in odpadke iz pivovarn in destilarn, ki
vključujejo predvsem:

(1)  vsedline žit (ječmena, rži), ki ostajajo pri proizvodnji
piva in ki sestoje iz zrn, ki ostanejo prazna potem, ko iz njih
izvlečejo sladovino,

(2)  sladove kalčke, ločene od praženih zrn v času postopka
kaljenja,

(3)  uporabljeni hmelj,

(4)  tropine, dobljene pri destilaciji alkohola iz žit, semen,
krompirja itd in

(5)  pomije - odplake rezancev sladkorne pese (destilaciji melase
iz sladkorne pese.

(Vsi proizvodi ostanejo uvrščeni v to tar. številko če so vlažni,
ali pa če so suhi.)

Ta tar. številka vključuje tudi prej naštete proizvode v obliki
pelet (glej splošno določilo k temu poglavju).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  melas, dobljenih pri ekstrakciji ali rafinaciji sladkorja
(tar. št. 17.03),

(b)  neaktivnega, vendar uporabljenega kvasa (tar. št. 21.02),

(c)  surovih kalijevih soli, dobljenih z ogrevanjem in spiranjem
ostankov melase iz sladkorne pese (tar. št. 26.21) in

(d)  celuloze iz sladkornega trsa (tar. št. 47.06).


23.04

OLJNE POGAČE IN DRUGI TRDNI OSTANKI, DOBLJENI PRI EKSTRAKCIJI
OLJA IZ SOJE, NEZMLETI, ZMLETI ALI PELETIZIRANI

Ta tar. številka vključuje oljne pogače in druge trdne ostanke,
dobljene pri ekstrakciji sojinega olja s solventno ekstrakcijo,
prešanjem ali centrifugiranjem. Ti ostanki predstavljajo bogato
krmo za živali.

Ti ostanki, ki se uvrščajo v to tar. številko, so lahko v obliki
pogač, bolj grobe moke in pelet (glej splošno določilo k temu
poglavju).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  oljne vsedline (tar. št. 15.22) in

(b) beljakovinske koncentrate, dobljene z odstranjevanjem
določenih sestavin iz razmaščene sojine moke in ki se uporabljajo
v prehrambenih proizvodih (tar. št. 21.06).


23.05

OLJNE POGAČE IN DRUGI TRDNI OSTANKI, DOBLJENI PRI EKSTRAKCIJI
OLJA IZ KIKIRIKIJA, NEZMLETI, ZMLETI ALI PELETIZIRANI

Glej komentar k tar. številki 23.04, ki se uporablja mutatis
mutandis tudi za to tar. številko.


23.06

OLJNE POGAČE IN DRUGI TRDNI OSTANKI, DOBLJENI PRI EKSTRAKCIJI
RASTLINSKIH MAŠČOB ALI OLJ, RAZEN TISTIH IZ TAR. ŠTEVILK 23.04
ALI 23.05, NEZMLETI ALI ZMLETI, PELETIZIRANI

2306.10 - Iz bombaževega semena

2306.20 - Iz lanenega semena

2306.30 - Iz sončničnega semena

2306.40 - Iz semena olje repice

2306.50 - Iz kokosovega oreha

2306.60 - Iz palmovega oreha ali jedra

2306.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje oljne pogače in druge trdne ostanke
(izvzemši tistih iz tar. številk 23.04 in 23.05), ki so nastali
pri ekstrakciji olja iz oljnih semen, oljnih plodov in žitnih
kalčkov s pomočjo topil, v preši ali v rotacijskem stroju
(centrifugi).

Ta tar. številka vključuje tudi razoljene otrobe, ki so ostanek
po ekstrakciji olja iz riževih otrobov.

Nekatere oljne pogače in drugi trdni ostanki ( npr. iz lanenega
semena, bombažnega, sezamovega, koprovega itd.) predstavljajo
bogato krmo za živali, drugi (npr. iz ricinusa) pa za krmo za
živali niso primerni in se uporabljajo kot gnojilo. Spet tretji
pa se (kot npr pogače iz grenkih mandljev in gorčice) uporabljajo
za ekstrakcijo eteričnih olj.

Ostanki iz te tar. številke so lahko v obliki pogač, bolj grobe
moke ali pelet (glej splošno določilo k temu poglavju).

To poglavje vključuje tudi neteksturirane razmeščene moke
primerne za prehrano ljudi.

Ta tar. številka izključuje oljne vsedline (tar. št. 15.22).


23.07

VINSKA VSEDLINA; VINSKI KAMEN

Vsedlina vina nastane kot motna vsedlina v času vrenja in
dozorevanja vina. Če vsedlino prešajo s filtrsko prešo, dobijo
vinsko vsedlino v trdnem stanju. Posušena vinska vsedlina je
lahko v prahu ali v granulah, lahko, pa tudi v obliki nepravilnih
kosov.

Vinski kamen (stržen) je strjena masa, ki nastaja v vinskih sodih
v času vrenja grozdnega mošta, pa tudi v sodih, v katerih hranijo
vino. Pojavlja se v obliki prahu ali kosmičev in v obliki
kristalnih kosov nepravilnih oblik. Po prvem izpiranju je vinski
kamen v obliki sivkasto rumenih ali rdečkasto žoltih kristalov,
pri čemer je barva odvisna od vina, iz katerih je vinski kamen
nastal. Sprani vinski kamen se tudi uvršča v to tar. številko.

Tako vinska vsedlina kot vinski kamen (vključno sprani vinski
kamen) sta surovi kisli kalijevi tartarati, ki vsebujejo precej
kalcijevega tartarata. Uporabljajo se kot surovina za kalijev
bitartarat (neprečiščeni kisli kalijev tartarat), ki se pojavlja
v obliki belih kristalov ali kot kristalni prah in je brez vonja
in okusa ter na zraku stabilen. Vinska vsedlina se uporablja za
pripravo krme za živali, vinski kamen pa kot sredstvo za jedkanje
pri barvanju.

Ta tar. številka izključuje neprečiščeni kisli kalijev tartarat
(tar. št. 29.18) in kalcijev tartarat (tar. št. 29.18 ali 38.24)
- odvisno od primera do primera.


23.08

RASTLINSKI MATERIALI, RASTLINSKI ODPADKI IN OSTANKI PRI PREDELAVI
RASTLINSKIH MATERIALOV IN STRANSKI PROIZVODI, PELETIZIRANI ALI
NEPELETIZIRANI, KI SE UPORABLJAJO KOT KRMA ZA ŽIVALI, KI NISO
NAVEDENI IN NE ZAJETI NA DRUGEM MESTU

2308.10 - Hrastov želod  in divji kostanj

2308.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje rastlinske proizvode, rastlinske
odpadke in ostanke ter stranske proizvode, dobljene pri
industrijski predelavi rastlinskih snovi, katere namen je
ekstrahiranje eno od njihovih sestavin, pod pogojem, da ti
proizvodi niso zajeti v katerikoli drugi specifični tar. številki
in da so vrste, ki se uporablja za živinsko krmo.

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  hrastov želod in plod divjega kostanja,

(2)  koruzove kocene po odstranitvi zrn ter njen šaš,

(3)  vrhove repe in korenčka,

(4)  zelenjavne stroke (grahove, fižolove itd.),

(5)  sadne odpadke (lupine in koščice jabolk, hrušk itd.), drozge
in pulpe sadja (od precejanja grozdja, jabolk, hrušk, agrumov
itd.) - tudi, kadar se lahko uporabijo tudi za ekstrakcijo
pektina,

(6)  otrobe, dobljene kot stranski proizvod drobljenja semena
gorčice,

(7)  ostanke kave po proizvodnji kavnih nadomestkov (ali njihovih
ekstraktov iz žitnih zrn ali iz drugih rastlinskih materialov,

(8)  stranske proizvode, dobljene s koncentracijo od vodnega
preostanka pri proizvodnji sokov iz agrumov, včasih znane kot
"melasa iz agrumov" in

(9)  ostanke pri hidrolizi koruznih storžev zaradi pridobivanja
furfurola, znanega kot "hidrolizirani zmleti koruzni storži").

Proizvodi iz te tar. številke so lahko v obliki pelet (glej
splošno določilo k temu poglavju).


23.09

PROIZVODI, KI SE UPORABLJAJO KOT HRANA ZA ŽIVALI

2309.10 - Hrana za pse in mačke, pripravljena za prodajo na
drobno

2309.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje sladkano živinsko krmo in pripravljene
snovi za krmo živali, ki sestoje iz mešanic nekaj hranljivih
elementov, katerih namen je:

(1)  da živalim zagotovijo racionalno in uravnoteženo dnevno
prehrano (kompletna zmes za prehrano),

(2)  da se zagotovi ustrezna dnevna prehrana z dopolnjevanjem
osnovne hrane, ki se pridobiva na poljih, z organskimi in
anorganskimi snovmi (dopolnilna zmes za prehrano) in

(3)  za proizvodnjo kompletnih in dopolnilnih zmesi za živinsko
krmo.

Ta tar. številka vključuje vse vrste proizvodov, ki služijo za
prehrano živali in ki so dobljene pri predelavi rastlinskih in
živalskih materialov do vključuje, da so izgubile značilnosti
prvotnih snovi (primer: v primeru proizvodov, dobljenih iz
rastlinskih snovi, so taki proizvodi tisti, ki so obdelani v
obsegu, da značilne celične strukture prvotne snovi pod
mikroskopom ni več moč razpoznati.

                   (I) SLADKANA ŽIVINSKA KRMA

Slajena živinska krma je mešanica melase ali drugih podobnih
sladil (ponavadi nad 10 mas.%) z enim ali več drugimi hranljivimi
sestavinami. Uporablja se pretežno za prehrano goved, ovac,
konjev in svinj.

Poleg visoke hranilnosti melasa povečuje okus hranilnih snovi in
tako razširja uporabo proizvodov z nizko hranilno vrednostjo, kot
je npr. slama, pleva, lupinice oljnih semen in sadni odpadki,
katere bi živali sicer odklanjale.

Ti slajeni proizvodi se praviloma uporabljajo neposredno za
prehrano živali. Vendar pa se nekateri med njimi uporabljajo za
pripravo kompletnih ali dodatnih zmesi za živinsko krmo (npr.
pšenični otrobi, palmine kočšice ali oljne pogače kopra itd.).

                (II) DRUGI PROIZVODI (PRIPRAVKI)

(A) PROIZVODI (PRIPRAVKI), NAMENJENI TEMU, DA ŽIVALIM ZAGOTOVE
 VSE NUJNE HRANILNE ELEMENTE ZARADI ZAGOTAVLJANJA RACIONALNE IN
   URAVNOTEŽENE DNEVNE PREHRANE (KOMPLETNE MEŠANICE ZA KRMO).

Značilnost vseh teh proizvodov (pripravkov) je, da vsebujejo
hranilne elemente vsake izmed treh skupin hranilnih proizvodov,
navedenih v nadaljnjem:

(1)  "Energetsko" hranilne sestavine, ki sestoje iz snovi z
visoko vsebnostjo hidratov (visokokaloričnih), nadalje snovi, kot
so škrob, sladkor, celuloza in masti, ki v živalskem organizmu
zgorevajo in s tem zagotavljajo potrebno življenjsko energijo in
za zootehnično proizvodnjo. Med take snovi štejejo npr. žitarice,
polsladkorna živinska repa, slama itd.

(2)  Takoimenovani "graditelji telesa" - hranilne sestavine,
bogate z beljakovinami in minerali. Za razliko od energetski
hranilnih elementov te sestavine ne zgorevajo v živalskem
organizmu, ampak prispevajo k oblikovanju živalskega tkiva in
raznih živalskih proizvodov (npr. mleka, jajc itd.). Sestoje
predvsem iz beljakovin in mineralov. Snovi, bogate z
beljakovinami, ki se uporabljajo v te namene, so npr. zrnje
legumiraih rastlin, pivarski odpadki, oljne pogače, mlekarski
proizvodi itd.

Minerali predvsem služijo za pokostnjevanje, pri perutnini pa za
poapnjevanje jajčnih lupin. Taki proizvodi, ki so največ v
uporabi, vsebujejo kalcij, fosfor, natrij, klor, kalij, železo
itd.

(3) "Funkcionalne" hranilne sestavine, ki zagotavljajo
asimilacijo ogljikovih hidratov, beljakovin in mineralov. Med
njimi najdemo vitamine, mikroelemente in antibiotike. V
pomanjkanju teh hranilnih sestavin ponavadi prihaja do
zdravstvenih motenj.

Predhodne tri skupine hranilnih sestavin v celoti izpolnjujejo
prehrambene zahteve živali. Njih mešanje in razmerja so odvisna
od proizvodne kategorije živali.

     (B) PROIZVODI (PRIPRAVKI) ZA DODAJANJE (URAVNOTEŽANJE)
  ŽIVINSKE KRME, KI SE PROIZVAJA NA KMETIJAH (DODATKI ŽIVINSKI
                              KRMI)

Živinska krma, ki se pridobiva na kmetijah, vsebuje ponavadi
precej malo beljakovin, mineralov in vitaminov. Iznašli so
pripravke, ki te pomanjkljivosti kompenzirajo tako, da
zagotavljajo dobro uravnoteženo prehrano živali, ki vsebuje
beljakovine, minerale in vitamine kot tudi dodatke hrani za
energijo (ogljikovi hidrati), ki služijo kot "nosilci" drugih
sestavin mešanic.

Čeprav imajo ti pripravki kvalitativno približno enako sestavo
kot tisti, opisani pod (A), se razlikujejo po razmeroma veliki
vsebnosti ene od hranilnih sestavin.

Ta skupina vključuje:

(1)  Topna hraniva rib ali morskih sesalcev v obliki tekočih ali
viskoznih raztopin, v pastozni ali suhi obliki, dobljeni s
koncentriranjem in stabiliziranjem odpadnih vod (ki vsebujejo
nekatere vodotopne elemente, kot so proteini, vitamin B, soli
itd.) in ki izvirajo iz proizvodnje moke ali olja rib in morskih
sesalcev.

(2)  Beljakovinske koncentrate celih zelenih listov in
frakcionirani koncentrati beljakovin zelenih listov, dobljeni s
toplotno obdelavo soka detelje (lucerne).

    (C) PROIZVODI (PRIPRAVKI) ZA PRIPRAVO KOMPLETNE HRANE ALI
  DODATNE HRANE, OPISANE V PREDHODNIH ODSTAVKIH POD (A) IN (B)

Ti proizvodi (pripravki) so v trgovinah znani kot "premiksi". So
večinoma sestavljene mešanice, ki sestoje iz večjega števila
snovi (včasih jih imenujejo "aditivi"), katerih sestava in
razmerja variirata v odvisnosti od proizvodnje določene
kategorije domačih živali. Obstajajo tri vrste teh proizvodov:

(1)  Proizvodi, ki izboljšujejo prebavo in omogočajo pogostejšo
uporabo hrane pri živalih in varujejo njihovo zdravje: vitamini
in provitamini, aminokisline, antibiotiki, kokcidiastatiki,
oligoelementi, emulgatorji, aromatične snovi in sredstva za
povečanje teka itd.

(2) Proizvodi, namenjeni zagotavljanju konzerviranja hranilnih
snovi (še posebno mastnih komponent), dokler jih živali ne
porabijo: stabilizatorji, antioksidanti itd.

(3)  Proizvodi, ki služijo kot nosilci in ki lahko sestoje iz ene
ali večih organskih hraniv (moka, fino ali groba, iz manioke ali
soje, zdrob, kvas, razni ostanki prehrambene industrije itd.) ali
pa iz anorganski snovi (npr. magnezit, kreda, kaolin, sol,
fosfati itd.).

Koncentracija snovi, navedenih v predhodnih odstavkih pod (1) in
pa snovi-nosilcev se odreja tako, da zagotavlja homogeno
disperzijo in mešanje teh snovi v sestavljeni hrani, kateri se ti
pripravki dodajajo.

Pod pogojem, da gre za vrste, ki se uporabljajo pri krmljenju
živali, vključuje ta tar. številka naslednje proizvode:

(a)  Pripravke, ki sestoje iz nekaj mineralnih snovi.

(b)  Pripravke, ki sestoje iz ene aktivne substance vrst,
navedenih v predhodnih odstavkih pod (1) z nosilcem (primer:
proizvodi iz procesa pridobivanja antibiotikov, dobljene z
enostavnim sušenjem celotne mase iz posode za fermentacijo, še
posebno micelija, medija oz. podlage kulture in antibiotika).
Nova dobljena substanca, ki je lahko standardizirana ali ne, z
dodanimi organskih ali anorganskih snovi, vsebuje antibiotik
ponavadi v deležu med 8% in 16%, uporablja pa se kot osnovni
material, še posebno pri pripravi premiksa.

Vendar pa preparatov iz te skupine ne gre enačiti s preparati za
veterinarsko uporabo. Slednji so ponavadi razpoznavni po
zdravilnosti in mnogo večji vsebnosti oz. koncentraciji aktivne
snovi in so pogosto pripravljeni na razne načine.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Proizvode (pripravke za mačke, pse itd., ki sestoje iz
mešanice mesa in drugih klavničnih proizvodov, kot tudi iz drugih
sestavin in so pakirani v neprodušne pospde, ki vsebujejo
približno količino hrane za en obrok.

(2)  Biskvite za pse in druge živali, ponavadi iz moke, škroba
ali žitnih proizvodov, pomešanih z ocvirki in mesno moko.

(3)  Osladkane proizvode (pripravke), ki vsebujejo kakav ali ne
in ki so namenjeni izključno za hrano za pse in druge živali.

(4)  Proizvode za ptičjo prehrano (npr. pripravki, ki sestoje iz
prosa, semen za ptice, oluščenega ovsa in lanenega semena, ki se
uporabljajo kot glavna in kompletna hrana za ptice) ali pa
proizvode za prehrano rib.

Proizvodi in pripravki za krmo živali iz te tar. številke so
pogosto pripravljeni v obliki pelet (glej splošno določilo k temu
poglavju).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  pelet, pripravljenih iz ene same snovi ali iz mešanice nekaj
snovi, ki se kot taki uvrščajo v posebno tar. številko - tudi, če
jim je dodano vezivo (melasa, škrobne snovi itd.) do 3 mas.%
(tar. št. 07.14, 12.14, 23.01 itd.),

(b)  navadne mešanice žit (10. poglavje), moke ali mok iz
leguminoznih rastlin (11. poglavje),

(c)  pripravke, ki se na podlagi ocene in če ustrezajo
indikacijam, navedenim na embalaži,lahko uporabljajo tako za
hrano za živali kot za prehrano ljudi (tar. št. 19.01, 21.06
itd.). Ocenjevanje se osredotoča na izvor, čistost in
proporcionalnost sestavin in izpolnjevanje higienskih zahtev.

(d)  rastlinske odpadke, ostanke in stranske proizvode iz tar.
št. 23.08,

(e) vitamine, kemično določene ali nedoločene, med seboj pomešane
ali ne. Nadalje ta tar. številka ne vključuje vitaminov, ne glede
na to, ali so pripravljeni v kateremkoli topilu ali stabilizirani
z dodatkom antioksidantov ali sredstvu proti strjevanju s pomočjo
adsorbcije na podlago ali s pomočjo nanosa zaščitne prevkele, kot
je npr. želatina, vosek, maščobe itd., vendar pod pogojem, da
takšni dodatki, podlage ali prevleke ne presegajo količin,
potrebnih za transport, in pod pogojem, da takšni dodatki,
podlage ali prevleke ne spreminjajo značaja vitaminov ter ne
omogočajo njihovo uporabo za specifične namene. (tar. št. 29.36).

(f)  proizvode iz 29. poglavja,

(g)  zdravila iz tar. št. 30.03 in 30.04,

(h)  beljakovinske snovi iz 35. poglavja in

(i)  vmesne proizvode pri procesu pridobivanja antibiotikov,
dobljene s filtriranjem in prvostopenjsko ekstrakcijo, pa tudi
ostanke iz tega procesa z vsebnostjo antibiotikov, ki ponavadi ne
presega 70% (tar. št. 38.24).


                          24. POGLAVJE

                   TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI

OPOMBA

V to poglavje ne spadajo zdravilne cigarete (30. poglavje).


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Tobak pridobivajo iz raznih kultiviranih vrst rastlin rodu
Nicotiana iz družine Solanaceae. Velikost in oblika listov se
razlikuje od vrste do vrste.

Način trgatve in postopek sušenja sta odvisna od vrste ali tipa
tobaka. Rastlino lahko odrežejo celo, ko je povprečno zrela
(rezanje stebel), ali pa liste poberejo posebej, glede na njihovo
zrelost. Tako lahko tobak sušijo kot cele rastline (na steblu)
ali kot posamezne liste.

Obstajajo razni načini sušenja: sušenje na soncu (na odprtem),
zračno sušenje (v zaprtih lopah ali hangarjih s prostim kroženjem
zraka), v sušilnicah s kroženjem toplega zraka in sušenje s
pomočjo ognja (ob odprtem ognju).

Pred pakiranjem za odpremo so suhi listi obdelani v postopku,
katerega namen je zagotoviti hranjenje listov. To lahko dosežejo
s pomočjo nadzorovane naravne fermentacije (Java, Sumatra,
Havana, Brazilija, Bližnji Vzhod itd.), lahko pa tudi z ponovnim
umetnim sušenjem. Ta postopek in sušenje vplivata na vonj in
aromo tobaka, ki spontano dozoreva še potem, ko je že pakiran.

Tako obdelan tobak se pakira v svežnje, bale raznih oblik, v
tobačne kontejnerje v obliki zaboja, v sode ali v košare. Ko je
tako pakiran, so njegovi listi poravnani eden z drugim (Bližnji
vzhod), povezani v svežnje (nekaj listov je povezano s trakom ali
tobačnim listom), ali pa so enostavno položeni kot posamezni
listi. Da bi se bolje ohranili, so vselej zelo zbiti.

V nekaterih primerih se, kot dopolnilo fermentaciji ali namesto
nje, dodajajo dišave in substance za vlaženje, da bi se
izboljšala aroma in/ali hranjenje tobačnih listov.

To poglavje vključuje ne le surovi in predelani tobak, temveč
tudi predelane nadomestke tobaka, ki tobaka ne vsebujejo.


24.01

TOBAK, SUROV ALI NEPREDELAN, TOBAČNI ODPADKI

2401.10 - Tobak, neotrebljen

2401.20 - Tobak, deloma ali popolnoma otrebljen

2401.30 - Tobačni odpadki

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Nepredelani (surovi) tobaka v obliki cele rastline ali lista
v naravnem stanju ali kot suho ali fermentirano listje, celo ali
otrebljeno, spodrezan ali ne, lomljen ali rezan (vključno kose,
narezane v določene oblike, vendar ne kot tobak, pripravljen za
kajenje).

Ta tar. številka vključuje tudi tobakove liste, mešane,
otrebljene in v tekočinski omaki ustrezne sestave, katere namen
je preprečiti plesnenje in sušenje, kot tudi ohranjanje vonja.

(2)  Tobakove odpadke, ki nastajajo pri rokovanju s tobakovimi
listi, ali pa ob predelavi tobačnih izdelkov (peclji, stebla,
rebra na listju, drobiž, prah itd.).


24.02

CIGARE IN CIGARILOSI, KI VSEBUJEJO TOBAK IN TOBAKOVI NADOMESTKI

2402.10 - Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak

2402.20 - Cigarete, ki vsebujejo tobak

2402.90 - Drugo

Ta tar. številka je omejena na cigare (v ovoju ali brez njega),
cigarilose in cigarete iz tobaka ali tobakovih nadomestkov. Drugi
tobak za kajenje, z ali brez vsebovanih nadomestkov tobaka v
kateremkoli razmerju, je iz te tar. številke izključen (tar. št.
24.03).

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Cigare in cigarilose, ki vsebujejo tobak.

Ti proizvodi so lahko v celoti iz tobaka, ali pa iz mešanice
tobaka in njegovih nadomestkov, neglede na razmerje med njimi.

(2) Cigarete, ki vsebujejo tobak.

Razen cigaret, ki vsebujejo samo tobak, vključuje ta tar.
številka tudi cigarete, izdelane iz mešanice tobaka in njegovih
nadomestkov, neglede na razmerje med njimi.

(3)  Cigare, cigarilose in cigarete iz tobakovih nadomestkov,
npr. "cigarete", izdelane na osnovi posebne obdelave listov ene
izmed vrst tobaka, ki pa ne vsebujejo tobaka niti nikotina.

Ta tar. številka ne vključuje zdravilnih cigaret (30. poglavje).
Vendar pa ostanejo uvrščene v tej tar. številki cigarete, ki
vsebujejo posebej pripravljene proizvode za odvajanje od kajenja,
vendar nimajo zdravilnih lastnosti.


24.03

DRUG PREDELAN TOBAK IN TOBAČNI NADOMESTKI; HOMOGENIZIRAN ALI
REKONSTITUIRANI TOBAK; TOBAKOVI EKSTRAKTI IN SOKOVI

2403.10 - Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v
kakršnemkoli razmerju ali brez njega

 - Drugo

2403.91 - - homogeniziran ali rekonstituirani tobak (folija)

2403.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Tobak za kajenje, ki vsebuje tobakove nadomestke v
kateremkoli razmerju ali brez vsebnosti tobakovih nadomestkov,
npr. predelani tobak za pipo ali za proizvodnjo cigater.

(2)  Tobak za žvečenje, ponavadi močno fermentiran in v
tekočinski omaki.

(3)  Tobak za njuhanje (njuhanec), ki je bolja ali manj
aromatiziran (odišavljen).

(4)  Prešani tobak ali tobak v tekočinski omaki za izdelavo
njuhanca.

(5)  Predelani tobakovi nadomestki, npr. mešanice brez tobaka.
Vendar pa so izključeni proizvodi, kot je npr. kanabis (indijska
konoplja) (tar. št. 21.11).

(6)  "Homogenizirani" ali "rekonstituirani" tobak, dobljen z
aglomeracijo fino iztisnjenega tobakovega listja, tobakovih
odpadkov ali prahu - bodisi na podlagi, bodisi ne (npr. list
celuloze iz tobakovih stebel in pecljev). Homogenizirani ali
rekonstruirani tobak je ponavadi pripravljen v obliki pravokotnih
listov ali trakov. Lahko ga uporabljajo v obliki listov - filije
(za zvijanje) ali pa za rezanje ali sekljanje za notranjost cigar
ali cigaret.

(7)  Tobakove eksrakte in esence - to so tekočine, ekstrahirane s
stiskanjem vlažnih listov, ali pa pripravljene s kuhanjem
tobakovih odpadkov v vodi. Uporabljajo se predvsem v proizvodnji
insekticidov in paraziticidov.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  nikotina (alkaloida, ekstrahiranega iz tobaka - tar. št.
29.39) in

(b)  insekticidov iz tar. še. 38.08.


                            ODDELEK V

                       MINERALNI PROIZVODI

                          25. POGLAVJE

      SOL; ŽVEPLO; ZEMLJINE IN KAMEN; SADRA, APNO IN CEMENT

OPOMBE

1.  Če iz poimenovanja tarifne številke ali 4. opombe k temu
poglavju ne izhaja kaj drugega, obsegajo tar. številke tega
poglavja samo proizvode, ki so v surovem stanju ali so oprani
(tudi, če so oprani s kemičnimi snovmi, ki odstranjujejo
nečistoče, ne da bi se spremenila struktura proizvoda), zmleti v
prah, drobljeni, rešetani, presejani, koncentrirani s flotacijo,
magnetno separacijo ali z drugim mehaničnim ali fizikalnim
postopkom (razen s kristalizacijo), vendar ne obsegajo
proizvodov, ki so praženi, kalcinirani, dobljeni z mešanjem ali
naprej obdelani po postopkih, ki niso navedeni v ustrezni tar.
številki.

Proizvodom iz tega poglavja smejo biti dodana sredstva zoper
prašenje, če zaradi takega dodajanja proizvodom ne zožimo namena
uporabe.

2.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  sublimirano, usedlinsko in koloidno žveplo (tar. št. 28.02);

(b)  zemeljske barve, ki vsebujejo po masi 70% ali več vezanega
železa, preračunanega kot Fe2O3 (tar. št. 28.21);

(c)  zdravila in drugi proizvodi iz 30. poglavja;

(d)  parfumerijski, kozmetični in toaletni proizvodi (33.
poglavje);

(e)  kocke, plošče in robniki (tar. št. 68.01); kocke za mozaike
in podobno (tar. št. 68.02); plošče za pokrivanje in oblaganje
stavb (tar. št. 68.03);

(f)  dragi in poldragi kamni (tar. št. 71.02 ali 71.03);

(g)  kultivirani kristali natrijevega klorida ali magnezijevega
oksida (razen optičnih elementov), ki tehtajo vsak zase 2,5 g ali
več, iz tar. št. 38.24; optični elementi iz natrijevega klorida
ali magnezijevega oksida (tar. št. 90.01);

(h)  biljardna kreda (tar. št. 95.04);

(ij)  pisalna ali risalna kreda ali krojaška kreda (tar. št.
96.09).

3.  Proizvod, ki se lahko uvrsti v tar. št. 25.17, pa tudi katero
koli drugo tarifno številko tega poglavja, se uvršča v tar. št.
25.17.

4.  Tar. št. 25.30 obsega med drugim tudi: vermikulit, perlit in
klorite, neekspandirane; zemeljske barve, pečene ali nepečene ali
med seboj pomešane; naravne sljudne železove okside; morsko peno
(v poliranih ali nepoliranih kosih); jantar; aglomerirano morsko
peno in aglomerirani jantar, v ploščah, palicah, paličicah in
podobnih oblikah, neobdelanih po oblikovanju; gagat; stroncianit
(kalciniran ali nekalciniran), razen stroncijevega oksida;
odlomke in odpadke lončarskih izdelkov.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Kot je predvideno v opombi št. 1, vključuje to poglavje predvsem
mineralne proizvode samo v surovem stanju ali oprane (vključno
pranje s kemičnimi sredstvi z namenom odstraniti nesnage in pod
pogojem, da se s tem ne spremeni struktura proizvode), lomljene,
zmlete, v prahu, sprane, presejane, rešetane ali koncentrirane s
flotaciji, izločene z magnetno separacijo ali drugim mehanskimi
ali fizikalnimi postopki (izvzemši kristalizacijo). Proizvodi iz
tega poglavja so lahko toplotno obdelani zaradi odstranitve prahu
in nečistoč ali zaradi drugih namenov, vendar pod pogojem, da
toplotna obdelava ne spremeni njihove kemične ali kristalne
zgradbe. Vendar pa niso dovoljene druge vrste toplotne obdelave,
kot npr. praženje, taljenje ali kalcinacija, če tega izrecno ne
dovoljuje besedilo tarifne številke. Tako je npr. dovoljena
toplotna obdelava, ki povzroča spremembe kemične ali kristalne
zgradbe, pri proizvodih iz tar. št. 25.13 in 25.17, ker se
besedili tarifnih številk izrecno nanašata na  toplotno obdelavo.

Proizvodi iz tega poglavja lahko vsebujejo dodana sredstva zoper
prah, vendar pod pogojem, da ostaja namembnost proizvodov
splošnega značaja. Minerali, obdelani drugače (npr. prečiščeni z
rekristalizacijo, dobljeni z mešanjem mineralov, ki se uvrščajo v
iste ali različne tar. številke tega poglavja, izdelani z
oblikovanjem v gotove predmete), se ponavadi uvrščajo v poznejša,
t.j. naslednja poglavja (npr. v 28. ali 68. poglavje).

Vendar se v nekaterih primerih tar. številke nanašajo:

(1)  Na blago, ki mora po svoji naravi biti izpostavljena
procesom, nepredvidenim v opombi št. 1 k temu poglavju. Taki
primeri so npr. čisti natrijev klorid (tar. št. 25.01), nekatere
oblike rafiniranega žvepla (tar. št. 25.03), šamotne zemljine
(tar. št. 25.08), sadra (tar. št. 25.20), negašeno apno (tar. št.
25.22) in hidravlični cement (tar. št. 25.23).

(2)  Ali pa naštevajo pogoje in postopke, ki so dopustni razen
tistih, ki so dopuščeni predvsem z opombo št. 1 k temu poglavju.
Naprimer viterit (tar. št. 25.11), silikatna fosilna moka in
podobne silikatne fosilne zemlje (tar. št. 25.12) in dolomit
(tar. št. 25.18) so lahko segrevani z elektriko ali kalcinirani,
sinterirani ali kavstično žgani. V primeru sinteriranega
magnezijevega oksida, so lahko drugi oksidi (npr. železov in
kromov oksid) dodani le zaradi lažjega sintranja. Podobno so
lahko materiali, ki spadajo v tar. številke 25.06, 25.14, 25.15,
25.18, 25.08 in 25.26, le grobo obtesani, rezani z žago ali
drugače v bloke in plošče pravokotnih oblik (vključno kvadrat).

Proizvod, ki bi se lahko uvrstil v tar. št. 25.17 in v katerokoli
drugo tar. številko tega poglavja, se bo uvrstil v tar. št.
25.17.

To poglavje izključuje drage in poldrage kamne iz 71. poglavja.


25.01

SOL (VKLJUČNO JEDILNA SOL IN DENATURIRANA SOL) IN ČISTI NATRIJEV
KLORID, V VODNI RAZTOPINI ALI NE, Z DODATKOM SNOVI PROTI
SKEPLJANJU ALI ZA SIPKOST ALI NE; MORSKA VODA

Ta tar. številka se nanaša na natrijev klorid, ponavadi znan kot
sol. Sol se uporablja v kulinariki (kuhinjska sol, jedilna sol),
vendar pa je uporabna tudi v mnoge druge namene in, če je to
potrebno, jo lahko denaturirajo in s tem postane sol neprimerna
za prehrano ljudi.

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Sol, dobljena iz podzemnih slojev:

-  z navadnim rudarjenjem (kamena sol) ali

-  s rudarskim topljenjem (voda se pod pritiskom vbrizgava v
plasti soli in se vrača na površino kot zasičena slana voda).

(B) Sol, dobljena z izparevanjem:

-  solinska sol (morska sol), dobljena z izparevanjem morske vode
na soncu

-  z rafinacijo soli, dobljene z izparevanjem zasičene slane
vode.

(C)  Morsko vodo, slano vodo in druge slane raztopine.

Ta tar. številka vključuje tudi:

(1)  sol (npr. jedilno sol), ki je neznatno jodirana,
fosfatizirana itd. ali obdelana z namenom, da ostane suha,

(2)  sol, kateri so dodana sredstva proti grudenju ali sredstva
za izboljšanje sipkosti (fluidnosti),

(3)  sol, denaturirana s katerimkoli postopkom in

(4)  preostali natrijev klorid, posebno natrijev klorid, ki
ostane po kemičnih postopkih (npr. po elektrolizi), ali pa
dobljen kot stranski proizvod pri obdelavi nekaterih rud.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  začimb z dodano soljo, kot je npr.  sol z dodano zeleno
(tar. št. 21.03), dietne soli (zmes kalijevega in natrijevega
klorida)  (tar. št. 38.24),

(b)  raztopin natrijevega klorida, vključno morsko vodo v ampulah
ali drugače pripravljenih kot zdravila (30. poglavje),

(c)  kultiviranih kristalov natrijevega klorida posamične teže
2,5g ali več (razen optičnih elementov) (tar. št. 38.24),

(d)  optičnih elementov iz natrijevega klorida (tar. št. 90.01)
in


25.02

ŽELEZOVI PIRITI, NEPRAŽENI

V to tar. številko so razvrščeni vsi nežgani železovi piriti
(kršci), vključno nežgane bakrenoželezove pirite.

Piriti sestoje predvsem iz železovega sulfida. So sivi ali
rumenkasti in metalnega odseva, ko pridejo iz rudne žile. V
obliki prahu so sivkaste barve.

Nežgani piriti se uporabljajo za ekstrakcijo žvepla, čeprav lahko
nekateri bakreni piriti dobro služijo za pridobivanje bakra kot
vzporednega proizvoda.

Ta tar. številka izključuje vse pražene pirite (tar. št. 26.01).
Prav tako izključuje še:

(a)  halkopirit (mešani pirit bakra in železa) (tar. št.26.03) in

(b)  markazit (poldrag kamen) (tar. št. 71.03).


25.03

ŽVEPLO VSEH VRST, RAZEN SUBLIMIRANEGA, USEDLINSKEGA IN KOLOIDNEGA
ŽVEPLA

2503.10 - Žveplo, surovo ali neprečiščeno prečiščeno

2503.90 - Druga

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Surovo mineralno žveplo, ki se pojavlja prosto, pa tudi
nekoncentrirano z mehanskim postopkom, da bi odstranili del
kamene snovi.

(2)  Neprečiščeno žveplo, dobljeno s topljenjem mineralnga
žvepla. Ta postopek se lahko izvaja v žveplenih pečeh
(Calcaroni), v Gill pečeh itd., ali pa ga je mogoče dobiti iz
samih podzemnih skladov z dovajanjem pregrete pare po ceveh v
eksploatacijske vrtine (Freschov postopek).

(3)  Prečiščeno žveplo, ki se pridobiva s praženjem pirita ali s
predelavo drugih žveplonosnih mineralov.

(4)  Neprečiščeno žveplo, katerega pridobivajo s prečiščevanjem
plina kamenega olja, s prečiščevanjem plinov iz žveplenih peči,
iz kislih - žveplovitih naravnih plinov in pa ob prečiščevanju
surovih mineralnih olj, ki vsebujejo žveplo. Tako dobljeno žveplo
včasih imenujejo "prečiščeno žveplo" ali "usedlinsko žveplo" in
ga ne gre enačiti z sedimentiranim žveplom, ki je definirano v
komentarju k tar. št. 28.02.

Neprečiščena žvepla iz zadnjih treh točk so včasih precej čista.
To velja še posebej za žveplo, dobljeno po Freschevemu postopki.
To žveplo vsebuje tako majhen del nesnag, da se v praksi skoraj
nikoli ne prečiščuje. Ponavadi se dobavlja v kosih ali v prahu.

(5)  Rafinirano ali prečiščeno žveplo, ki se pridobiva s hitro
destilacijo surovega (neprečiščenega) žvepla in kondenzacijo v
tekočem stanju. tako dobljeno žveplo se lahko oblikuje npr. v
palčice ali pogače, po utrjevan ju pa ga je možno drobiti.

(6)  Zmleto žveplo (nečisto ali prečiščeno) je v obliki finega
prahu, doblje nega z mletjem in nato s sejanjem (ali z mehanskim
sejanjem ali s plinskim vsesavanjem). Ti proizvodi so znani kot
"presejano žveplo", "vetreno žveplo ali "atomizirano žveplo" itd,
pač glede na postopek, ki je bil uporabljen.

(7)  Žveplo, dobljeno s hitrim ohlajevanjem žveplenih par, brez
vmesnega prehoda v tekoče stanje. To žveplo je netopno, zlasti v
ogljikovem disulfidu.

Različne vrste žvepel, ki se uvrščajo v to tar. številko, se
uporabljajo v kemični industriji (izdelava številnih žveplenih
spojin, žveplenih barv itd.), nadalje za vulkanizacijo kavčuka,
kot fungicidi v vinogradništvu, pri proizvodnji vžigalic,
žveplenih vžigalnikov in za pripravo žveplovega dioksida v
industriji beljenja.

Ta tar. številka izključuje sublimirano žveplo, usedlinsko žveplo
in koloidno žveplo (tar. št. 28.02). Žveplo, pripravljeno v
oblike za pakiranja za drobno prodajo kot npr. fungicidi, spada v
tar. št. 38.08.


25.04

GRAFIT, NARAVNI:

2504.10 - V prahu ali luskah

2504.90 - Drugi

Naravni grafit (sicer znan kot grafit ali črni svinec) je vrsta
ogljika, katerega odlikuje sijaj in pa lastnost, da na papirju
pušča sled, zaradi česar se uporablja kot svinčnik za pisanje).
Njegova specifična teža variira glede na stopnjo čistote,  med
1.9 in 2.26; vsebnost ogljika, ki se giblje med 90% in 96%
(najčistejši grafit) in 40% do 80% (grafiti slabše kvalitete).
Naravni grafiti ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, če so
obdelani s toploto zgolj zaradi odstranjevanja nečistot.

Neodvisno od uporabnosti za svinčnike, so naravni grafiti
uporabni tudi za poliranje, za izdelavo grafitnih loncev in
drugih ognjevarnih predmetov, elektrod za peči in drugih
električnih delov.

Ta tar. številka izključuje umetni grafit (ki je naravnemu
podoben, vendar je večje stopnje čistote in manjše specifične
teže), nadalje koloidni in polkoloidni grafit in pripravke na
osnovi grafita v obliki paste, blokov, plošč ter druge
polproizvode (tar. št. 38.01). Ta tar. številka izključuje še
predmete iz naravnega grafita (ponavadi tar. št. 68.15, 69.02,
69.03 ali 85.45),.


25.05

PESEK, NARAVNI, VSEH VRST, BARVAN ALI NEBARVAN, RAZEN
KOVINONOSNEGA PESKA IZ 26. POGLAVJA

2505.10 - Silikatni in kremenov pesek

2505.90 - Drug

Z izjemo kovinonosnega peska, iz katerega je mogoča komercialna
ekstrakcija kovin (26. poglavje), vključuje ta tar. številka vse
vrste peska iz morja, jezer, rek in rudnikov peska (t.j. pesek v
obliki bolj ali manj finih delcev, ki nastajajo pri naravnem
razpadanju mineralov), vendar pa izključuje pesek in prah, ki ju
pridobivajo na umetne načine, npr. z drobljenjem (ti se uvrščajo
v tar. št. 25.17 ali v tar. št., ki se nanaša na kamnine).

Ta tar. številka med drugim vključuje:

(1)  kremenčev pesek (kvarc), ki se uporablja v gradbeništvu, v
industriji stekla, za čiščenje materialov itd.,

(2)  glineni pesek, vključno kaolinski pesek, ki se uporablja
predvsem za izdelavo livarskih kalupov in ognjeovarih proizvodov
in

(3)  feldspatski pesek, ki se uporablja v keramični industriji.

Naravni pesek ostaja v tej tar. številki tudi, če je obdelan s
toploto zgolj zaradi odstranjevanja nečistot.

Na drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje zlatonosnega in
platinonosnega peska, cirkonijevega peska, ilmenitovega peska in
niti montacitovega peska, ki spada v vrsto torijevih rud; vsi ti
peski se uvrščajo v 26. poglavje. Ta tar. številka ne vključuje
bitumenoznega ali "asfaltnega" peska (tar. št. 27.14).


25.06

KREMEN (RAZEN NARAVNEGA PESKA); KVARCIT, VKLJUČNOGROBO KLESAN ALI
RAZŽAGAN ALI KAKO DRUGAČE RAZREZAN V PRAVOKOTNE (VKLJUČNO
KVADRATNE) BLOKE ALI PLOŠČE

2506.10 - Kremen

        - Kvarcit (kremenec):

2506.21 - - surov ali grobo klesan

2506.29 - - drug

Kremen se pojavlja v obliki kristalov kot vrsta silicijevega
dioksida. V to tar. številko spada le, v kolikor izpolnjuje
naslednja dva pogoja:

(a)  Biti mora v naravnem stanju in ni smel biti izpostavljen
kateremukoli procesu izven dovoljenega v opombi št. 1 k temu
poglavju. V te namene je toplotni proces namenjen le, da bi
olajšal lomljenje in kot tak šteje za proces, dovoljen z opombo
št. 1 k temu poglavju.

(b)  Ne sme biti vrste ali kvalitete, primerne za izdelavo
dragega kamenja (npr. kristalna kamnina in dimljeni kremen,
ametist in rožnati kremen). Tak kremen je iz te tar. številke
izključen (tar. št. 71.03) tudi, če je namenjen za uporabo v
tehnične namene (npr. kot piezoelektrični kremen ali za izdelavo
delov orodja).

Kvarcit je zelo trd in kompakten kamen, ki sestoji iz zrnc
kvarca, aglomeriranih s silicijevim vezivom.

Kvarcit spada v to tar. številko, če je v surovem stanju ali če
ni bil obdalean v kateremkoli procesu izven dovoljenega v opombi
št. 1. k temu poglavju, ali pa če je grobo tesan, rezan z žago
ali kako drugače v oblike blokov, tabel ali plošč pravokotnih
oblik. Omeniti pa je treba, da je iz te tar. številke izključen
kvarcit v oblikah, ki so še komaj razpoznavni kot kocke za tlake,
robniki, plošče za pločnike je izključen (tar. št. 68.01) - tudi,
če je zgolj oblikovan in obdelan, kot je navedeno v besedilu
poimenovanja te tar. številke.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravni kremenčev pesek (tar. št. 25.05),

(b)  kremen in druge proizvode iz tar. št. 25.17 in

(c)  optične elemente iz kvarca (tar. št. 90.01).


25.07

KAOLIN IN DRUGE KAOLINSKE GLINE, ŽGANE ALI NEŽGANE

Ta tar. številka vključuje kaolin in druge kaolinske gline,
katere glavne sestavine so kaolinski minerali, kot so: kaolinit,
dikit, nakrit, anauksit in halojzit. Te gline ostanejo uvrščene v
to tar. številko tudi, če so žgane oz. kalcinirane.

Kaolin, znan tudi kot porcelanska glina (China clay), je visoko
kvaliteten, je bela ali skoraj bela glina, ki se uporablja v
industriji porcelana in papirja. Peskonosni kaolini so iz te tar.
številke izključeni (tar. št. 25.05).


25.08

DRUGE GLINE (RAZEN EKSPANDIRANIH GLIN IZ TAR. ŠTEVILKE 68.06),
ANDALUZIT, KIJANIT IN SILIMANIT, ŽGANI ALI NEŽGANI; MULIT;
ŠAMOTNE IN DINAS ZEMLJE

2508.10 - Bentonit

2508.20 - Zemljine za razbarvanje in Fullerjeva zemlja

2508.30 - Ognjevarna glina

2508.40 - Druge gline

2508.50 - Andaluzit, kianit in silimanit

2508.60 - Mulit

2508.70 - Šamotne in dinas zemljine

Ta tar. številka vključuje vse naravne glinaste snovi (razen
kaolina in drugih kaolinskih glin iz tar. št. 25.07), ki sestoje
iz zemljin ali kamnin sedimentnega porekla na osnovi aluminijevih
silikatov. Značilne lastnosti teh proizvodov so plastičnost,
upogljivost, sposobnost otrjevanja pri peki in odpornost proti
toploti. Zaradi teh lastnosti se gline uporabljajo kot surovina v
keramični industriji (opeka, strešniki, porcelanska keramika,
lončarski izdelki, ognjeodporna opeka in drugo ognjeodporno
blago). Navadna glina se uporablja tudi za izboljšavo zemljišč.

Ti proizvodi ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če so
bili segreti zaradi odstranjevanja vlage z namenom, pridobiti
glino za absorbcijo in tudi, če so bili kalcinirani.

Razen navadnih glina spadajo v to tar. številko še naslednji
specialni proizvodi:

(1)  Bentonit - glina, ki nastane iz vulkanskega pepela. Njena
uporabnost je široka kot sestavina peska za kalupe, kot sredstvo
za filtriranje in razbarvanje pri rafinaciji olja ter za
razmaščevanje tekstila, nastil za domače živali.

(2)  Fullerjeva zemljina - naravna zemljina z veliko sposobnostjo
absorbcije, ki je pretežno iz atapulgita. Uporablja se za
razbarvanje olj, za razmaščevanje tekstila itd.

(3)  Andaluzit, kijanit (ali disten) in silimanit - naravni
brezvodni aluminijevi silikati, ki se uporabljajo kot
ognjeodporni materiali.

(4)  Mulit, ki se pridobiva s toplotno obdelavo silimanita,
kijanita ali andaluzita, ali pa s taljenjem silika (kremena) in
alumijevih oksidov v električni peči. Uporablja se v proizvodnji
ognjeovarnih proizvodov, zelo odpornih proti toploti.

(5)  Šamotne zemljine (šamot), ki jih pridobivajo ali z
lomljenjem že uporabljenih šamotnih opek, ali pa z lomljenjem
kalcinirane gline skupaj z drugimi ognjeovarnimi materiali.

(6)  Dinas zemljine - ognjevarni material, ki sestoji iz
kremenaste zemljine, ki vsebuje glino, lahko jo pa pridobivajo
tudi z mešanjem gline z zmletim kvarcem ali kvarčevim peskom.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  gline zemeljske barve v smislu tar. št. 25.30,

(b)  aktivne gline (tar. št. 38.02),

(c)  specialnih pripravkov za proizvodnjo določenega keramičnega
blaga (tar. št. 38.24) in

(d)  ekspandirane gline, ki se uporablja za lahke cementne
agregate in za toplotne izolacije (tudi, če je dobljena edinole z
žganjem naravne gli ne) (tar. št. 68.06).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 2508.10

Tarifna podštevilka 2508.10 vključuje natrijeve bentonite
(ekspandirane bentonite) in kalcijeve bentonite (neekspandirane
bentonite).

Tarifna podštevilka 2508.20

Tar. podštevilka 2508.20 vključuje atapulgitovo glino in druge
gline, katere uporabljajo zaradi njihovih absorbcijskih
lastnosti, razen bentonita iz tar. št. 2508.10.

Tarifna podštevilka 2508.30

Tar. podštevilka 2508.30 ne vključuje glin, ki so pretežno
sestavljene iz kaolina in od katerih so nekatere "žgane" gline.
te gline se uvrščajo v tar. št. 25.07.


25.09

KREDA

Kreda je ena izmed vrst kalcijevega karbonata, ki se pojavlja v
naravi in sestoji predvsem iz luskin - ovojnic vodnih
mikroorganizmov.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  fosfatne krede (tar. št. 25.10),

(b)  steatita ali lojevca (smukca, včasih znanega kot "francoska
kreda" ali "beneška kreda") (tar. št. 25.26),

(c)  kredo v prahu, pripravljeno kot zobni prašek (tar. št.
33.06),

(d)  sredstev za poliranje kovin in podobne predelave, ki spadajo
v tar. št. 34.05,

(e)  kalcijevega karbonata v obliki prahu, katerega delci so
prevlečeni s plastjo sredstva iz mastnih kislin za odbijanje vode
(npr. stearinske kisline) (tar. št. 38.24),

(f)  bilijardne krede (tar. št. 95.04) in

(g)  pisalne ali risalne krede ter krojaške krede (tar. št.
96.09).


25.10

NARAVNI KALCIJEVI FOSFATI, NARAVNI ALUMINIJEVI KALCIJEVI FOSFATI
IN FOSFATNA KREDA

2510.10 - Nezmleti

2510.20 - Zmleti

Ta tar. številka vključuje samo apatit in druge naravne kalcijeve
fosfate (trikalcijeve fosfate in fosforite), nadalje naravne
aluminokalcijeve fosfate in fosfatno kredo (kreda, naravno mešana
s kalcijevim fosfatom).

Našteti proizvodi ostanejo uvrščeni v tej tar. številki tudi, če
so zmleti za uporabo kot gnojila, ali pa obdelani s toploto zgolj
zaradi odstranjevanja nečistoč. Vendar pa ta tar. številka ne
vključuje teh proizvodov, kadar so žgani ali naprej obdelani s
toploto od stopnje, predvidene za odstranjevanje nečistoč (tar.
št. 31.03 ali 31.05).


25.11

NARAVNI BARIJEV SULFAT (BARIT); NARAVNI BARIJEV KARBONAT
(VITERIT), ŽGAN ALI NEŽGAN, RAZEN BARIJEVEGA OKSIDA IZ TAR.
ŠTEVILKE 28.16:

2511.10 - Naravni barijev sulfat (barit)

2511.20 - Naravni barijev karbonat (viterit)

Ta tar. številka vključuje samo barijev sulfat (barit), nastal na
naravni način in pa barijev karbonat (viterit). Iz te tar.
številke sta izključena rafinirana ali kemično pridobljena
barijev sulfat in barijev karbonat (tar. št. 28.33 oz. 28.36).

Žgani (kalcinirani) viterit, ki sestoji pretežno iz nečistega
barijevega oksida, ostane uvrščen v to tar. številko.

Ta tar. številka izključuje prečiščeni barijev oksid (tar. št.
28.16)


25.12

SILIKATNA FOSILNA MOKA (NPR. KREMENKA, TRIPOLIT, DIATOMIT) IN
PODOBNE SILIKATNE ZEMLJINE, ŽGANE ALI NEŽGANE, NAVIDEZNE
SPECIFIČNE TEŽE 1 ALI MANJŠE

Ti materiali so silikatne zemljine, nastale iz majhnih fosilnih
organizmov (iz diatome itd.) in so zelo lahki. Njihova "navidezna
specifična teža", ki ne presega vrednosti 1, pomeni njihovo
dejansko težo v kilogramih na 1000 cm3. So neprešani in v
obliki,v kateri so pripravljeni za carinjenje.

Najpomembnejše silikatne zemljine sta tripolit in diatomit.
Čeprav nekatere zemljine včasih imenujejo "tripoli", jih ne gre
enačiti s pravo tripoli, znano kot "skisani kamen", ki prosto
nastaja kot rezultat naravnega razpadanja nekaterih kamnin in ni
diatomska. Ta zadnji proizvod, ki se uporablja kot blago brusilno
in polirno sredstvo, spada v tar. št. 25.13.

Razne zemljine, ki spadajo v to tar. številko, nepravilno
imenujejo "infuzorijske zemljine".

Te zemljine se večinoma uporabljajo v proizvodnji ognjeovarnih
artiklov ali predmetov za toplotno ali zvočno izolacijo iz tar.
številk 68.06 in 69.01. Tar. številka 68.06 vključuje stružene
bloke diatomejske zemljine, če niso žgani. V nasprotnem primeru
se uvrščajo v tar. št. 69.01.

Nekateri izmed proizvodov iz te tar. številke se uporabljajo kot
polirni in brusilni praški.

Ta tar. številka izključuje aktivne diatomite, npr. diatomit,
žgan s sintetizirujočim sredstvom, kot sta npr. natrijev klorid
ali natrijev karbonat (tar. št. 38.02). Na drugi strani pa ostane
v tej tar. številki diatomit, ki je žgan (brez drugih dodanih
proizvodov) z namenom, da bi se odstranile nesnage, ali pa opran
v kislini iz istega razloga s tem, da svoje strukture ne
spremeni.


25.13

PLOVEC, SMIREK, NARAVNI KORUND, NARAVNI GRANAT IN DRUGE NARAVNE
SNOVI ZA BRUŠENJE, TERMIČNO OBDELANE ALI NEOBDELANE

        - Plovec

2513.11 - - surov ali v nepravilnih kosih, vključno lomljeni
            plovec

2513.19 - - drug

2513.20 - Smirek, naravni korund, naravni granat in druge naravne
          snovi za brušenje (abrazivi)

Plovec je zelo porozna vrsta vulkanske kamnine, grobega otipa in
zelo lahka. Ponavadi je bel ali siv, včasih tudi žolt ali rdeč.
Ta tar. številka vključuje tudi lomljeni plovec.

Drobnozrnati korund je kamnina goste sestave, oblikovane iz malih
in trdnih kristalov aluminijevega oksida, pomešanih z železovim
oksidom in delci tinjca. Ponavadi ga dobavljajo v obliki kamna in
kot prah za brušenje in poliranje po enostavnem drobljenju.
Drobljeni simrek je umazano rjav prah, mestoma posut s
svetlikajočimi zrnci - magnet privlači delce železovega oksida.

Naravni korund je prav tako sestavljen predvsem iz aluminijevega
oksida, vendar se (za razliko od smirka), dobavlja pogosto v
vrečah v obliki bolja ali manj finih zrn. Zmlet ali zdrobljen
sestoji predvsem iz majhnih belih granul, med katerimi je najti
tudi nekaj rumenih in črnih delcev. Naravni korund ostane uvrščen
v to tar. številko tudi, če je obdelan s toploto.

Druge naravne snovi za brušenje vključujejo tripoli, znan kot
"skisani kamen", pepelnato siv proizvod, ki se uporablja kot
blago brusilno ali polirno sredstvo in granat (vključno tudi
prašek in prah), razen tistega, ki spada v 71. poglavje. Naravne
abrazivne snovi iz tega oddelka se v to tarifno številko uvrščajo
tudi, če so obdelani s toploto (npr. naravni granat, ki ga včasih
po sortiranju obdelajo s toploto, da bi izboljšali njegovo
kapilarnost in trdnost.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  abrazivnih materialov, navedenih v drugih tar. številkah
tega poglavja,

(b) dragega in poldragega kamenja (npr. rubin, safir itd.) iz
tar. št. 71.03,

(c)  umetnih abrazivov, kot so npr. umetni korund (tar. št.
28.18), silicijev karbid (tar. št. 28.49) in sintetično drago ali
poldrago kamenje (tar. št. 71.04) in

(d)  prašek in prah naravnega ali sintetičnega dragega in
poldragega kamenja (tar. št. 71.05).


25.14

SKRILAVEC, VKLJUČNO GROBO KLESAN ALI RAZŽAGAN ALI KAKO DRUGAČE
RAZREZAN V PRAVOKOTNE (VLJUČNO KVADRATNE) BLOKE ALI PLOŠČE

Skrilavec, ki se lahko cepi v tanke liste je v glavnem
modrikastosive barve, včasih pa je tudi črn in se nagiba k
rožnati barvi.

Ta tar. številka vključuje skrilavec v kosu ali grobo obtesan ali
le razrezan z žago ali kako drugače (npr. z žico) v bloke ali
plošče pravokotnih oblik (vključno kvadratne). Prah in odpadki od
skrilavca so tudi vključeni v to tar. številko.

Po drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje mozaik kock iz
tar.številke 68.02, oziroma naslednjih proizvodov, ki se uvrščajo
v tar.številko 68.03:

(a)  bloke, plošče ali folije, ki so še nadalje obdelane kot je
navedeno zgoraj npr. razrezane ali razžagane še v druge oblike,
ne samo v pravokotno in kvadratno, brušene, polirane, zaobljene
ali drugače obdelane.

(b)  skrilavec za kritino, oblaganje fasade in za izolacijo proti
vlagi, četudi je oblikovan ali obdelan tako kot je opisano v
besedilu te tarifne številke.

(c)  izdelke iz aglomeriranega skrilavca.

Ta tar. številka ne vključuje skrilavca v obliki vokvirjenih ali
nevokvirjenih tablic za pisanje (tar. št. 96.10) in pisal iz
skrilavca (tar. št. 96.06).


25.15

MARMOR, TRAVERTIN, EKOZIN IN DRUG APNENČEV KAMEN ZA SPOMENIKE ALI
GRADBENIŠTVO, NAVIDEZNE SPECIFIČNE TEŽE 2,5 ALI VEČJE, IN
ALABASTER, TUDI GROBO KLESANI, RAZŽAGANI ALI KAKO DRUGAČE
RAZREZANE V PRAVOKOTNE (VLJUČNO KVADRATNE) BLOKE ALI PLOŠČE

        - Marmor in travertin:

2515.11 - - surova in grobo klesana

2515.12 - - razžagana ali kako drugače razrezana pravokotne
            (vključno kvadratne) bloke ali plošče

2515.20 - Ekosin in drug apnenčev kamen za spomenike,
          gradbeništvo in  drugo; alabaster

Marmor je trd apnenčasti kamen, je homogen in drobnozrnat,
pogosto kristalen in včasih moten (neprozoren ali prozoren).
Ponavadi je obarvan zaradi prisotnosti mineralnih oksidov
(obarvani marmor z žilicami, oniksov marmor itd.), obstajajo pa
tudi popolnoma bele vrste.

Travertini so vrsta apnenčastega kamna, ki vsebuje sloje z
odprtimi celicami.

Ekosin se dobiva iz kamnolomov v Belgiji, predvsem v mestu
Ecaussine. Je plavkasto sive barve, s strukturo nepravilnih
kristalov in vsebuje mnogo okamenelih školjk. Prelom ekosina kaže
zrnasto površino, podobno granitu in je zaradi tega ponekod znan
kot "belgijski granit" ali "mali granit".

Ta tar. številka vključuje drugo podobno trdo apnenčasto kamenje
za spomenike, gradbeništvo in druge namene, vendar pod pogojem,
da je njihova navidezna specifična teža 2,5 ali večja (to je
efektivna teža v kg/1000 cm3). Apnenčasti kamni za spomenike in
gradbeništvo, katerih navidezna specifična teža je manjša od 2,5,
se uvrščajo v tar. št. 25.16.

Ta tar. številka vključuje tudi sadrov alabaster, ki je ponavadi
bel in enakomerno prozoren, pa tudi apnenčasti alabaster,
običajno rumenkast in prepleten z žilicami.

Ta tar. številka je omejena na kamenje, ki se dobavlja v masi ali
grobo klesano, ali pa le razžagano z žago ali kako drugače v
bloke ali plošče pravokotnih ali kvadratnih oblik. Če je v obliki
zrnc ali polenc ali prahu, se uvršča v tar. št. 25.17.

Bloki itd., ki so dalje obdelani (reliefno, okrasno obdelani s
šilastim orodjem, kladivom, dletom itd., zglajeni s peskom,
brušeni, polirani, zaobljeni itd.), se uvrščajo v tar. št. 68.02.
V isto tar. številko se uvrščajo tudi polproizvodi (blanks)
predmetov.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  serpentinski kamen ali ofit (magnezijev silikat), katerega
ponekod imenujejo "marmor" tar. št. 25.16,

(b)  kristalasti apnenec, znan pod imenom "litografski kamen" in
ki se uporablja v tiskarstvu (tar. št. 25.30), če je v surovem
stanju in

(c)  kamenje, ki se spoznava kot kocke za mozaik ali plošče za
tlakovanje, četudi je le oblikovano ali obdelano na način,
naveden v poimenovanju te tar. številke (tar. št. 68.02 oz.
68.01).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna številka 2515.11

V smislu te tar. podštevilke označuje pojem "surov" bloke ali
plošče, ki so samo odsekane vzdolž naravnih žil v kamnu. Njihove
površine so pogoste neravne, imajo pa pogosto sledove orodja, ki
je bilo uporabljeno za njihovo sekanje (od kronskih nabijalnikov
in vzvodov do osti itd.).

Ta tar. podštevilka vključuje tudi neoblikovani kamen (kamen iz
kamnoloma, odlomke kamna), ki se dobijo lomljenjem skal v
kamnolomu (poslužujoč se klesarskega orodja, eksplozivov itd.)
Imajo nalomljeno površino in nepravilne robove. Na tej vrsti
kamna so pogosto sledovi lomljenja (luknje za eksploziv, sledove
klinov ipd.). Neoblikovani kamen se uporablja za izgradnjo
temeljev, valobranov, podlage za ceste ipd.).

Ta tar. podštevilka vključuje tudi odpadke nepravilnih oblik, ki
izvirajo iz lomljenja kamna v kamnolomu ali iz nadaljnje obdelave
(v kamnolomu - odkrhki ob rezanju z žago itd.), vendar le, če so
dovolj veliki, da se lahko uporabijo za nadaljnje rezanje ali
gradnjo. V drugem primeru se uvršča v tar. št. 25.17.

"Grobo tesan" kamen je kamen, ki je obdelan zelo na grobo takoj
po lomljenju v kamnolomu, in sicer zaradi oblikovanja v bloke ali
plošče, ki še imajo nekaj grobih površin. Ta obdelava zahteva
odstranjevanje izboklin s pomočjo orodja, kot sta kladivo in
dleto.

Ta tar. številka ne vključuje blokov ali plošč, ki so odrezani v
pravokotne oblike, vključno kvadratne oblike.

Tarifna podštevilka 2515.12

Da bi lahko v to tar. številko uvrstili kamnite bloke in plošče,
ki so samo razrezani z žago, morajo biti na njih vidni sledovi
rezanja z žago (žage z žičnatim jedrom in druge). Ti sledovi so
zelo težko ugotovljivi, če je kamen rezan pazljivo.

V takih primerih je koristno uporabiti kos tankega papirja, ga
dati na kamnito površino in po papirju nežno drgniti s
svinčnikom, ki naj bo karseda vodoravno glede na kamen. Ta
preizkus pogosto odkrije sledove rezanja z žago tudi, kadar je
rezanje z žago izvršeno zelo pazljivo ali pa so površine drobno
zrnate.

Ta tar. podštevilka vključuje tudi bloke ali plošče pravokotnih
(vključno kvadratnih) oblik, dobljene kako drugače, razen z
rezanjem z žago (npr. s kladivom in dletom).


25.16

GRANIT, PORFIR, BAZALT, PEŠČENEC IN DRUG KAMEN ZA SPOMENIKE ALI
GRADBENIŠTVO, TUDI GROBO KLESANI ALI RAZŽAGANI ALI KAKO DRUGAČE
RAZREZANI V KVADRATNE ALI PRAVOKOTNE BLOKE ALI PLOŠČE

        - Granit:

2516.11 - - surov ali grobo klesan

2516.12 - - razžagan ali kako drugače razrezan v kvad ratne ali
            pravokotne bloke ali plošče

        - Peščenec:

2516.21 - - surov ali grobo klesan

2516.22 - - razžagan ali kako drugače razrezan v kvad ratne ali
            pravokotne bloke ali plošče

2516.90 - Drug kamen za spomenike ali gradbeništvo

Granit je zelo trda zrnasta eruptivna kamnina, nastala z
aglomeracijo kremenovih kristalov z feldspatom in sljude. Njegova
barva variira (siva, zelena, vijolična, rdeča itd.) glede na
razmerja med temi tremi snovmi in glede na prisotnost železovih
ali manganovih oksidov.

Porfir je fino zrnata, malenkostno prozorna vrsta granita.

Peščenec je kamnina sedimentnega izvora, sestavljena iz majhnih
kremenčevih in silikatnih delcev, naravno aglomeriranih z
apnenčastimi ali silikatnimi snovmi.

Bazalt je prav tako eruptivna kamnina, je črnikav, zelo kompakten
in neobičajno trd.

Ta tar. številka vključuje tudi druge trde eruptivne kamnine
(npr. sienit, gnajs, trahit, lavo, dijabas, diorit, fonolit), pa
tudi duge apnenčaste kamne za spomenike in gradbeništvo, ki ne
spada v tar. št. 25.15 (vključno apnenec za gradnjo ali
portlandski kamen), pa tudi serpentni marmor (ali ofit), ki je
naravna oblika magnezijevega silikata, ne more biti uvrščen v
tar. št. 25.15.

Kamni iz te tar. številke so lahko oblikovani ali predelani na
enak način kot kamni, ki spadajo v tar. št. 25.15 (glej komentar
k tej tar. številki). Potrebno je omeniti, da se te kamnine
uvrščajo v tar. št. 25.17, v kolikor so lomljene v obliki
makadama in da se kamni v oblikah, ki dajejo videz kock za ceste
ali tlakovanje, plošč za pločnike ali robnike, uvrščajo v tar.
številko 68.01 tudi, če so samo oblikovani in obdelani, kot je to
navedeno v poimenovanju te tar. številke.

Ekosin, včasih znan kot "mali granit", "belgijski granit" ali
"flandrijski granit", sodi v tar. št. 25.15. Staljen bazalt se
uvršča v tar. št. 68.15.

Kamni iz te tar. ševilke sodijo v tar. št. 25.17, kadar so v
obliki granul, odlomkov ali prahu.

KOMENTAR K TARIFNIM ŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 2516.11 in 2516.21 - glej komentar k tar.
podšt. 2515.11.

Tarifne podštevilke 2516.12 in 2516.22 - glej komentar k tar.
podšt. 2515.12.


25.17

PRODNIKI, GRAMOZ, LOMLJEN ALI DROBLJEN KAMEN, KI SE NAVADNO
UPORABLJAJO KOT AGREGATI ZA BETON, ZA NASIPANJE CEST IN
ŽELEZNIŠKIH PROG TER DRUGA NASIPANJA, DEBELI GRAMOZ,
VKLJUČNOTERMIČNO OBDELAN; MAKADAM IZ ŽLINDRE, TROSKE IN PODOBNIH
INDUSTRIJSKIH ODPADKOV, VKLJUČNO MEŠANI Z MATERIALI IZ PRVEGA
DELA TE TAR. ŠTEVILKE, TERMAKADAM; DROBLJENEC, ODLOMKI IN PRAH IZ
KAMNA IZ TAR. ŠT. 25.15 ALI 25.16, VKLJUČNO TERMIČNO OBDELANI

2517.10 - Prodniki, gramoz, lomljen ali drobljen kamen, ki se
          navadino uporabljajo kot agregati za beton, za
          nasipanje cest ali železniških prog in druga nasipanja,
          debeli in drobni gramoz, vključno termično obelani

2517.20 - Makadam iz žlindre, troske ali podobnih industrijskih
          odpadkov, vključno tudi pomešani z materiali iz tar.
          podštevilke 2517.10

2517.30 - Termakadam

        - Drobljenec, odlomki in prah iz kamna iz tar. št. 25.15
          ali 25.16, vključno termično obdelani

2517.41 - - iz marmorja

2517.49 - - drugo

Ta tar. številka vključuje prodnike, gramoz, lomljen ali drobljen
kamen (vključno mešanice raznih vrst kamnov), ki se ponavadi
uporabljajo kot agregati za beton, za nasipanje cest in
železniških prog in za druga nasipanja.

Ta tar. številka vključuje tudi debeli gramoz in kremenjak.
Okroglaste oblike kremenjaka se uporabljajo v mlinih s kroglami
za drobljenje apnenca, cementa itd. Vendar pa se kremenjak
uporablja po drobljenju v keramični industriji, ali pa kot
material za brušenje. Drugi kremenjaki se uporabljajo v mlinih s
kroglami (npr. za mletje apnenca, cementa itd.), ali pa za
nasipanje cest.

Poudariti je treba, da ta tar. številka ne vključuje kremenjaka v
obliki rezanih blokov, ali pa kamnov, dobljenih z umetnim
zaobljevanjem v kroglice za potrebe kroglastih mlinov. Ti se
uvrščajo v tar. št. 38.24.

Ta tar. številka vključuje tudi makadam in ter makadam.

Makadam sestoji iz grobo sortiranega kamenja, kremenjakov,
žlindre in podobnih industrijskih odpadkov. Če je pomešan še s
katranom, bitumnom itd., je znan kot "ter makadam".

Posebej pripravljeni proizvodi (kot s taljenjem mineralnih
mešanic) za npr. dodajanje materialom za površinske prevleke cest
(zaradi izboljšanja trdnosti, lastnosti zoper drsenje,
vidljivosti itd.) so iz te tar. številke izključeni (tar. št.
38.24).

Ta tar. številka vključuje tudi granule, odlomke in prah kamna,
ki spada v tar. št. 25.15 in 25.16, kadar so umetno obarvani (npr
za okrasitev izložb). Taki odlomki in zrna spadajo v tar. št.
68.02.

V tej tar. številki pa ostanejo naslednji proizvodi, tudi če so
termično obdelani:

(1)  prodniki, gramoz, drobljen ali lomljen kamen,

(2)  kremenjak in debeli gramoz in

(3)  zrna, odlomki in prah kamnov, ki spadajo v tar. št. 25.15
ali 25.16.

Skladno z opombo št. 3 k temu poglavju, bo sleherni proizvod, ki
bi se lahko uvrstil v to tar. številko in hkrati v katerokoli
drugo tar. številko, uvrščen v to tar. številko.


25.18

DOLOMIT, ŽGAN ALI NEŽGAN; DOLOMIT, GROBO KLESAN ALI RAZŽAGAN ALI
KAKO DRUGAČE RAZREZAN V PRAVOKOTNE (VLJUČNO KVADRATNE) BLOKE ALI
PLOŠČE, AGLOMERIRANI DOLOMIT (VKLJUČNO TERDOLOMIT)

2518.10 - Dolomit, nežgan

2518.20 - Dolomit, žgan

2518.30 - Dolomit, aglomeriran (vštevši terdolomit)

Dolomit je naravni dvojni karbonat kalcija in magnezija.

Ta tar. številka vključuje tako surovi (vštevši drobljeni), kakor
tudi žgani (kalcinirani) dolomit - grobo tesan ali samo razrezan
z žago ali kako drugače v bloke ali plošče kvadratne ali
pravokotne oblike.

Aglomerirani dolomit je drobljen žgan dolomit, pomešan z vezivom.
Če se kot vezivo uporabi katran, je tak proizvod znan pod imenom
"terdolomit". Uporablja se kot ognjevarni material.

Ta tar. številka pa ne vključuje drobljenega dolomita za betonske
agregate, za nasipanja cest ali železniških prog (tar. št.
25.17).


25.19

NARAVNI MAGNEZIJEV KARBONAT (MAGNEZIT); TALJENI MAGNEZJEV OKSID;
MRTVOPEČEN (SINTRAN) MAGNEZJEV OKSID Z MAJHNIMI KOLIČINAMI DRUGIH
OKSIDOV DODANIH PRED SINTRANJEM ALI BREZ NJIH; DRUGI MAGNEZIJEVI
OKSIDI, ČISTI ALI NEČISTI

2519.10 - Naravni magnezijev karbonat (magnezit)

2519.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje magnezit (ali giobertit), ki se v
naravi pojavlja kot magnezijev karbonat z nesnagami v
spremenljivih razmerjih.

Ta tar. številka vključuje tudi razne vrste magnezijevih oksidov,
dobljenih iz naravnega magnezijevega karbonata, bazičnega
magnezijevega karbonata, magnezijevega hidroksida, iz vsedlin
morske vode itd. Najpomembnejše vrste so:

(1)  Taljeni magnezijev oksid, dobljen s taljenjem. Ponavadi je
brezbarven, lahko pa je tudi nekoliko rumenkast ali zelenkast. Je
slabše topen kot druge vrste magnezijevega oksida in se uporablja
npr. za proizvodnjo topilniških posod in grelnih elementov za
električne peči.

(2)  Mrtvo žgani (sinterirani) magnezijev oksid, ki ga
pridobivajo z žganjem pri visoki temperaturi (okoli 1400 stopinj
C do 1800 stopinj C). Sinterirani magnezijev oksid lahko vsebuje
manjše količine drugih oksidov (npr. železovega ali kromovega
oksida), dodanih pred sinteriranjem z namenom, da se zniža
temperatura sinteriranja. Uporablja se v proizvodnji ognjevarne
opeke.

(3)  Kavstično žgani magnezijev oksid, katerega ponavadi
pridobivajo iz magnezita pri razmeroma nizkih temperaturah žganja
(kalciniranja) (pod 900 stopinj C). Je kemično aktivnejši od
elektrostaljenega in sinteriranega magnezijevega oksida in se
uporablja npr. pri proizvodnji magnezijevih spojin, sredstev za
razbarvanje in oksikloridnega cementa.

Lahki in težki magnezijevi oksidi se ponavadi pridobivajo z
žganjem (kalciniranjem) čistega sedimentnega magnezijevega
hidroksida ali alkalnega karbonata pri temperaturi med 600
stopinj C in 900 stopinj C. Ti magnezijevi oksidi so takorekoč
netopni v vodi, se pa lahko topijo v razredčenih kislinah in so
kemično aktivnejši od drugih vrst magnezijevih oksidov (npr.
sintriranega magnezijevega oksida in elektrostaljenega
magnezijevega oksida). Uporabljajo se za proizvodnjo zdravil,
kozmetičnih proizvodov itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  hidrirani alkalni magnezijev karbonat, znan kot "beli
magnezijev oksid za farmacevte" (tar. št. 28.36) in

(b)  kultuvirane kristale (razen optičnih elementov)
magnezijevega oksida teže 2,5 g ali več po posameznem kosu (tar.
št. 38.24) ter optične elemente iz magnezijevega oksida (tar. št.
90.01).


25.20

SUROVA SADRA; ANHIDRID SADRE; ŽGANA SADRA (KI SESTOJI IZ ŽGANE
SADRE ALI KALCIJEVEGA SULFATA), BARVANA ALI NEBARVANA, Z MAJHNIMI
KOLIČINAMI POSPEŠEVALCEV ALI ZAVIRALCEV VEZANJA ALI BREZ NJIH:

2520.10 - Surova sadra; anhidrid sadre

2520.20 - Žgana sadra

Surova sadra je naravni hidrirani kalcijev sulfat in je ponavadi
bele barve in je zelo drobljiva.

Anhidrid je naravni brezvodni kalcijev sulfat, ki se uporablja v
proizvodnji žveplene kisline in nekaterih vrst mavca.

Žgana sadra  (mavec) sestoji iz naravne sadre, ki je delno ali
popolnoma dehidrirana s kalciniranjem.

Lastnost surove sadre je, da med žganjem zgubi del vode in se na
ta način pretvori v žgano sadro, ki se strdi, če jo pomešamo z
vodo. Da se žgana sadra ne bi strjevala prehitro, se ji pogosto
dodajajo majhne količine zaviralcev strjevanja. V posebne namene
se surova sadra žge, dokler ne zgubi vso vodo, nato pa se ji doda
majhno količino pospeševalcev, kot je npr. galun (angleški
cement). Podobno sadro, pridobivajo tako, da naravnemu anhidridu
dodajajo galun. Vse vrste pripravljene sadre ostanejo uvrščene v
tej tar. številki.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  žgano sadro mokaste konsistence, ki se uporablja za apreture
tkanin ali za papirne premaze,

(2)  žgano sadro z dodanimi barvili in

(3)  žgano sadro, ki je posebej žgana in fino zmleta za potrebe
zobozdravništva, z dodanimi majhnih količinami pospeševalcev ali
zaviralcev ali brez njih.


25.21

APNENČEV KAMEN, KI SE UPORABLJA KOT TALILO; APNENČEV KAMEN IN
DRUGE APNENČASTE KAMENINE, KI SE UPORABLJA ZA PROIZVODNJO APNA IN
CEMENTA

Ta tar. številka vključuje apnenčev kamen, ki se uporablja kot
talilo in apnenčev kamen, ki se uporablja za proizvodnjo apna in
cementa in ni gradbeni kamen ali kamen za spomenike (tar. št.
25.15 ali 25.16). Dolomit se uvršča v tar. št. 25.18, kreda pa v
tar. številko 25.09.

Apnenčev kamen-talilo se uporablja predvsem kot talilo v
industriji železa in jekla.

Ta tar. številka vključuje te materiale, kadar so v obliki prahu
za izboljšanje tal. Vendar pa ta tar. številka ne vključuje
drobljenega ali lomljenega kamna, ki se uporablja kot agregat za
beton, za nasipanje cest ali železniških prog (tar. št. 25.17).


25.22

ŽIVO APNO, GAŠENO APNO IN HIDRAVLIČNO APNO, RAZEN KALCIJEVEGA
OKSIDA IN HIDROKSIDA IZ TAR. ŠT. 28.25

2522.10 - Živo apno

2522.20 - Gašeno apno

2522.30 - Hidravlično apno

Živo apno (nečisti kalcijev oksid) se pridobiva z žganjem
apnenčevega kamna, ki vsebuje zelo malo ali niti malo gline. Z
vodo se veže zelo hitro in pri tem razvija občutno toploto ter
oblikuje gašeno apno. Gašeno apno se uporablja za izboljšanje
zemljišč ter v industriji.

Hidravlično apno se pridobiva z žganjem apnenčevega kamna, ki
vsebuje zadosti gline (čeprav ponavadi manj od 20%), pri nizki
temperaturi, da se proizvod veže pod vodo. Od naravnega cementa
se hidravlično apno razlikuje po tem, da še vedno vsebuje občutne
količine nevezanega živega apna, katerega je še mogoče gasiti z
vodo.

Ta tar. številka izključuje prečiščeni kalcijev oksid in kalcijev
hidroksid (tar. št. 28.25).


25.23

PORTLANDSKI CEMENT, ALUMINATNI CEMENT, ŽLINDRANI CEMENT,
SUPERSULFATNI CEMENT IN PODOBNI HIDRAVLIČNI CEMENTI,
VKLJUČNOBARVANE IN V OBLIKI KLINKERJA

2523.10 - Cement v obliki klinkerja

        - Portlandski cement:

2523.21 - - beli cement, umetno barvan ali nebarvan

2523.29 - - drug

2523.30 - Aluminatni cement

2523.90 - Drugi hidravlični cementi

Portlandski cement pridobivajo z žganjem apnenčevega kamna, ki v
svojem naravnem stanju vsebuje ali pa se umetno meša v ustreznem
razmerju z glino. Drugi materiali, kot so silicij, glinica ali
snovi, ki vsebujejo železo, se lahko prav tako dodajajo. Razultat
žganja je polproizvod, ki se imenuje "klinker". Klinker se
postopoma melje in tako nastane portlandski cement, ki lahko
vsebuje aditive in pospeševalce zaradi modifikacij hidravličnih
lastnosti. Najpomembnejše vrste portlandskega cementa so: navadni
portlandski cement, prilagojeni portlandski cement in beli
portlandski cement.

Ta tar. številka vključuje tudi aluminatni cement, supersulfatni
cement (mleta žlindra iz visokih peči, pomešana s pospeševalcem
in žgano sadro), pucolanski cement, roman cement itd. ter zmesi
pravkar naštetih vrst cementov.

Cementi iz te tar. številke so lahko obarvani.

Ta tar. številka ne vključuje nekaterih proizvodov, katere včasih
imenujejo "cementi", kot je npr. Kinisov ali angleški cement,
galunski žgani gips (tar. št. 25.20) in porcelansko zemljino,
santorinsko zemljino in podobne snovi, katere tu in tam imenujejo
"cement" (tar. št. 25.30).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  fino zmleto žlindro iz visokih peči, ki zahteva dodatek
majhne količine pospeševalca v času priprave (tar. št. 26.19) -
zmleta žlindra, pripravljena s pospeševalcem vred, sodi v to tar.
številko,

(b) zobozdravniškega cementa in cementa za rekonstrukcijo kosti
(tar. št. 30.06),

(c)  cementov iz tar. številke 32.14,

(d)  ognjevarnih cementov in malte na osnovi šamota ali dinasa
itd. (tar. št.38.16) in

(e)  neognjevarnih malt in betonov (tar. št. 38.24).

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifne podštevilke 2523.21 in 2523.29

V smislu tar. podštevilk 2523.21 in 2523.29 označuje pojem
"portlandski cement" cement, dobljen z mletjem portlandskega
klinkerja ob možnem dodajanju majhnih količin kalcijevega
sulfata. Omeniti je treba:

-  da je portlandski klinker proizvod iz tar. podšt. 2523.10 in
da sestoji pretežno iz kalcijevih silikatov, katere pridobivajo z
ogrevanjem do delne fuzije homogene zmesi materialov, ki
vsebujejo predvsem apno (CaO) in silicijev dioksid (SiO2), z
majhnim deležem aluminijevega trioksida (Al2O3) in železovih
oksidov (Fe2O3) in

-  da pojem "kalcijev sulfat" vključuje surovo sadro in njene
derivate, anhidrid in druge proizvode kalcijevega sulfata,
primerne za proizvodnjo cementa.

Tarifna podštevilka 2523.30

Aluminatni cementi vsebujejo velik delež aluminijevega oksida
(Al2O3), običajno 30-35 mas.%. Portland cementi pa manj kot 5
mas.%.


25.24

AZBEST

Azbest je naravna mineralna snov, ki nastaja z razpadanjem
nekaterih kamnin. Ima zelo značilno vlaknasto strukturo. Včasih
je svilenkastega videza, njegova barva zelo variira - ponavadi je
bela, včasih pa je lahko tudi siva, zelenkasta, modra ali
temnorjava. Njegova osnovna lastnost je odpornost proti ognju in
kislinam.

Ta tar. številka vključuje surovi azbest v obliki kamnine,
surovega, tolčenega ali opranih vlaken, razvrščenih po dolžini
ali ne, nadalje v kosmičih ali v prahu, prav tako pa tudi
azbestne odpadke. Vendar pa ta tar. številka izključuje vlakna,
ki so naprej predelana (vlečena, barvana itd.) ter končne
proizvode iz azbesta (tar. št. 68.12).


25.25

SLJUDA, TUDI V CEPIH; SLJUDNI ODPADKI

2525.10 - Surova sljuda in sljuda v obliki listov ali cepov

2525.20 - Sljuda v prahu

2525.30 - Odpadki sljude

Sljuda (moskovsko steklo, flogopit, biotit itd.) predstavlja eno
izmed skupin naravnih aluminijevih silikatov, ki imajo lastnost,
da se lahko cepijo v bleščeče in prozorne upogljive liste raznih
barv.

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Surovo sljudo, ki sestoji iz kristalov sljude nepravilnih
oblik, velikosti in debeline, pokrite z zemljo ("books").

(B)  Sljudine liste, dobljene s cepljenjem kepastih in
spodrezanih booksov. Listi so nepravilnih oblik poligona, kot
tudi kristali, dobljeni iz njih, njihovi robovi pa so grobo
podrezani in zravnani. Njih debelina je ponavadi med 200 in 750
mikrometrov (mikronov).

(C)  Sljudine cepe, dobljene s cepljenjem sljudinih listov. Kot
listi, iz katerih so nacepani, so tudi cepi nepravilnih oblik
poligona in tudi nji hovi robovi so grobo podrezani. Prodajajo se
kot:

(1)  folije za kondenzatorje, ponavadi debeline med 25 in 200
mikronov in

(2)  cepi, običajno debeline med 12 in 30 mikronov, ki se
uporabljajo samo za izdelavo ojačene (izboljšane) sljude (npr.
mikanit).

Ta tar. številka vključuje odpadke in prah od sljude.

Ta tar. številka ne vključuje proizvodov, dobljenih z rezanjem
ali matričnim iztisnjevanjem iz sljudinih listov ali cepov (tar.
št. 68.14 ali 85. poglavje), pa tudi proizvodov iz spojenih
(ojačenih) cepov (npr. mikanit, mika folije) ali pulpirane
(rekonstruirane) sljude ne (tar. št. 68.14).

Vermikulit, mineralu podobna sljuda, kot tudi perlit in kloriti
(minerali, podobni vermikulitu), spadajo v tar. št. 25.30.


25.26

STEATIT, NARAVNI, VKLJUČNO GROBO KLESAN ALI RAZŽAGAN ALI KAKO 
DRUGAČE RAZREZAN V KVADRATNE ALI PRAVOKOTNE BLOKE; LOJEVEC:

2526.10 - Nedrobljen in nezmlet

2506.20 - Drobljen ali zmlet

Naravni steatit in lojevec sta mineralni substanci, bogati z
hidrat magnezijevim silikatom. Steatit je gostejši in trednejši
od lojevca. Talk se lista in je bolj mehak in milnatega otipa.

Naravni steatit, ki se uvršča v to tar. številko, je lahko
obdelan na načine, opredeljene v Opombi št. 1 k temu poglavju.
Milnati kamen predstavlja razloček naravnega steatita.

Lojevec, ki se uvršča v to tar. številko, je lahko obdelan na
načine, opredeljene v opombi št. 1 k temu poglavju. Običajni
obliki lojevca sta surovi lojevec in lojevec v prahu.

Izraz "francoska kreda" se uporablja za poimenovanje nekaterih
razločkov steatita ali lojevca v prahu.

Ta tar. številka izključuje "krojaško kredo", ki sestoji iz
steatita (tar. št. 96.09)


25.27

KRIOLIT, NARAVNI; KIOLIT, NARAVNI

Kriolit (fluoroaluminat), katerega pridobivajo predvsem na
Grenlandiji, je snežno bel, včasih osenčen z barvo, bleščeč in
skoraj prozoren. Uporablja se kot talilo, posebno v elektrolitski
proizvodnji aluminija.

Kiolit lahko štejemo, podobno kot kriolit, za natrijev
fluoroaluminat.

Ta tar. številka izključuje kemično dobljene fluoride podobne
sestave kot kriolit in kiolit (tar. št. 28.26).


25.28

BORATI, NARAVNI IN NJIHOVI KONCENTRATI (ŽGANI ALI NEŽGANI), RAZEN
BORATOV, IZLOČENIH IZ NARAVNE SLANE VODE; NARAVNA BOROVA KISLINA,
KI VSEBUJE DO 85% H3BO3, RAČUNANO NA SUHI IZDELEK

2528.10 -  Natrijevi borati, naravni, in njihovi koncentrati
           (žgani ali  nežgani)

2528.90 -  Drugo

Ta tar. številka vključuje samo surove naravne boratove minerale
v stanju, v katerem so najdeni, nadalje koncentrate (tudi žgane)
teh materialov in surovo naravno borovo kislino, ki se pridobiva
z odparevanjem vode, preostale po kondenzaciji naravnih par, ki
izparevajo iz zemlje na nekaterih področjih (italijanski sifoni),
ali pa ki se pridobivajo z izparevanjem vode, dobljene iz
podzemnih izvirov na vseh področjih. Vendar pa ta tar. številka
izključuje borovo kislino, ki vsebuje več kot 85% H3BO3, računano
na suho snov (tar. št. 28.10).

Naravni borati, uvrščeni v to tar. številko, vključujejo:

(1)  kernit ali tinkal - natrijev borat, znan kot "naravni
boraks",

(2)  pandermit in priceit - kalcijevi borati in

(3)  boracit - magnezijev kloroborat.

Ta tar. številka izključuje natrijev borat (prečiščeni boraks),
ki ga pridobivajo s kemično obdelavo kernita ali tinkala, ter
natrijeve borate, dobljene z izparevanjem slanih vod in nekaterih
slanih jezer (tar. št. 28.40).


25.29

GLINENEC; LEVCIT; NEFELIN IN NEFELIN SIENIT; FLUORIT

2529.10 - Glinenec

        - Fluorit:

2529.21 - - s 97% ali manj kalcijevega fluorida

2529.22 - - z nad 97% kalcijevega fluorida

2529.30 - Levcit; nefelin in nefelin sienit

Glinenec (Felspar), levcit, nefelin in nefelin sianit so
sestavljeni iz kompleksnih aluminijevih silikatov in alkalnih
kovin ali kovin alkalnih zemljin. Uporabljajo se kot talila v
keramični industriji. Ta tar. številka izključuje glineni pesek
(tar. št. 25.05).

Fluorit (Fluorspar) je naravni kalcijev fluorid, ki se pojavlja
kot trdna snov z raznobarvnimi progami, ali pa v aglomeriranih
raznobarvnih kristalih. V prvi vrsti ga uporabljajo v proizvodni
fluorovodikove kisline in kot talilo v metalurgiji.

Ta tar. številka vključuje fluorit, dobljen iz mineralov s
termičnim postopkom, ki vpliva na to, da proizvod razpade v
sestavne delce. Ker se le-ti po velikosti razlikujejo, se
prisotni silicijev dioksid izloča z enostavnim sejanjem.

Ta tar. številka izključuje glinenec ali fluorit v obliki dragega
ali poldragega kamenja (71. poglavje).


25.30

MINERALNE SNOVI, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM MESTU:

2530.10 - Vermikulit, perlit in kloriti, neekspandirani

2530.20 - Kieserit, epsomit (magnezijevi sulfati, naravni)

2530.40 - Sljudni železovi oksidi, naravni

2530.90 - Drugo

  (A) ZEMELJSKE BARVE ŽGANE ALI NEŽGANE ALI MED SEBOJ ZMEŠANE;
               SLJUDASTI ŽELEZOVI OKSIDI, NARAVNI

Barve, ki se uvrščajo v to tar. številko, so navadne naravne
gline, zmešane z belimi ali barvastimi mineralnimi snovmi,
posebno z železovim oksidom in se zaradi njihovih barvnih
lastnosti uporabljajo kot pigmenti.

Zemeljske barve vključujejo:

(1)  Okre (rumena, rjava, rdeča, španska rdeča itd.), (2) siene
(italijanska siena, rumenorjava; žgana siena, oranžnorjava itd.).

(3)  Umbre (vštevši žgano umbro-mrtvo barvo), ki so rjave ali
temnorjave.

(4) Barvo črne zemlje in naravno rjavo "Van Dyck" (Kaselske in
Kolonjske zemlje). "Van Dyck" rjava zemeljska topna barva je
pripravljen pigment, ki se uvršča v tar. št. 32.06.

(5)  Veronsko zemljo ter Cipersko zemljo (zelena).

Žganje (kalciniranje) ali medsebojno mešanje zemeljskih barv ne
vpliva na njihovo razvrščanje. Vandar pa se uvrščajo v 32.
poglavje, kadar so zmešane z drugimi snovmi ali v obliki
disperzije v vodi, olju itd.

Ta tar. številka izključuje železove rude (tar. št. 26.01) in
zemeljske barve, katerih osnova so železovi oksidi z vsebnostjo
70% ali več po teži vezanega železa, računanega kot Fe2O3 (tar.
št. 28.21).

Vendar pa se sljudasti železovi oksidi, ki se uporabljajo
predvsem kot pigmenti proti rjavenju, uvrščajo v to tar.
številko, čeprav vsebujejo več od 70 mas.% vezanega železa.

(B) MORSKA PENA (V POLIRANIH ALI NEPOLIRANIH KOSIH) IN JANTAR;
        AGLOMERIRANA MORSKA PENA IN AGLOMERIRANI JANTAR,
       V PLOŠČAH PALICAH, PALIČICAH IN V PODOBNIH OBLIKAH,
           PO VLIVANJU NEOBDELANI; ČRNI MINERAL (JET).

(1)  Naravna morska pena je zelo lahek in prozoren hidrirani
magnezijev silikat. Je bela, rumenkasta, siva ali rožnate barve
in jo je najti skoraj izključno v Mali Aziji. Dobavlja se v
majhnih koščkih, katerih stranice malokdaj presegajo 30 cm. Ti
kosi so predhodno očiščeni, struženi, polirani z volno in sušeni
na soncu ali v kakšni pečici, ter nato ponovno polirani s flanelo
ali voskom, da bi bil videz lepši in kvaliteta boljša.

Aglomerirano morsko peno pridobivajo z aglomeracijo odpadkov
naravne morske pene z vezivi (olje, galun) in pod toploto. V to
tar. številko se aglomerirana morska pena uvršča le, če je v
obliki plošč, palic, palčic in v podobnih oblikah ter neobdelana
po vlivanju oz. oblikovanju.

(2)  Jantar je fosilna smola (znana tudi kot "succinite" ali
"Karabe"). Barva se giblje od rumene do temnooranžne. Pozoren je
treba biti, da ne pride do zamenjave jantarja ali "succinite" in
ambre, kitovim izločkom, ki se uvršča v tar. št. 05.10.

Aglomerirani jantar (ali ambroid) je neprozorna mineralna snov,
dobljena z aglomeracijo odpadkov jantarja. V to tar. številko se
uvršča samo v primeru, da je v ploščah. palicah, ceveh ali v
podobnih oblikah, ki so samo oblikovane, a dalje neobdelane.

(3)  Jet ali črni mineral je ena izmed vrst kompaktnega lignita
oziroma rjavega premoga. Je zelo črn, se z lahkoto rezbari in
zelo dobro polira. Čeprav se uporablja v proizvodnji nakita, ga
ne štejemo med drage kamne v smislu tarife.

  (C) STRONCIANIT (ŽGAN ALI NEŽGAN), RAZEN STRONCIJEVEGA OKSIDA

Ta skupina vključuje stroncianit (naravne stroncijeve karbonate)
in žgani stroncianit, ki sestoji pretežno iz nečistega
stroncijevega oksida.

Ta tar. številka izključuje čisti stroncijev oksid (tar. št.
28.16).

(D) MINERALNE SNOVI, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM
MESTU; ODLOMKI IN ODPADKI LONČARSKIH IN KERAMIČNIH PROIZVODOV

Ta skupina med drugim vključuje:

(1)  Naravne arzenove sulfide, med katerimi sta najpomembnejši
naslednji dve vrsti:

(i)  realgar - arzenov disulfid svetlordeče barve, ki se
uporablja v pirotehniki in

(ii)  auripigment (orpiment) - arzenov trisulfid svetlorumene
barve, ki se uporablja v proizvodnji barv.

Ta tar. številka vključuje tudi mispickel (arzenove pirite ali
tioarzenidnaželeza.

(2)  Alunit, imenovani tudi galunski kamen, ker se uporablja v
priozvodnji galuna. To je kamnita snov rdečkastosive ali
rumenkaste barve, ki na prstih pušča madeže.

(3)  Vermikulit - mineral, podoben sljudi in tudi podobne barve,
vendar je ponavadi v obliki manjših kosmičev, in pa klorit in
perlit - minerala, sorodna vermikulitu. Ti minerali se ob
segrevanju širijo in tedaj postanejo minerali za toplotno
izolacijo. Vendar pa se uvrščajo v tar. št. 68.06, če so v
ekspandirani obliki ali pa v obliki listov ekspandiranega
materiala.

(4)  Lidit - zelo trd kamen, grob, fine strukture in enakomerno
zrnat, temne barve, na katerega kisline ne vplivajo.

Kamen za raziskovanje, izdelan iz lidita (npr. za preskus
plemenitih kovin), se uvršča v tar. številko 68.15.

(5)  Celestin (naravni stroncijev sulfat); islandska glina
(kalcit) in aragonit, ki sta kristalizirana kalcijeva karbonata;
lepidolit (litijeva sljuda) (fluosilikoaluminat kalija in litija)
in ambligonit (aluminijev fosfat - litijev fluorid).

(6)  Vrtno zemljo, puščavsko zemljo, močvirsko zemljo, lapor,
aluvij in gnilo listje; čeprav se ti proizvodi uporabljajo v
kmetijstvu, jih 31. poglavje (gnojila) ne vključuje, neglede na
to, ali v naravnem stanju vsebujejo majhne količine dušika,
fosrofja ali kalija.

(7)  Pocolan, santorin, tras in podobne zemljine, katere včasih
imenujejo "naravni cementi" zaradi njihove uporabe v proizvodnji
cementa.

(8)  Apnenčasti kamen v surovem stanju (znan kot "litografski
kamen", ki se uporablja v litografskem tisku).

(9)  Odlomke in odpadke keramičnih in lončarskih izdelkov ter
betona.

(10)  Kovinske rude redkih zemljin (npr. bastnazit, ksenotim,
gadolinit, vendar izvzemši monacite in druge rude, ki se
uporabljajo izključno ali pretežno za ekstrahiranje urana ali
torija (tar. št. 26.12).

(11)  Sredstva za motnenje, ki se uporabljajo pri emajliranju in
se pridobivajo z obdelavo cirkonijevega peska (s prečiščevanjem s
klorovodikovo kislino in z mikronizacijo).

(12)  Molibdenitne "koncentrate", dobljene iz molibdenove rude z
nekaterimi fizikalnimi postopki, kot so npr. pranje, mletje,
flotacija in pa s pomočjo termične obdelave (razen žganja -
kalciniranja). Ti "koncentrati" so namenjeni odstranjevanju
sledov olja in vode in v nemetalurške namene (podmazovanje).

(13)  Nsutit je iz rodu mangana, ki vsebuje po teži 79% ali več
manganovih oksidov, ki se ne uporabljajo v metalurgiji za
pridobivanje mangana, temveč v električnih baterijah.

Ta tar. številka ne vključuje dragega in poldragega kamna iz 71.
poglavja.


                          26. POGLAVJE

                     RUDE, ŽLINDRE IN PEPELI

OPOMBE:

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  žlindra in podobni industrijski odpadki, pripravljeni kot
makadam (tar. št. 25.17);

(b)  naravni magnezijev karbonat (magnezit), žgan ali nežgan
(tar. št. 25.19);

(c)  bazična žlindra iz 31. poglavja;

(d)  žlindrna volna, volna iz kamna in podobne mineralne volne
(tar. št. 68.06);

(e)  odpadki in ostanki plemenitih kovin ali kovin, platiranih s
plemenito kovino; drugi odpadki ali ostanki, ki vsebujejo
plemenite kovine ali njihove spojine in se v glavnem uporabljajo
za pridobivanje plemenitih kovin (tar. št. 71.12);

(f)  bakrenec, nikljev in kobaltov kamen, proizveden po kakršnem
koli talilnem postopku (XV. oddelek).

2.  Pri tar. št. 26.01 do 26.17 so z izrazom "rude" mišljeni
minerali tistih mineraloških vrst, ki se uporabljajo v
metalurgiji za pridobivanje živega srebra, kovin iz tar. št.
28.44 ali kovin iz XIV. ali XV. oddelka, in to tudi, če so za
nemetalurške namene. V tar. št. 26.01 do 26.17 pa ne spadajo
minerali, ki so bili v postopkih, neobičajnih v metalurgiji.

3.  Tar. št. 26.20 obsega pepel in ostanke vrst, ki se
uporabljajo v industriji za pridobivanje kovin ali kot surovina
za proizvodnjo kemičnih kovinskih spojin.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Tarifne številke od 26.01 do 26.17 so omejene na naslednje rude
in kovinske koncentrate:

(A) Mineraloških vrst, ki se dejansko uporabljajo v metalurgiji
za pridobivanje kovin iz oddelkov XIV in XV, živega srebra ali
kovin iz tar. št. 28.44, in to tudi, če so namenjeni za druge
namene, in

(B)  Tiste, ki niso bili v postopkih, ki v metalurški indrustriji
niso v navadi.

Pojem "rude" označuje kovinonosne minerale s spremljevalnimi
snovmi, v katerih se pojavljajo in s katerimi se izkopavajo v
rudnikih; nanaša se tudi na samorodne minerale v njihovi jalovini
(npr. kovinonosni pesek).

Rude se zelo redko prodajajo, preden so "pripravljene" za
kasnejše metalurške posege. Najvažnejši pripravljalni postopki so
tisti, katerih namen je koncentracija rude.

V smislu tar. številk od 26.01 do 26.17 označuje pojem
"koncentrat" rude, iz katerih so delno ali popolnoma odstranjene
jalovinske primesi s posebnimi postopki, ki bi tekom nadaljnjih
metalurških posegov bile moteče, ali pa takih, ki omogočajo bolj
ekonomičen transport.

Postopki, v katerih se lahko znajdejo proizvodi iz tar. številk
od 26.01 do 26.17, vključujejo: fizikalne, fizikalno-kemične in
kemične postopke, in sicer pod pogojem, da so običajne pri
pripravi rud za pridobivanje kovin. Te operacije ne smejo
vplivati na kemično sestavo osnovnih spojin, katere daje željeni
material - z izjemo sprememb, ki izhajajo iz žganja, praženja ali
vžiganja (z ali brez aglomeracije).

Fizikalne in fizikalno-kemične operacije vključujejo: drobljenje,
mletje, magnetno separacijo, gravimetrično separacijo, flotacijo,
presejevanje, sortiranje, aglomeracijo prahu v zrna (npr. s
sinteriranjem ali peletizacijo), kroglice ali brikete (ob
dodajanju ali brez dodajanja majhnih količin veziv), nadalje
sušenje, žganje, praženje zaradi oksidacije ali magnetizacije
rude itd. (vendar ne žganje z namenom žveplanja, kloriranja itd.

Namen kemičnih postopkov je odstraniti nezaželjeno snov (npr.
raztaplanje).

Koncentrati rud, dobljeni s postopki, razen z žganjem ali s
praženjem, ki vplivajo na kristalografsko strukturo osnovne rude,
so izključeni iz tega poglavja (ponavadi 28. poglavje).
Izključeni so tudi bolj ali manj čisti proizvodi, dobljeni s
pomočjo ponovljenih fizikalnih sprememb (frakcijska
kristalizacija, sublimacija itd.) tudi, če do sprememb v kemični
sestavi osnovne rude ni prišlo.

Rude iz tar. št. od 26.01 do 26.17 se v komercialno uporabljajo
zaradi pridobivanja:

(1)  plemenitih kovin, kot so definirane v 71. poglavju (zlata,
srebra, platine, iridija, osmija, paladija, rodija in rutenija,

(2)  metalurško enostavnih kovin, navedenih v oddelku XV (železa,
bakra, niklja, aluminija, svinca, cinka, kositra, volframa,
molibdena, tantala, kobalta, bizmuta, kadmija, titana, cirkonija,
antimona, mangana, kroma, germanija, vanadija, berilija, galija,
hafnnija, indija, niobija (kolumbija), renija, talija),

(3)  živega srebra iz tar. št. 28.05 in

(4)  kovin iz tar. št. 28.44.

V nekaterih primerih se rude uporabljajo za pridobivanje zlitin,
kot sta feromangan in ferokrom.

Razen tam, kjer se ne zahteva drugače, se rude in koncentrati z
več kot eno mineraloško snovjo razvrščajo v ustrezno tar.
številko od 26.01 do 26.17 na osnovi Temeljnega pravila št. 3(b),
v primeru, da to ni možno, pa z uporabo pravila 3(c).

Tar. številke od 26.01 do 26.17 ne vključujejo:

(a)  mineralov, ki vsebujejo maloprej navedene kovine, če so le-
te:

(i)  navedeni v drugi tar. številki, kot npr. nežgani železovi
piriti (tar. št. 25.02), naravni kriolit in naravni kiolit (tar.
št. 25.27) in

(ii)  če kovine ne ekstrahirajo komercialno - npr. zemeljske
barve, alunit ali galunski kamen (tar. št. 25.30) ter drago in
poldrago kamenje (71. poglavje).

(b)  mineralov, ki se zaenkrat uporabljajo za pridobivanje
magnezija, npr. dolomit (tar. št. 25.18), magnezit ali giobertit
(tar. št. 25.19) ter karnalit (tar. št. 21.04),

(c)  rude - minerale alkalnih in zemljoalkalnih kovin iz tar. št.
28.05 (mpr. litija, natrija, kadmija, rubidija, cezija,kalcija,
stroncija in barija). Ti minerali vključujejo sol (tar. št.
25.01), barite in viterit (tar. št. 25.11), stroncianit, celestit
in aragonit (tar. št. 25.30),

(d)  samorodne kovine (npr. kepe in zrnca) in naravne zlitine iz
njihove jalovine ali matric. Te samorodne kovine in legure se
uvrščajo v oddelka XIV ali XV in

(e)  rude kovin redkih zemljin iz tar. št. 25.30.


26.01

ŽELEZOVE RUDE IN KONCENTRATI, TUDI PRAŽENI ŽELEZOVI PIRITI

        - Železove rude in koncentrati, razen praženih železovih
          piritov:

2601.11 - - neaglomerirani

2601.12 - - aglomerirani

2601.20 - Praženi železovi piriti

Osnovne vrste rud, ki se uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  rdeči hematit, vštevši zrcalasto železno rudo in martitne
železove okside ter rjavi hematit (minettes) - hidrirani železov
oksid, ki vsebuje železo in kalcijeve karbonate,

(b)  limonit, hidrirani železov oksid,

(c)  magnetit, magnetni železov oksid,

(d)  siderit ali kalibit, železov karbonat in

(e)  pražene železove pirite, piritne žlindre, aglomerirane ali
neaglomerirane (v glavnem železovi oksidi).

Ta tar. številka vključuje manganonosne železove rude in
koncentrate, ki vsebujejo manj kot 20% mangana, računano na suho
težo (rud in koncentratov, segretih na 105 stopinj C do 110
stopinj C) (glej komentar k tar. številki 26.02).

Ta tar. številka izključuje fino zmleti magnetit in druge fino
zmlete železove rude, ki se uporabljajo kot pigmenti (32.
poglavje).


26.02

MANGANOVE RUDE IN KONCENTRATI, VKLJUČNO ŽELEZO - MANGANOVE RUDE
IN KONCENTRATI 20% IN VEČ MANGANA, RAČUNANO NA SUH IZDELEK

Osnovne rude, zajete v tej tar. številki, so:

(a)  braunit, manganov oksid,

(b)  rodohrozit (ali dialogit), manganov karbonat,

(c)  hausmanit, slani manganov oksid,

(d)  manganit, hidrirani manganov oksid,

(e)  psilomelan, hidrirani manganov dioksid in

(f)  piroluzit (ali polianit), manganov dioksid.

Ta tar. številka vključuje tudi manganonosne železove rude in
koncentrate pod pogojem, da vsebujejo najmanj 20% mangana,
računano na suho težo (rude in koncentrati se segrevajo do
temperature med 105 stopinj C in 110 stopinj C). Tiste z
vsebnostjo mangana, manjšo od 20%, računano na suho maso, so iz
te tar. številke izključene (tar št. 26.01).

Ta tar. številka izključuje piroluzit, pripravljen za uporabo v
suhih baterijah (tar. št. 25.30).


26.03

BAKROVE RUDE IN KONCENTRATI

Osnovne rude, ki se uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  atakamit, naravni bakreni hidroksiklorid,

(b)  azurit, bazični bakrov karbonat,

(c)  bornit (erubescit), sulfid bakra in železa,

(d)  burnonit, sulfid bakra, svinca in antimona,

(e)  brošantit, bazični bakrov sulfat,

(f)  halkocit, bakrov sulfid,

(g)  halkopirit (bakrov pirit), sulfid bakra in železa,

(h)  hrizokola, hidrirani bakrov silikat,

(i)  kovelit, bakrov sulfid,

(j)  kuprit, bakrov oksid,

(k)  dioptas, bakrov silikat,

(l)  siva bakrena ruda (pogosto srebronosna), sulfid bakra in
antimona (tretrahedrit ali fahlerz), ali pa sulfid bakra in
arzena (tenantit, enargit),

(m)  malahit, bazični bakrov karbonat in

(n)  tenorit, bakrov oksid.


26.04

NIKLJEVE RUDE IN KONCENTRATI

Osnovne rude, zajete v tej tar. številki, so:

(a)  garnierit, dvojni silikat niklja in magnezija,

(b)  nikolit (nikelin), nikljev arzenid,

(c)  pentlandit, sulfid niklja in železa in

(d)  niklonosni pirotit, niklonosni železov silfid.


26.05

KOBALTOVE RUDE IN KONCENTRATI

Glavne rude, ki se ponavadi uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  kobaltit, kobaltov sulfid in arzenid,

(b)  heterogenit, hidrirani kobaltov oksid,

(c)  lineit, sulfid kobalta in nikla in

(d)  smaltit, kobaltov arzenid.


26.06

ALUMINIJEVE RUDE IN KONCENTRATI

Ta tar. številka vključuje boksit (hidrirani aluminijev oksid, ki
vsebuje spremenljive deleže železovega oksida, silicijevega
dioksida itd.).

Ta tar. številka vključuje tudi termično obdelan boksit (1200
stopinj C do 1400 stopinj C), primeren za uporabo v metalurgiji
proizvodnje aluminija (karbotermična redukcija v električnih
pečeh, Grossov in drugi postopki), ali pa za druge namene
(posebno v proizvodnji abrazivnih sredstev).


26.07

SVINČEVE RUDE IN KONCENTRATI

Glavne rude, ki se ponavadi uvrščajo v to tar. številko, so.

(a)  anglezit, svinčev sulfat,

(b)  cerusit, svinčev karbonat,

(c)  galenit, svinčev sulfid, pogosto srebronosen in

(d)  pirmofirit, svinčev fosfat in klorid.


26.08

CINKOVE RUDE IN KONCENTRATI

Osnovne rude, ki se ponavadi uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  blenda (sfalerit), cinkov sulfid,

(b)  hemimorfit (ali kalamin), cinkov hidrosilikat,

(c)  smitsonit, cinkov karbonat in

(d)  cinkit, cinkov oksid.


26.09

KOSITROVE RUDE IN KONCENTRATI

Najpomembnejše rude, ki se ponavadi razvrščajo v to tar.
številko, so:

(a)  kositerit (kositrni kamen), kositrov oksid in

(b)  stanit (kositrni piriri) sulfid kositra, bakra in železa.


26.10

KROMOVE RUDE IN KONCENTRATI

Ta tar. številka vključuje kromit (ali krom-železovo rudo),
kromov in železov oksid.


26.11

VOLFRAMOVE RUDE IN KONCENTRATI

Najpomembnejše rude, ki se uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  ferberit, železov volframat

(b)  hubernit, manganov volframat

(c)  šilit, kalcijev volframat

(d)  volframit, železov in manganov volframat.


26.12

URANOVE ALI TORIJEVE RUDE IN KONCENTRATI

2612.10 - Uranove rude in koncenrati

2612.20 - Torijeve rude in koncentrati

Najpomembnejše rude urana, ki se pretežno uvrščajo v to tar.
številko, so:

(a)  autinit, hidrirani uranov in kalcijev fosfat,

(b)  branerit, uranov titanat,

(c)  karnotit, hdrirani uranov in kalijev vanadat,

(d)  davidit, uranov in železov vanadat,

(f)  parsonsit, hidrirani uranov in svinčev fosfat,

(g)  pitchblenda in uranitit, slana uranova oksida,

(h)  torbernit (ali halkolit), hidrirani uranov in bakrov fosfat,

(i)  tiujamunit, hidrirani uranov in kalcijev vanadat,

(j)  uranofan, kalcij-uranov silikat in

(k) uranotorianit, torijev in uranov oksid.

Najpomembnejše torijeve rude, ki se pretežno uvrščajo v to tar.
številko, so:

(a)  monazit, fosfat torija in redkih zemljin in

(b)  torit, hidrirani torijev silikat.

Ta tar. številka izključuje proizvode, ki so v trgovini znani kot
"koncentrati" urana in ki so dobljeni s postopki, ki niso v
navadi v metalurški industriji (tar. št. 28.44).


26.13

MOLIBDENOVE RUDE IN KONCENTRATI

2613.10 - Žgane

2613.90 - Druge

Najpomembnejše molibdenove rude, ki se pretežno uvrščajo v to
tar. številko, so:

(a)  molibdenit, molibdenov sulfid in

(b)  vulfenit, svinčev molibdat.

Ta tar. številka vključuje žgane koncentrate molibdenita
("tehnični molibdenov trioksid", ki se pridobiva samo z žganjem
koncentratov molibdenitov).

Ta tar. številka izključuje molibnenit, pripravljen za uporabo
kot mazivo (tar. št. 25.30).


26.14

TITANOVE RUDE IN KONCENTRATI

Glavne rude, ki se uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  ilmenit (ali titanonosna železova ruda), železov titanat in

(b)  rutil, anataz in brukit, titanovi oksidi.

Ta tar. številka izključuje fino zmlete titanove rude, ki se
uporabljajo kot pigmenti (32. poglavje).


26.15

NIOBIJEVE, TANTALOVE, VANADIJEVE IN CIRKONIJEVE RUDE IN
KONCENTRATI

2615.10 - Cirkonijeve rude in koncentrati

2615.90 - Druge

Najpomembnejše cirkonijeve rude, ki se pretežno uvrščajo v to
tar. številko, so:

(a)  badelejit, cirkonijev oksid in

(b)  cirkon in cirkonov pesek, cirkonijevi silikati (če je v
obliki dragega kamna, se uvršča v tar. št. 71.03).

Glavne tantalove in niobijeve rude (kolumbij), ki se uvrščajo v
to tar. številko, so tantalit in niobit (kolumbit), t.j. železov
in manganov tantal-niobat.

Glavne rude vanadija, ki se uvrščajo v to tar. številko, so:

(a)  deskloizit, bazični svinčev in cinkov vandanat,

(b)  patronit, vanadijev sulfid,

(c)  roskoelit (vanadijeva sljuda), kompleksni vanadijev silikat
aluminija in magnezija in

(d)  vanadinit, svinčev vanadat in klorid.

Staljeni vanadijevi oksidi, dobljeni kako drugače, razen s
pečenjem ali žganjem,torej s postopki, ki vplivajo na kemično
sestavo in kristalografsko strukturo osnovne rude, so iz te tar.
številke izključeni (ponavadi 28. poglavje).

Ta tar. številka izključuje še mikroniziran cirkonijev pesek, ki
se uporablja kot sredstvo za motnenje pri proizvodnji emajla
(tar. št. 25.30).


26.16

RUDE PLEMENITIH KOVIN IN KONCENTRATI:

2616.10 - Srebrove rude in koncentrati

2616.90 - Druge

Glavne rude, ki se pretežno uvrščajo v to tar. številko, so:

(a) argentit, srebrov sulfid,

(b)  kalaverit, telurid zlata in srebra,

(c)  karargiriti (ali rožno srebro), srebrovi kloridi in jodidi,

(d)  polibazit, srebrov in antimonov sulfid,

(e)  prustit, srebrov in arzenov sulfid,

(f)  piragirit, srebrov in antimonov sulfid,

(g)  stefanit, srebrov in antimonov sulfid in

(h)  zlatonosni in platinonosni pesek - slednji pogosto vsebuje
tudi druge kovine iz skupine platin (t.j. iridij, osmij, paladij,
rodij in rutenij).


26.17

DRUGE RUDE IN KONCENTRATI

2617.10 - Antimonove rude in koncentrati

2617.90 - Druge

Glavne rude, ki se pretežno uvrščajo v to tar. številko, so:

(1)  Antimonove rude:

(a)  servantit, antimonov oksid,

(b)  kermezit, antimonov oksisulfid,

(c)  senarmontit, antimonov oksid,

(d)  stibnit (ali antimonit), antimonov sulfid in

(e)  valentinit ali beli antimon, antimonov oksid.

(2)  Berilijeve rude:

(a)  beril, dvojni berilijev in aluminijev silikat (če je v
obliki dragega kamna, se beril ali navadni smaragd uvršča v tar.
št. 71.03. in

(b)  bertrandit.

(3)  Bizmutove rude:

(a)  bizmutinit (ali bleščeči bizmut), bizmutov sulfid,

(b)  bizmutit, hidrirani bizmutov karbonat in

(c)  oker bizmut (ali bizmit), hidrirani bizmutov oksid.

(4)  Germanijeve rude:

Germanit, bakro-germanov sulfid.

Ta tar. številka izključuje tiste proizvode, ki so v trgovini
znani kot "koncentrati" germanija in ki se pridobivajo s
postopki, ki v metalurški industriji niso v navadi (ponavadi tar.
št. 28.25).

(5)  Živosrebrne rude:

Cinober, živosrebrni sulfid.

Indij, galij, renij, hafnij, talij in kadmij se ne pridobivajo
neposredno iz posamezne rude, ampak kot vzporedni proizvodi v
metalurgiji drugih kovin (npr. cinka, svinca, bakra, aluminija,
cirkonija, molibdena itd.).


26.18

GRANULIRANA ŽLINDRA (ŽLINDRNI PESEK) PRI PRIDOBIVANJU ŽELEZA ALI
JEKLA

Ta tar. številka vključuje granulirano žlindro (pesek troske), ki
se dobiva npr. z vlitjem tekoče žlindre (troske) v vodo ob
izlivanju iz visoke peči.

Na drugi strani pa ta tar. številka ne vključuje mineralne volne
iz žlindre, ki se dobiva z vpihovanjem pare ali komprimiranega
zraka v staljeno žlindro, pa tudi gobaste žlindre, ki se dobiva z
dodajanjem majhnih količin vode v tekočo žlindro, ta tar.
številka ne vključuje (tar. št. 68.06). Ta tar. številka
izključuje tudi cement iz žlindre (tar. št. 25.23).


26.19

ŽLINDRA (RAZEN GRANULIRANE ŽLINDRE), ŠKAJA IN DRUGI ODPADKI PRI
PRIDOBIVANJU ŽELEZA IN JEKLA

Žlindre, zaobsežene v tej tar. številki, so aluminijevi,
kalcijevi ali železovi silikati. Pridobivajo se med taljenjem
železove rude (žlindra iz visokih peči), pri rafiniranju surovega
železa ali pri proizvodnji jekla (žlindra iz konverterjev). Ta
tar. številka vključuje tudi tiste žlindre, ki vsebujejo dovolj
železa, da je možno ponovno pridobivanje kovine. Vendar pa ta
tar. številka ne vključuje fosfatne žlindre ("bazična žlindra"
ali "Thomasova žlindra""). To so pomembna gnojila in se uvrščajo
v 31. poglavje.

Žlindre se uporabljajo v proizvodnji cementa, za nasipanja in pri
gradnji cest. Grobo zdrobljena žlindra, sortirana kot makadam
spada v tar. št. 25.17. Ta tar. številka izključuje tudi
granulirano žlindro (žlindrin pesek) iz tar. št. 26.18.

Škaja so kosmi železovih oksidov, ki nastajajo pri kovanju,
toplem valjanju železa in jekla itd.

Ta tar. številka vključuje tudi prah iz visokih peči za taljenje
kovin in druge vrste odpadkov, ki nastajajo pri pridobivanju
železa in jekla, vendar ne tudi odpadkov kovin, ki se dobijo v
času rezanja, oblikovanja in drugih postopkov obdelave kovin, ki
spadajo v tar. št. 72.04.


26.20

PEPEL IN OSTANKI (RAZEN TISTIH OD PROIZVODNJE ŽELEZA IN JEKLA),
KI VSEBUJEJO KOVINE ALI KOVINSKE SPOJINE

        - Ki vsebujejo pretežno cink:

2620.11 - - trdi nečisti cink, ki je nastal kot usedlina pri
            vročem cinkanju

2620.19 - - drugo

2620.20 - Ki vsebujejo pretežno svinec

2620.30 - Ki vsebujejo pretežno baker

2620.40 - Ki vsebujejo pretežno aluminij

2620.50 - Ki vsebujejo pretežno vanadij

2620.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje pepele in ostanke (razen tistih iz
tar. št. 26.18, 26.19 ali 71.12), ki vsebujejo kovine ali
kovinske spojine in ki so takih vrst, da se uporabljajo v
industriji pridobivanja kovin ali surovin za proizvodnjo kemičnih
kovinskih spojin. Nastajajo bodisi pri predelavi rud ali vmesnih
metalurških proizvodov (kot je npr. mate), bodisi pri
elektroliznih, kemičnih ali drugih procesih obdelave kovin (razen
pri mehanskih procesih). Odpadki, ki nastajajo ob mehanski
obdelavi kovin ali odpadki, ki sestoje iz izrabljenih ali
polomljenih kovinskih predmetov, so iz te tar. številke
izključeni (oddelka XIV ali XV). Na drugi strani pa se škaja, ki
v bistvu sestoji iz oksidov, uvršča v to tar. številko, čeravno
škaja nastaja pri mehanski obdelavi kovin, ki ne vsebujejo železa

Ta tar. številka vključuje:

(1) Mate, razen tiste iz bakra, nikla in kobalta (oddelek XV) in
žlinder, npr. tistih, ki so bogate z bakrom, cinkom, kositrom,
svincem itd.

(2)  Trdni nečisti cink, ki nastane kot ostanek pri galvanizaciji
z namakanjem v staljeni cink.

(3)  Vsedline iz elektrolitskih kadi, ki nastanejo po predelavi
ali prečiščevanju kovin in pa vsedline pri elektrogalvanizaciji.

(4)  Vsedline iz akumulatorjev.

(5)  Ostanke ob elektrolitskem prečiščevanju kovin, sušeni ali
koncentrirani v obliki blokov.

(6)  Ostanke od proizvodnje bakrovega sulfata.

(7)  Nečiste kobaltove okside, ki nastanejo pri obdelavi
srebronosnih rud.

(8)  Iztrošene katalizatorje, ki se uporabljajo samo za ponovno
pridobivanje navadnih kovin ali za proizvodnjo kemikalij.

(9)  Ostanki karnalitnih lužnic, ki se v glavnem porabljajo za
pridobivanje magnezijevega klorida.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  kemično določene spojine iz 28. poglavja,

(b)  ostanke in ostružke plemenitih kovin ali kovin, platiniranih
s plemenitimi kovinami (vštevši npr. izrabljene ali poškodovane
katalizatorje v obliki mreže iz legirane platine) in druge
odpadke in ostanke spojin plemenitih kovin vrst, ki se
iporabljajo predvsem za obnavljanje plemenitih kovin (tar. št.
71.12),

(c)  kovinske opilke, ki nastanejo pri mehanski obdelavi kovin
(oddelek XV) in

(d)  cinkov prah (tar. št. 79.03).


26.21

OSTALE ŽLINDRE IN PEPELI, VKLJUČNO PEPEL MORSKIH ALG

Ta tar. številka ne vključuje le žlindro in pepel (ki ne spadajo
v tar. št. 26.18, 26.19 ali 26.20) in ki nastajajo pri obdelavi
rud ali pri metalurških postopkih, temveč tudi tiste iz
kateregakoli materiala ali postopka. Čeprav se mnogi izmed teh
proizvodov uporabljajo kot gnojila, jih uvrščamo tukaj in ne v
31. poglavje (razen v primeru bazične žlindre).

Proizvodi, zajeti v tej tar. številki, vključujejo:

(1)  Pepel in klinker mineralnega izvora (npr. pepel črnega
premoga, temnega premoga, lignita in šote).

(2)  Pepel morskih alg in druge rastlinske pepele. Pepel morskih
alg, katerega vključuje ta tar. številka, je material, dobljen
pri zažiganju nekaterih vrst morskih alg v surovem stanju je
težek, grob, črnikav material, ko pa je rafiniran, postane
modrobel prašek. Uporablja se pretežno za ekstrakcijo joda ali v
industriji stekla.

Ta skupina vključuje tudi pepel riževega pleva - lupin, ki skoraj
v celoti sestoji iz silicijevega dopksida in se uporablja
predvsem za proizvodnjo opeke za zvočno izolacijo in drugih
zvočnih izolatorjev.

(3)  Pepel kosti, ki nastaja pri kalciniranju kosti na prostem.
Poleg tega, da se uporablja za izboljšavo zemljišča, uporabljajo
ta proizvod tudi za premazovanje kalupov za ingote pri topljenju
bakra. Ta tar. številka izključuje "živalsko oglje", dobljeno s
kalciniranjem kosti v zaprti posodi (tar. št. 38.02) in

(4)  Surove kadmijeve soli, ki se pridobivajo v industriji
sladkorja iz ostanka melase iz sladkorne pese z zažiganjem,
pranjem itd.

                          27. POGLAVJE

      MINERALNA GORIVA, MINERALNA OLJA IN PROIZVODI NJIHOVE
         DESTILACIJE; BITUMNOZNE SNOVI; MINERALNI VOSKI

OPOMBI:

1.  V to poglavje ne spadajo:

(a)  izločene kemično določene organske spojine, razen čistega
metana in propana, ki se uvrščata v tar. št. 27.11;

(b)  zdravila, ki se uvrščajo v tar. št. 30.03 ali 30.04;

(c)  mešani nenasičeni ogljikovodiki, ki se uvrščajo v tar. št.
33.01, 33.02 ali 38.05.

2.  Tar. št. 27.10 obsega ne le olja iz nafte in olja, dobljena
iz bituminoznih mineralov, temveč tudi podobna olja, ki sestoje
iz mešanice nenasičenih ogljikovodikov, dobljena po kakršnem koli
postopku, če masa nearomatskih sestavin presega maso aromatskih
sestavin.

Ta tarifna številka pa ne obsega tekočih sintetičnih
poliolefinov, pri katerih se pod 60% prostornine destilira pri
300 stopinj C po konverziji pri 1.013 milibarih z uporabo
destilacije v vakuumu (39. poglavje).

Opombe k podštevilkam

1.  Pri tar. podšt. 2701.11 je z izrazom "antracit" mišljen črni
premog, ki ima največ 14% izparljivih snovi (računano na suh
izdelek brez mineralnih snovi).

2. Pri tar. podšt. 2701.12 je z izrazom "bituminozni črni premog"
mišljen črni premog, ki ima več kot 14% izparljivih snovi
(računano na suh izdelek brez mineralnih snovi) in kalorično
vrednost 5.833 kcal/kg ali več (računano na vlažen proizvod brez
mineralnih snovi).

3.  Pri tar. podšt. 2707.10, 2707.20, 2707.30, 2707.40 in 2707.60
so z izrazi "benzen", "toluen", "ksilen", "naftalen" in "fenoli"
mišljeni proizvodi, ki vsebujejo po masi več kot 50% benzena,
toluena, ksilena, naftalena ali fenolov.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

To poglavje vključuje predvsem črni premog in druga naravna
mineralna goriva, naftna olja, dobljena iz bituminoznih
mineralov, proizvode njihove destilacije in proizvode podobnih
vrst, pridobljene po kateremkoli drugem postopku. Zajema tudi
mineralne voske in naravne bituminozne snovi. Blago, ki spada v
to poglavje, je lahko surova ali rafinirana. Vendar pa se (izjema
sta čisti propan in čisti metan) kemično določene organske
spojine, kadar so izločene in v čistem ali komercialno čistem
stanju, uvrščajo v 29. poglavje. Za nekatere izmed njih (npr.
etan, benzen, fenol, piridin) obstajajo posebej določeni
kriteriji čistosti, podani v komentarju k tar. številkam 29.01,
29.07 in 29.33. Metan in propan se uvrščata v tar. šte. 27.11
tudi, če sta kemično čista.

Pojem "aromatične sestavine", uporabljen v opombi št. 2 k temu
poglavju in v poimenovanju tar. številke 27.07, je treba razumeti
tako, da se nanaša na cele molekule z aromatičnim delom,
neodvisno od števila in dolžine bočnih verig, in ne le na
aromatične dele teh molekul.

To poglavje ne vključuje:

(a)  zdravil iz tar. številk 30.03 ali 30.04,

(b)  parufmerijskih, kozmetičnih in toaletnih preparatov (tar.
št. od 30.03 do 30.07) in

(c)  tekoča ali utekočinjena goriva, ki se uporabljajo v
vžigalnikih za cigarete in podobnih vžigalnikih - v posodah,
katerih prostornina ne presega 300 cm3 (tar. št. 36.06).


27.01

ČRNI PREMOG; TUDI BRIKETI RAZNIH OBLIK IZ ČRNEGA PREMOGA

        - Črni premog, tudi v prahu, toda neaglomeriran:

2701.11 - - antracit

2701.12 - - bituminozni črni premog

2701.19 - - drug črni premog

2701.20 - Briketi raznih oblik iz črnega premoga

Ta tar. številka vključuje razne vrste črnega premoga in
antracita tudi, če so v prahu ali aglomerirani (ovali, briketi
itd.). Ta tar. številka vključuje tudi brikete in druge oblike
predelanega goriv, da bi postali brezdimni.

Zajema še črni premog v prahu, dispergiran v vodi (mulj črnega
premoga) in ki vsebuje majhne količine disperzivnih sredstev, še
posebno površinsko aktivnih.

Ta tar. številka ne vključuje črnega jantarja (gagat) (tar. št.
25.30), rjavega premoga (lignita) (tar. št. 27.02), niti koksa
ali polkoksa iz črnega premoga (tar. št. 27.04).


27.02

RJAVI PREMOG (LIGNIT), AGLOMERIRAN ALI NEAGLOMERIRAN, RAZEN
GAGATA

2702.10 - Rjavi premog (lignit), tudi v prahu, neaglomeriran

2702.20 - Aglomerirani rjavi premog (lignit)

Ta tar. številka vključuje rjavi premog (lignit), t.j. kurivo, ki
je nekje na sredi med premogom in šoto, vključuje pa tudi
dehidrirane, uprašnjene in aglomerirane.

Ta tar. številka izključuje gagat - neko vrsto rjavega premoga
(tar. št. 25.30).


27.03

ŠOTA (VKLJUČNO ŠOTNA SLAMA), NEAGLOMERIRANA ALI AGLOMERIRANA

Šota nastaja iz delno zoglenelega rastlinskega materiala in je
ponavadi lahka in vlaknaste strukture.

Ta tar. številka vključuje vse vrste šote, vštevši posušeno ali
aglomerirano, ki se uporablja kot kurivo, nadalje zdrobljeno šoto
in šotno slamo (odpadke), ki se uporablja za izboljšanje
zemljišča ali v druge namene.

Ta tar. številka vključuje tudi zmesi šote in peska ali gline,
katerim daje bistvene lastnosti šota, neglede na to, ali
vsebujejo majhne količine gnojil ali ne, kot so dušik, fosfor ali
kalij. Ti proizvodi se uporabljajo predvsem kot izboljševalci
tal.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje:

(a)  šotna vlakna (znana kot "berandin"), pripravljena za
tekstilno uporabo (oddelek XI) in

(b)  cvetličnih lončkov in drugih predmetov iz šote, vštevši
izolacijske plošče za stavbe, katere pridobivajo z rezanjem ali
stiskanjem v kalupih (68. poglavje).


27.04

KOKS IN POLKOKS IZ ČRNEGA PREMOGA, RJAVEGA PREMOGA, LIGNITA ALI
ŠOTE, NEAGLOMERIRANA ALI AGLOMERIRANA; RETORTNO OGLJE

Koks je trdni ostanek, ki nastaja pri suhi destilaciji črnega
premoga, rjavega premoga, lignita ali šote brez prisotnosti
zraka. Pridobiva se v koksarniških pečeh iz bituminoznih črnih
premogov različnih kvalitet.

Polkoks se pridobiva z destilacijo črnega premoga, rjavega
premoga ali lignita pri nizkih temperaturah.

Koks in polkoks iz te tar. številke sta lahko uprašnena ali
aglomerirana.

Retortno oglje (plinsko oglje) je trda, črna in krhka oblika
premoga, ki ob udarcu kovinsko odzvanja. Pridobiva se kot
stranski proizvod v plinarnah in koksarnah in se nabira na
zidovih peči in retort. To oglje ponavadi sestoji iz kosov
nepravilnih oblik, pri katerih je ena stran malo bolj zaobljena
(glede na obliko retorte).

Retortno oglje v nekaterih državah imenujejo "umetni grafit",
vendar se to ime pravzaprav nanaša na umetno proizveden grafit,
ki spada v tar. št. 38.01.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  koks iz katranske smole in petrolejski koks (tar. št. 27.08
in 27.13) in

(b)  predmete iz retortnega premoga, ki se uporabljajo v
električarstvu (tar. št. 85.45).


27.05

PLIN ČRNEGA PREMOGA, VODNI PLIN, GENERATORSKI PLIN IN PODOBNI
PLINI, RAZEN NAFTNIH PLINOV IN PLINOV DRUGIH PLINSKIH
OGLJIKOVODIKOV

Plin črnega premoga pridobivajo z njegovo destilacijo brez
prisotnosti zraka ponavadi v plinarnah ali koksarnah. To je
kompleksna zmes vodika, metana, ogljikovega monoksida itd.,
uporablja pa se za razsvetljavo in ogrevanje.

Ta tar. številka vključuje plin, proizveden s podzemno
plinifikacijo (vplinjanjem), generatorski plin in podobne pline
(npr. plin iz visokih peči). Tarifna številka vključuje tudi
zmesi plinov, ki se pridobivajo s crackingom ali reformiranjem
mineralnih olj (naftne pline in naravne pline, običajno v
prisotnosti pare). Te zmesi so po sestavi podobne plinu črnega
premoga in se uporabljajo za razsvetljavo in ogrevanje ter pri
sintezi kemikalij, npr. metanola in amonijaka itd. V slednjem
primeru jih včasih imenujejo "plini za sintezo". Vendar pa ta
tar. številka izključuje pline, navedene v tar. št. 27.11.


27.06

KATRAN, DOBLJEN Z DESTILACIJO ČRNEGA PREMOGA, RJAVEGA PREMOGA,
LIGNITA IN ŠOTE, IN DRUGI MINERALNI KATRANI, DEHIDRATIRANI ALI
NEDEHIDRATIRANI ALI DELOMA DESTILIRANI ALI NE, VKLJUČNO
REKONSTRUIRANI KATRANI

Ti katrani so sestavljene zmesi spremenljivih deležev aromatičnih
in alifatskih sestavin, ki ponavadi nastajajo pri destilaciji
črnega premoga, rjavega premoga, lignita ali šote.

Ta tar. številka vključuje naslednje vrste katranov:

(1)  Katrane,proizvedene z destilacijo črnega premoga pri visoki
temperaturi in ki pretežno sestoje iz aromatičnih sestavin, kot
so npr. benzen, fenol, naftalin, antracen in fenolne homologe,
piridinske baze itd.

(2)  Katrane, pridobljene z destilacijo črnega premoga, rjavega
premnoga, lignita ali šote, ali pa z destilacijo črnega premoga
pri nizki temperaturi.Ti katrani so prejšnjim podobni, vendar
vsebujejo večji delež alifatskih, naftenskih in fenolnih spojin.

(3)  Druge vrste mineralnih katranov, vštevši tiste, ki se
pridobivajo e gene ratorjih vodnega plina v času vplinjevanja
črnega premoga.

Ta tar. številka vključuje tudi dehidrirane ali delno dehidrirane
katrane in rekonstruirane katrane, katere pridobivajo z mešanjem
smole in kreozotnih olj ali z drugimi proizvodi, ki se
pridobivajo z destilacijo katrana črnega premoga.

Katrane uporabljajo predvsem za nadaljnjo destilacijo, pri kateri
se dobi tudi vrsta olj in drugih proizvodov katrana črnega
premoga. Katrani se uporabljajo tudi za nepremočljive materiale
in za cestne prevleke itd.

Ta tar. številka ne vključuje katranov, ekstrahiranih iz
nemineralnih surovin, npr. lesnega katrana (tar. št. 38.07).


27.07

OLJA IN DRUGI PROIZVODI, DOBLJENI Z DESTILACIJO KATRANA IZ ČRNEGA
PREMOGA PRI VISOKI TEMPERATURI; PODOBNI PROIZVODI, PRI KATERIH
MASA AROMATSKIH SNOVI PRESEGA MASO NEAROMATSKIH SESTAVIN

2707.10 - Benzen

2707.20 - Toluen

2707.30 - Ksilen

2707.40 - Naftalen

2707.50 - Mešanice drugih aromatskih ogljikovodikov, pri katerih
          65 vol.% ali več  (vštevši izgube) destilira pri
          temperaturi 250 stopinj C (po metodi ASTM D 86)

2707.60 - Fenoli

        - drugo:

2707.91 - - kreozotna olja

2707.99 - - drugo

Ta tar. številka vključuje:

(1) Olja in druge proizvode, dobljene z destilacijo katrana
črnega premoga pri visoki temperaturi, v večjih ali manjših
razmakih frakcij, ki tvorijo zmesi, sestoječe pretežno iz
aromatičnih ogljikovodikov in drugih aromatičnih spojin.

Ta olja in drugi proizvodi vključujejo:

-  benzen, toluen, ksilen in solventno nafto,

-  naftalinska olja in surovi naftalin,

-  antracitna olja in surovi antracit, - fenolna olja (fenoli,
krezoli, ksilati itd.),

-  piridin, kinolin in akridinske baze ter

-  kreozolna olja

(2)  Podobna olja in proizvode, ki pretežno sestoje iz
aromatičnih sestavin, dobljenih z destilacijo katrana črnega
premoga pri nizkih temperaturah ali drugega mineralnega katrana z
"retifikacijo lahkih frakcij" plina črnega premoga, s predelavo
nafte ali kako drugače.

Ta tar. številka vključuje prej navedena olja in proizvode, suhe
ali rafinirane, vendar izključuje kemično določene spojine v
čistem ali komercialno čistem stanju, ki se pridobivajo z
nadaljnjo destilacijo ali frakcijskimi procesi ter pri drugih
predelovalnih procesih katranskih olj (29. poglavje). Za benzen,
toluen, naftalen, antracen, fenol, krezole, kislole, piridin in
nekatere derivate piridina, obstajajo posebni kriteriji čistosti,
podani v ustreznih delih Komentarja pri tar. št. 29.02, 29.07 in
29.33.

Olja lesnega katrana spadajo v 38. poglavje.

Ta tar. številka ne vključuje mešanih alkilbenzenov in mešanih
alkilnaftalenov, dobljenih z alkiliranjem benzena in naftalena
in, ki imajo dovolj dolgo bočno verigo (tar. št. 38.17).


27.08

SMOLA IN SMOLNI KOKS, DOBLJENI IZ KATRANA ČRNEGA PREMOGA ALI IZ
DRUGIH MINERALNIH KATRANOV

2708.10 - Smola

2708.20 - Smolni koks

Smola, zaobsežena v tej tar. številki, je ostanek destilacije
katrana črnega premoga ali drugih mineralnih katranov pri visoki
ali nizki temperaturi. Vsebuje majhen delež težkih katranskih
olj. Je črne ali rjave barve in je lahko mehka ali krhka.
Uporablja se za proizvodnjo elektrod, katrana (tera) za ceste, za
proizvodnjo nepremočljivih mešanic, za aglomeriranje prahu črnega
premoga itd.

Smola, ki je le malenkostno modificirana s prepihovanjem z
zrakom, je podobna neprepihani smoli in ostane uvrščena v to tar.
številko.

Koks je končni ostanek proizvoda, ki nastane pri destilaciji
katrana črnega premoga ali drugih mineralnih katranov ali
njihovih smol pri visoki ali nizki temperaturi. Uporablja se za
izdelavo elektrod ali kot gorivo.


27.09

NAFTA IN OLJA, DOBLJENA IZ BITUMINOZNIH MINERALOV, SUROVA

Ta tar. številka vključuje surovo nafto in surova olja, dobljena
iz bituminoznih mineralov (npr. iz skrilavca, apnenčastih kamnin,
peska itd.), torej naravne proizvode kakršnekoli sestave,
dobljene iz normalnih ali kondenzacijskih oljnih vsedlin -
ostankov, ali pa z destruktivno destilacijo bituminoznih miralov.
Tako dobljena surova olja ostanejo uvrščena v tej tar. številki
tudi, če so bila izpostavljena naslednjim postopkom:

(1) dekantiranju,

(2)  razsoljevanju,

(3)  dehidriranju,

(4)  stabiliziranju z namenom normalizirati pritisk pare,

(5)  eliminiranju zelo lahkih frakcij z namenom, da bi se vrnile
v oljne oborine, da bi se izboljšala drenaža in vzdrževanje
pritiska,

(6)  dodajanju zgolj tistih ogljikovodikov, predhodno dobljenih
po fizikalnih metodah v času poteka pravkar navedenih procesov in

(7)  vsakemu drugemu manjšemu postopku pod pogojem, da le-ta ne
spremeni značaja proizvoda.


27.10

OLJA, DOBLJENA IZ NAFTE IN OLJA, DOBLJENA IZ BITUMINOZNIH
MIRALOV, RAZEN SUROVIH; PROIZVODI, KI NISO NAVEDENI IN NE ZAJETI
NA DRUGEM MESTU, KI VSEBUJEJO PO MASI 70% ALI VEČ OLJ IZ NAFTE
ALI OLJ, DOBLJENIH IZ BITUMINOZNIH MINERALOV ČE SO TA OLJA
OSNOVNE SESTAVINE TEH PROIZVODOV

Proizvodi, zaobseženi v tej tar. številki so tisti, ki so bili
izpostavljeni kateremukoli postopku razen tistih, navedenih v
komentarju k tar. št. 27.09. Ta tar. številka vključuje:

(A)  Olja, iz katerih so lahke frakcije izločene z destilacijo,
kot tudi lahka, srednja in težka olja, dobljena v večjih ali
manjših razmakih frakcij z destilacijo ali z rafinacijo surovih
olj nafte ali olj bituminoznih mineralov. Ta olja, bolj ali manj
tekoča ali poltrdna, sestoje pretežno iz nearomatičnih
ogljikovodikov, kot so npr. parafinski, ciklanski ogljkovodiki
itd.

Ta olja vključujejo:

(1)  bencin,

(2)  specialni težki bencini (white spirit),

(3)  kerozin - petrolej,

(4)  plinska olja,

(5)  kurilna olja,

(6)  vretenska olja in mazalna olja in

(7)  bela (beljena) olja.

Ta tar. številka vključuje pravkar naštete frakcije tudi, če so
obdelane naprej z namenom odstranjevanja nečistoč (npr. obdelava
s kislinami ali bazami, s selektivnimi topili, s cinkovim
kloridom, absorbcijskimi zemljinami itd., ali ponovna
destilacija) - vendar pod pogojem, ta take obdelave ne
proizvedejo kemično določene spojine v čistem ali komercialno
čistem stanju. (29. poglavje).

(B)  Podobna olje, pri katerih je teža nearomatičnih sestavin
večja od mase aromatičnih sestavin. Taka olja se lahko dobijo z
destilacijo črnega premoga pri nizki temperaturi, s hidriranjem
ali katerimkoli drugim postopkom (cracking, reforming itd.).

Ta tar. številka vključuje mešane alkilene, imenovane
tripropilen, tetrapropilen, di(izo)butilen, tri(izo)butilen itd.
To so zmesi nenasičenih acikličnih ogljikovodikov (oktileni,
nonileni, njihovi homologi in njih izomeri itd.) in nasičenih
ogljikovodikov.

Pridobivajo jih z zelo nizko polimerizacijo propilena,
izobutilena ali drugih etilenskih ogljikovodikov, ali pa z
izločanjem (npr. s frakcijsko destilacijo) iz nekaterih
proizvodov pri crackiranju mineralnih olj.

Mešani alkileni se uporabljajo predvsem pri kemičnih sintezah kot
topila ali razredčila. Zaradi njihove visoke oktanske stopnje se
lahko, ob dodajanju ustrezni aditivov, mešajo z bencinom.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje tekočih sintetičnih
poliolefinov, od katerih manj kot 60 vol % destilira pri
temperaturah do 300 stopinj C (po konverziji na 1.013 milibarov -
101,3 kPa, če se uporabi metoda destilacije z zmanjšanim
pritiskom) (39. poglavje).

Ta tar. številka ne vključuje olja, v katerih po teži
prevladujejo aromatične sestavine, dobljene s predelavo nafte ali
s katerimkoli drugim postopkom (tar. št. 27.07).

(C)  Olja, našteta pod (A) in (B), katerim so dodane razne snovi,
katerih namen je, prilagoditi jih posebnim namenom uporabe -
vendar pod pogojem, da ti proizvodi kot osnovo vsebujejo najmanj
70 vol. % naftnih olj ali olj bituminoznih mineralov ter da niso
zajeta v kakšni bolj specifični tar. številki Tarife.

Primeri vrste proizvodov, na katere se pravkar navedeno nanaša,
so:

(1)  Bencin, ki vsebuje majhne količine dodanih proizvodov proti
detonacji (npr. svinčev tretraetil in dibromoetan) in
antioksidantov (npr. para butilniaminofenol).

(2)  Olja in masti za mazanje, ki sestoje iz mešanic olj za
mazanje z zelo raznovrstnimi količinami drugih proizvodov (npr.
proizvodov za izbolj šanje mazalnih lastnosti (rastlinska olja in
masti, antioksidanti, sredstva za preprečevanje korozije,
sredstva proti penjenju, kot so to npr. silikoni itd.). Ta olja
za mazanje vključujejo tudi t.i. compound olja, to je olja za
težke delovne pogoje, nadalje olja, pomešana z grafitom (grafitne
suspenzije v naftnih oljih ali oljih iz bituminoznih mineralov),
olja za mazanje batov, olja za tekstil in masti za mazanje,
sestavljena iz olja za mazanje in 10 - 15% mila iz aluminija,
kalcija, litija itd.

(3)  Olja za transformatorje in sklopke (ki se ne uporabljajo
zaradi mazalnih lastnosti) so stabilizirana specialno rafinirana
olja z dodatkom antioksidantov, kot je npr. diterciarni
butilparakrezol.

(4)  Rezalna olja, ki se uporabljajo za hlajenje raznih orodij
itd. in materialov, ki so predmet obdelave. Sestoje iz težkih olj
z dodatkom 10 - 15% emulgatorjev (npr. alkalni sulforicinoleat)
in se uporabljajo kot vodna emulzija.

(5)  Olja za čiščenje motorjev, strojev in drugih naprav. To so
težka olja, ki ponavadi vsebujejo še majhne količine sredstev za
peptoniziranje tar da bi se olajšalo odstranjevanje gum, vsedlin
ogljika itd., nastalih med delovanjem motorja.

(6)  Olje za mazanje kalupov, ki se uporabljajo z namenom, da bi
bilo lažje odločanje keramičnih predmetov, betonskih gredic itd.,
od sten kalupov Ta olja vključujejo težka olja, ki vsebujejo npr.
okrog 10% rastlinskih masti.

(7)  Tekočine za hidravlične zavore itd, ki sestoje iz težkih
olj, katerim so dodani proizvodi za izboljšanje mazalnih
lastnosti, antioksidanti, sredstva zoper korozijo, sredstva zoper
penjenja itd.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  pripravkov, ki vsebujejo po teži manj kot 70% nafnih olj ali
olj iz bituminoznih mineralov, npr. pripravkov za maščenje ali
oljenje tekstila in drugih pripravkov za mazanje iz tar. št.
34.03 in tekočin za hidravlične zavore iz tar. št. 38.19

(b) pripravkov, ki vsebujejo naftna olja in olja iz bituminoznih
mineralov v kakršnihkoli deležih (tudi več kot 70% ut.), ki so
zajeta v drugih tar. številkah Nomenklature ali ki temelje na
kakšnem drugem proizvodu, razen na naftnem olju ali olju iz
bituminoznih mineralov. Tak primer je s pripravki proti koroziji
iz tar. št. 34.03, ki sestoje iz lanolina - v raztopini white
spirita je lanolin osnovni material, white spirit pa deluje le
kot razredčilo in izpari po uporabi. Enak primer so preparati za
dezinfekcijo, za insekticidne, fungicidne in podobne namene (tar.
št. 38.08), s pripravljenimi aditivi za mineralna olja (tar. št.
38.11), s sestavljenimi topili in razredčili za lake (tar. št.
38.14) in z nekaterimi pripravki iz tar. št. 38.24, kot so npr.
tekočine za vžig bencinskih motorjev. Tekočina sestoji iz
dietiletra, iz 70 mas.% ali več naftnega olja in tudi iz drugih
sestavin, v katerih je dietileter osnovna sestavina.


27.11

NAFTNI PLINI IN DRUGI PLINASTI OGLJIKOVODIKI

        - Utekočinjeni:

2711.11 - - naravni plin

2711.12 - - propan

2711.13 - - butan

2711.14 - - etilen, propilen, butilen in butadien

2711.19 - - drugo

        - V plinskem stanju:

2711.21 - - naravni plin

2711.29 - - drugo

Ta tar. številka vključuje surove plinaste ogljikovodike,
dobljene kot naravni plini ali iz nafte kot kemijski proizvod.
Metan in propan sta prav tako vključena tudi, če sta kemično
čista.

Ti ogljikovodiki so plinasti pri temperaturi 15 stopinj C in pod
pritiskom 1.013 milibarov (101,3 kPa). Lahko se dobavljajo
komprimirani kot tekočine v kovinskih kontejnerjih, vendar jim
pogosto (iz varnostnih razlogov) dodajajo majhne količine snovi z
zelo močnim vonjem, ki naj bi opozoril na izpust plina.

Ta tar. številka vključuje naslednje pline v tekočem ali
plinastem stanju:

(I)  metan in propan, z nečistočami ali čista,

(II)  etan in etilen, čistoče manj kot 95% (etan in etilen
čistoče 95% ali več se uvršča v tar. št. 29.01),

(III)  propen (propilen) čistoče manj kot 90% (propen ali
propilen čistoče 90% ali več se uvršča v tar. št. 29.01),

(IV)  butan z manj kot 95% vsebnosti n-butana in manj kot 95%
vsebnosti izobutana (butan z vsebnostjo 95% ali več n-butana ali
izobutana se uvršča v tar. št. 29.01),

(V)  buten (butilen) in butadien čistoče manj kot 90% (buteni in
butadieni čistoče več kot 90% se uvrščajo v tar. št. 29.01) in

(VI)  medsebojne zmesi propana in butan, ki se uvršča z uporabo
Temeljnega pravila 2(b).

Zgoraj navedeni procenti se računajo na suhi proizvod glede na
prostornino plinastih proizvodov in glede na težo proizvodov v
tekočem stanju.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  kemično določenih ogljikovodikov (razen metana in propana) v
čistem ali komercialno čistem stanju (tar. št. 29.01). Glede teh
ogljikovodikov z dodanimi dišavami glej splošna določila k 29.
poglavju, del (A), peta točka. Za etan, etilen, propen, butan,
butene in butadiene obstajajo posebni kriteriji čistoče, kot je
nakazano pod (II), (III), (IV) in (V) zgornjega besedila.

(b)  tekočega butana v kontejnerjih do 300 kubičnih centimetrov,
ki se uporablja za polnjenje vžigalnikov za cigarete in podobnih
vžigalnikov (razen tistih, ki predstavljajo dele navedenih
vžigalnikov) (tar. št. 36.06) in

(c) delov vžigalnikov za cigarete in podobne vžigalnike, ki
vsebujejo tekoči butan (tar. št. 96.13).


27.12

VAZELIN; PARAFINSKI VOSEK, MIKROKRISTALNI VOSEK IZ NAFTE,
STISKANI PARAFINI, OZOKERIT, VOSEK IZ RJAVEGA PREMOGA ALI
LIGNITA, VOSEK IZ ŠOTE, DRUGI MINERALNI VOSKI IN PODOBNI
PROIZVODI, DOBLJENI S SINTEZO ALI DRUGIMI POSTOPKI, POBARVANI ALI
NEPOBARVANI

2712.10 - Vazelin

2712.20 - Parafinski vosek, ki vsebuje po teži manj kot 0.75%
          mase olja

2712.90 - Drugo

(A)  Vazelin

Vazelin je mastnega otipa, bele, rumenkaste ali temnorjave barve.
Pridobivajo ga iz ostankov destilacije nekaterih surovih naft,
ali z mešanjem razmeroma visoko viskoznih naftnih olj s takimi
ostanki, ali pa z mešanjem parafina ali cerezina z zadosti
rafiniranim mineralnim oljem. Ta tar. številka vključuje surovi
vazelin (včasih imenovan "petrolatum"), razbarvan ali rafiniran.
Ta tar. številka vključuje tudi sintetični vazelin.

Da bi vazelin lahko uvrstili v to tar. številko, mora biti
njegova točka strjevanja najmanj 30 stopinj C, odrejeno z
rotacijskim termometrom (po ASTM D-938), gostote pri 70 stopinj C
manjše od 0,942 g/ cm3 (zmerjeno s konično penetracijo pri 25
stopinj C po metodi ASTM D-217 (1. Če je vzorec pretrd, se ne
uporablja metoda penetracije ASTM D-217, temveč metoda
penetracije ASTM D-937.) manjšo od 350 oziroma zmerjeno s konično
penetracijo po metodi ASTM D-937 ne manjšo od 80).

Vendar pa so izključeni vsi preparati na osnovi vazelina (na
primer: masti za mazanje) iz tar. št. 27.10 ali 34.03

(B)  Parafinski vosek, mikrokristalni vosek iz nafte stiskani
parafini, ozokerit, vosek iz rjavega premoga in lignita, vosek iz
šote, drugi mineralni voski in podobni proizvodi, dobljeni s
sintezo ali z drugimi postopki, obarvani ali neobarvani

Parafinski vosek je ogljikovodikov vosek, ekstrahiran in
nekaterih destilatov naftnih olj ali olj, dobljenih iz skrilavcev
ali pa drugih bituminoznih mineralov. Ta vosek je prozoren, je
bele ali rumenkaste barve in ima razmeroma izrazito kristalno
strukturo.

Mikrokristalni vosek je tudi ogljikovodikov vosek. Ekstrahira se
iz ostankov nafte in iz frakcij mazalnih olj, destiliranih v
vakuumu. Od parafina je bolj kalen in ima bolj fino in manj vidno
kristalno strukturo. Običajno ima višje tališče kot parafin.
Variira od mehkega in plastičnega do trdega in krhkega in je
temnorjave do bele barve.

Ozokerit je naravni mineralni vosek - prečiščenega poznajo kot
cerezin.

Vosek iz rjavega premoga ali lignita (ali montana vosek) je
proizvod, znan kot "montanova smola" in je ester voskov,
ekstrahiran iz rjavega premoga ali lignita. V surovem stanju je
trd in temen, v rafiniranem stanju pa je lahko bel.

Vosek iz šote je fizikalno in kemično podoben vosku iz rjavega
premoga ali lignita, le da je nekoliko mehkejši.

Drugi mineralni voski, ki spadajo v to tar. številko (stiskani
parafin in brezoljni parafin) nastajajo pri sproščanju mazalnih
olj iz voskov. So manj prečiščeni in vsebujejo več olj kot
parafina. Njihova barva variira od bele do svetlorjave.

Ta tar. številka vključuje tudi proizvode, ki so pridobljene
sintetično ali kako drugače, in so proizvodom, ki jih ta tar.
številka vključuje, podobni (npr. sinetetični parafin in
sintetični mikrokristalni vosek). Ta tar. številka ne vključuje
voske višjih polimerov, kot je npr. polietilenski vosek. Ti
spadajo v tar. št. 34.04.

V to tar. številko spadajo vsi voski, neglede na to, ali so
surovi ali rafinirani, ali so medsebojno pomešani in ali so
obarvani ali ne. Uporabljajo se za izdelavo sveč (predvsem
parafin), za izolacijo, za apreturo tekstilov, impregnacijo
vžigalic, antikorozivno zaščito itd.

Vendar pa se naslednji proizvodi uvrščajo v tar. št. 34.04:

(a)  umetni voski, ki se pridobivajo s kemično modifikacijo voska
iz rjavega premoga ali lignita ali drugih mineralnih voskov,

(b) neemulgirane zmesi ali pa take, ki ne vsebujejo topila, ki
sestoje iz:

(i)  voskov iz te tar. številke, pomešanih z živalskimi voski
(vštevši spermacet), z rastlinskimi voski ali z umetnimi voski;

(ii) voskov iz te tar. številke, pomešanih z maščobami, smolami,
mineralnimi snovmi ali drugimi snovmi pod pogojem, da imajo
lastnosti voska.


27.13

NAFTNI KOKS, BITUMEN IN DRUGI OSTANKI IZ NAFTE ALI OLJ IZ
BITUMINOZNIH MINERALOV

        - Naftni koks:

2713.11 - - nežgan

2713.12 - - žgan

2713.20 - Naftni bitumen

2713.90 - Drugi ostanki iz nafte ali iz olj, dobljenih iz
          bituminoznih mineralov

(A)  Naftni koks, surovi ali kalciniran, je črne barve, porozen,
trd ostanek, dobljen pri crackiranju ali pri destruktivni
destilaciji nafte. Uporablja se predvsem kot surovina za
proizvodnjo elektrod (kalcinirani naftni koks) ali kot gorivo
(surovi naftni koks).

(B)  Bitumen iz nafte (znan tudi kot naftni katran, naftni
asfalt), so ponavadi pridobiva kot ostanek pri destilaciji surove
nafte. Je rjave ali črne barve, lahko je mehek ali krhek.
Uporablja se za asfaltiranje cest, za impregnacijo itd. Bitumen
iz nafte ostane uvrščen v to tar. številko tudi, če je
malenkostno preoblikovan z vpihavanjem zraka in je nevpihovanemu
bitumnu podoben.

(C)  Drugi ostanki iz nafte vključujejo:

(1)  ekstrakte, nastale pri obdelavi mazalnega olja z enim izmed
selektivnih topil,

(2)  smolo iz nafte in druge smolaste snovi, dobljene iz nafte in

(3)  kisle ostanke in uporabljene zemljine za beljenje, ki
vsebujejo določeni delež olj.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  v vodi topnih naftenatov in naftnih sulfonatov (vštevši
tiste, ki vsebujejo kakšen odstotek mineralnih olj), kot so tisti
iz alkalijskih kovin, amonijaka ali iz etanolamina (tar. št.
34.02),

(b)  v vodi netopnih naftenatov in naftnih sulfonatov (tar. št.
38.24) pod pogojem, da niso zajeti v bolj specifičnih tar.
številkah in

(c)  naftenskih kislin, surovih ali rafiniranih (tar. št. 38.24).


27.14

BITUMEN IN ASFALT, NARAVNA; BITUMINOZNI IN OLJNI SKRILAVCI IN
KATRANSKI PESEK; ASFALTITI IN ASFALTNE KAMNINE

2714.10 - Bituminozni in oljni skrilavci in katranski pesek

2714.90 - Drugo

Ta tar. številka vključuje naravni bitumen in naravni asfalt
(vštevši tudi asfalt iz jezera Trinidad in materiale, v nekaterih
deželah zane kot "asfaltni pesek"). To so rjave ali črne, trdne
ali zelo viskozne zmesi ogljikovodikov, ki nastajajo na naravni
način z inertno mineralno snovjo, ki lahko predstavlja osnovo za
asfalt.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  bituminozne ali oljne skrilavce in katranski pesek,

(2)  asfaltite in

(3)  asfaltne apnence in druge asfaltne kamnine.

Našteti materiali ostanejo uvrščeni v to tar. številko tudi, če
so obdelani ali ne z namenom odstranjevanja vode ali jalovine,
uprašeni ali ne in medsebojno pomešani ali ne. Določena količina
dodane vode naravnemu bitumnu ne spreminja njegovega uvrščanja
proizvoda za namene in tar. št. 27.14. Nadalje se v to tar. št
uvrščajo še dehidrirani naravni bitumen in naravni bitumen v
prahu, dispergiran v vodi in ki vsebuje majhne količine
emulgatorja, katerega namen je zgolj zagotoviti varen in priročen
transport.

Uporabljajo se za asfaltiranje cest, za vzpostavljanje
nepremočljivosti, za izdelavo lakov, emajla itd. Bituminozni
skrilavci in terpesek uporabljajo kot surovine za pridobivanje
mineralnih olj.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  termakadama (tar. št. 25.17),

(b)  bituminoznega črnega premoga (tar. št. 27.01),

(c)  bituminoznega rjavega premoga in lignita (tar. št. 27.02),

(d)  bitumena iz nafte (tar. št. 27.13),

(e)  bituminoznih mešanic na osnovi naravnega bitumna z dodanimi
snovmi, razen vode in emulgatorja, nujnega zgolj zaradi varnega
in priročnega transporta (tar. št. 27.15) in

(f)  izdelkov iz asfalta iz  tar. št. 68.07.

KOMENTAR K TARIFNIM PODŠTEVILKAM

Tarifna podštevilka 2714.10

Ta tar. podštevilka vključuje sedimentne kamnine in pesek, ki
vsebujejo ogljikovodike, ki se lahko izločijo v obliki proizvodov
iz tar. številke 27.09 (surova nafta in surova olja iz
bituminoznih materialov), ali pa v obliki, iz katerih se ti
proizvodi lahko ekstrahirajo. Dobi se lahko tudi plin in drugi
proizvodi. Izločevanje poteka s postopkom segrevanja ali z drugim
ekstrakcijskim postopkom (npr. z destilacijo, z destilacijo v
retorti ali z mehanskimi postopki). Ogljikovodiki, ki se nahajajo
v skrilavcih, so lahko v obliki organskih snovi, imenovanih
kerogeni.


27.15

BITUMENSKE ZMESI NA OSNOVI NARAVNEGA ASFALTA, NARAVNEGA BITUMNA,
BITUMNA IZ NAFTE, MINERALNEGA KATRANA ALI MINERALNE KATRANSKE
SMOLE (NPR. BITUMINOZNI KIT, CUTBACK)

Bitumenske zmesi iz te tar. številke vključujejo:

(1)  Cut-back odpadke, ki ponavadi sestoje iz 60% ali več
bitumena z razredčilom in ki se uporabljajo za asfaltiranje cest.

(2)  Emulzije ali obstojne asfaltne suspenzije, suspenzije
bitumena, smole ali katrana v vodi, katere se še posebej
uporabljajo za asfaltiranje cest.

(3)  Asfaltne in druge bitumenske kite, kot tudi podobne
bituminozne zmesi, ki vsebujejo mineralne snovi, kot sta pesek
ali azbest. Te snovi se uporabljajo za zalivanje sestavov in
razpok, kot materiali za izlivanj itd.

Ta tar. številka vključuje vse proizvode tudi, če so aglomerirani
v bloke itd. in so take vrste, da se pred uporabo ponovno
stalijo, vendar izključuje končne proizvode pravilnih oblik (kot
so npr. plošče za tlakovanje, listi in ploščice - strešniki -
tar. št. 68.07).

Ta tar. številka izključuje:

(a)  termakadam (drobljen kamen, pomešan s katranom - tar. št.
25.17),

(b)  dolomit, aglomeriran s katranom (tar. št. 25.18),

(c)  zmesi katrana s kreozotnimi olji ali drugimi proizvodi
destilacije katrana iz črnega premoga (tar. št. 27.06),

(d)  dehidriranii naravni bitumen ali naravni bitumen v prahu,
dispergiran v vodi, kateri so dodane majhne količine emulgatorja,
katerega namen je zgolj zagotoviti varen transport in rokovanje
(tar. št. 27.14) in

(e)  bituminozne barve in lake (tar. št. 32.10), ki se od
nekaterih mešanic iz te tar. številke razlikujejo npr. po bolj
finih polnilih (v kolikor so uporabljena), po možni prisotnosti
enega ali več sredstev za plastenje (izvzemši asfalta, bitumena,
katrana in smole), po sposobnosti sušenja na prostem (kot je
primer pri barvah in lakih) ter tenkosti ali trdoti sloja, ki ga
oblikujejo in

(f)  pripravke za mazanje iz tar. št. 34.03.


27.16

ELEKTRIČNA ENERGIJA (FAKULTATIVNA TAR. ŠTEVILKA)

Ta tar. številka ne zahteva posebnega komentarja.


                           ODDELEK VI

       PROIZVODI KEMIČNE INDUSTRIJE IN SORODNIH INDUSTRIJ

OPOMBE:

1.  (a)  Proizvodi (razen radioaktivnih rud), ki ustrezajo
poimenovanjem v tar. št. 2844 ali 2845, se uvrščajo v omenjeni
tarifni številki, ne pa v druge tarifne številke carinske
nomenklature.

(b)  V skladu s prejšnjim odstavkom se proizvodi, ki ustrezajo
poimenovanjem v tar.št. 2843 ali 2846., uvrščajo samo v omenjeni
tarifni številki, ne pa v druge tarifne številke tega oddelka.

2.  V skladu z opombo št.1 se proizvodi, ki bi se zaradi
pakiranja na drobno ali v odmerjene količine uvrstili v tar. št.
3004, 3005, 3006, 3212, 3303, 3304, 3305, 3306, 3307, 3506, 3707
ali 3808, se uvrščajo samo v omenjeni tar. št., (2844 ali 2845)
ne pa v druge tarifne številke carinske nomenklature.

3.  Proizvodi, pripravljeni v garniturah, ki sestoje iz dveh ali
več ločenih sestavin, od katerih se nekatere ali vse uvrščajo v
ta oddelek in so namenjene za to, da se pomešajo skupaj, da bi se
dobil proizvod VI. ali VII. oddelka, se uvrščajo v ustrezno
tarifno številko za ta proizvod pod pogojem, da so sestavine:

(a)  take, da je iz tega, kako so pripravljene, razvidno, da so
namenjene za uporabo skupaj brez poprejšnjega prepakiranja,

(b)  da se skupaj carinijo in

(c)  da so take, da je razvidno iz njihove narave ali po
sorazmernih količinah, v katerih so zastopane, da se med seboj
dopolnjujejo.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Opomba št. 1

Skladno z določili točke (a) opombe št. 1 se vsi radioaktivni
kemični elementi, radioaktivni izotopi in spojine teh elementov
in izotopov (anorganskih ali organskih, kemično določenih ali
nedoločenih) uvrščajo v tar. št. 28.44 tudi, če bi se lahko
uvrstili v kako drugo tar. številko te Nomenklature. Zato se npr.
radioaktivni glicerin in radioaktivni natrijev klorid uvrščata v
tar. številko 28.44 in ne v tar. številko 15.20 oziroma 25.01.
Podobno je z radioaktivnim etilnim alkoholom, z radioaktivnim
zlatom in radioaktivnim kobaltom, ki se v vseh primerih uvrščajo
v tar. številko 28.44. Vandar pa je treba omeniti, da se
radioaktivne rude uvrščajo v oddelek V Nomenklature.

V primerih izotopov in njihovih spojin, ki niso radioaktivne,
predvideva opomba, da se (anorganski ali organski, kemično
določeni ali nedoločeni), uvrščajo v tar. številko 28.45 in ne
drugam. Ogljikov izotop se uvršča v tar. številko 28.45 in ne v
tar. številko 28.03.

Točka (b) opombe predvideva, da se blago, opisano v tar.
številkah 28.43 ali 28.46, uvršča v eno izmed obeh tar. številk
oziroma v ustrezno številko in v nobeno drugo številko iz oddelka
VI - vselej pod pogojem, da blago ni radioaktivno ali v obliki
izotopa (v tem primeru se uvršča v tar. številke 28.44 ali
28.45). Glede na to predvideva ta točka opombe, da se npr.
srebrov kazeinat uvršča v tar. številko 28.43 in ne v tar.
številko 35.01, srebrov nitrat pa, celo če je pakiran za prodajo
na drobno, pripravljen za uporabo v fotografiji, uvršča v tar.
št. 28.43 in ne v tar. št. 37.07.

Vendar je treba omeniti, da imata tar. številki 28.43 in 28.46
prednost le pred tarifnimi številkami iz oddelka VI. V kolikor je
blago, opisano v tar. št. 28.43 ali 28.46, zajeta tudi v tarifnih
številkah drugih oddelkov Nomenklature, je uvrščanje takega blaga
odvisno od uporabe ustrezne opombe oddelka ali poglavja in od
osnovnih pravil za uporabo Carinske Nomenklature.

Tako se npr. gadolinit, spojina kovine redkih zemljin in vsled
tega dejstva zajet v tar. št. 28.46, uvršča v tar. številko
25.30, saj opomba 3(a) k 28. poglavju izključuje vse mineralne
proizvode iz oddelka V.

Opomba št. 2

Opomba št. 2 predvideva, da se blago (razen naštetega v tar.
številkah od 28.43 do 28.46), ki je zajeta v tar. številkah
30.04, 30.05, 30.06, 32.12,

33.04, 33.05, 33.06, 33.07 ali 33.08, zaradi dejstva, da je
pripravljena v odmerkih ali za prodajo nadrobno, uvršča v te tar.
številke, neglede na to, da bi bila lahko uvrščena tudi v kakšno
drugo tar. številko Nomenklature. Žveplo, pripravljeno za prodajo
na drobno za terapevtske namene, se na primer, uvršča v tar.
številko 30.04 in ne v tar. številko 25.03 ali 28.02, dekstrin,
pripravljen za prodajo na drobno kot lepilo, pa se uvršča v tar.
številko 35.06 in ne v tar. številko 35.05.

Opomba št. 3

Ta opomba se nanaša na razvrščanje blaga, pripravljenega v
garniturah, ki sestoji iz dveh ali več posebnih sestavin, od
katerih se nekateri ali vsi uvrščajo v oddelek VI. Vendar pa se
ta opomba omejuje na garniture, katerih sestavine so predvideni,
da se med seboj pomešajo, da bi nastal proizvod iz oddelka VI ali
VII, Take garniture se morajo uvrstiti v tar. številko, ki temu
proizvodu ustreza, vendar pod pogojem, da sestavine izpolnjujejo
pogoje, opredeljene v točkah (a), (b) in (c) opombe.

Primeri blaga v obliki takih garnitur so na primer zobarski
cementi in druga zobarska polnila iz tar. št. 30.06, nekateri
laki in barve iz tar. številk od 32.08 do 32.10 in kiti itd. iz
tar. št. 32.14. Glede razvrščanja blaga, pripravljenega brez
trdilca, posebej glej splošna določila k 32,. poglavju in
komentar k tar. številki 32.14.

Omeniti je treba, da blago, pripravljeno v garniturah, ki sestoje
iz dveh ali več posebnih sestavin, od katerih se nekateri
uvrščajo v oddelek VI, predvidenih za sukcesivno uporabo brez
predhodnega mešanja, ni zajeto v opombi št. 3 tega oddelka. To
blago, namenjeno za prodajo nadrobno, se razvršča z uporabo
osnovnih pravil (Temeljno pravilo 3(b) za uporabo Carinske
Nomenklature. Blago, ki ni pripravljeno za prodajo na malo, ne
šteje za garnituro v smislu te Nomenklature in se razvršča ločeno
v svoje ustrezne tar. številke.


                          28. POGLAVJE

      ANORGANSKI KEMIČNI PROIZVODI; ORGANSKE IN ANORGANSKE
         SPOJINE PLEMENITIH KOVIN, KOVIN REDKIH ZEMLJIN,
               RADIOAKTIVNIH ELEMENTOV IN IZOTOPOV

OPOMBA:

1.  Razen v primerih, ko poimenovanja tarifnih številk in opombe
določajo drugače, obsegajo tar. številke tega poglavja samo:

(a)  izločene kemične elemente in izločene kemično določene
spojine, kemično čiste ali z nečistočami;

(b)  proizvode, navedene pod (a) te opombe, raztopljene v vodi;

(c)  proizvode, navedene pod (a) te opombe, v drugih topilih, ki
so dodana samo zaradi varnosti ali transporta, pod pogojem, da
proizvod zaradi topila, ki mu je dodano, ni postal bolj primeren
za posebno, kot pa za splošno rabo;

(d) proizvode, navedene pod (a), (b) ali (c) te opombe, z dodanim
stabilizatorjem (vključno s sredstvi proti skepljanju) potrebnim
za njihovo zaščito ali transport;

(e) proizvode, navedene pod (a), (b), (c) ali (d) te opombe, ki
so jim dodana sredstva proti prašenju ali barvila zaradi
njihovega lažjega prepoznavanja ali zaradi varnosti, pod pogojem,
da proizvod zaradi dodatkov ni postal bolj primeren za posebno,
kot pa za splošno rabo.

2. Poleg ditionitov in sulfiksilatov, stabiliziranih z organskimi
snovmi (tar. št. 2831), karbonatov in perkarbonatov anorganskih
baz (tar. št. 2836), cianidov, cianidovih oksidov in kompleksnih
cianidov anorganskih baz (tar. št. 2837), fulminatov, cianatov in
tiocianatov, anorganskih baz (tar. št. 2838), organskih
proizvodov, vključenih v tar. št. 2843 do 2846, in karbidov (tar.
št. 2849) se uvrščajo v to poglavje samo naslednje ogljikove
spojine:

(a)  ogljikovi oksidi, cianovodik in fulminova, izocianova,
tiocianova in druge enostavne ali kompleksne cianove kisline
(tar. št. 2811);

(b)  ogljikovi oksihalogenidi (tar. št. 2812);

(c)  ogljikov disulfid (tar. št. 2813);

(d) tiokarbonati, selenokarbonati, telurokarbonati,
selenocianati, telurocianati, tetratiocianatodiaminokromati
(reinekati) in drugi kompleksni cianati anorganskih baz (tar. št.
2842);

(e) vodikov peroksid, strjen s sečnino (tar. št. 2847), ogljikov
oksisulfid, tiokarbonilni halogenid, cianogen, cianohalogenidi in
cianamid in njihove kovinske spojine (tar. št. 2851) razen
kalcijevega cianamida, čistega ali ne (31. poglavje).

3.  V skladu z opombo št. 1 v VI. oddelku v to poglavje ne
spadajo:

(a)  natrijev klorid in magnezijev oksid, bodisi kemično čista
ali ne, in drugi proizvodi, ki se uvrščajo v V. oddelek;

(b)  organsko-anorganske spojine, razen tistih iz predhodne 2.
opombe;

(c)  proizvodi, navedeni v 2., 3., 4. in 5. opombi k 31.
poglavju;

(d)  anorganski proizvodi, ki se uporabljajo kot luminofori, iz
tar. št. 32.06;

(e) umetni grafit (tar. št. 38.01); proizvodi, ki so pripravljeni
kot polnila za aparate za gašenje požara, pripravljeni kot
granate ali bombe za gašenje požara iz tar. št. 38.13; proizvodi
za brisanje črnila, pakirani za prodajo na drobno, iz tar. št.
38.24; kultivirani kristali (razen optičnih elementov), ki vsak
zase tehtajo 2,5 g ali več, iz halogenidov alkalnih ali
zemeljsko-alkalnih kovin iz tar. št. 38.24;

(f) dragi ali poldragi kamni (naravni, sintetični ali
rekonstruirani) in prah iz takih kamnov (tar. št. 71.02 do 71.05)
ali plemenite kovine in zlitine plemenitih kovin iz 71. poglavja;

(g)  kovine, kemično čiste ali nečiste, in zlitine kovin ali
kermeti, vključno sintrani kovinski karbidi (kovinski karbidi
sintrani s kovino) iz XV. oddelka;

(h)  optični elementi, na primer iz halogenidov alkalnih ali
zemeljsko-alkalnih kovin (tar. št. 90.01).

4. Kemično določene kompleksne kisline, ki sestoje iz nekovinskih
kislin iz II. podpoglavja, in kovinske kisline iz IV. podpoglavja
se uvrščajo v tar. št. 28.11.

5.  Tar. št. 28.26 do 28.42 obsegajo samo kovinske ali amonijeve
soli in peroksi soli. Če iz poimenovanja tarifnih številk ne
izhaja kaj drugega, se dvojne ali kompleksne soli uvrščajo v tar.
št. 28.42.

6.  Tar. št. 28.44 obsega samo:

(a)  tehnecij (atomsko število 43), prometij (atomsko število
61), polonij (atomsko število 84) in vse elemente, katerih
atomsko število je večje od 84;

(b)  naravne in umetne radioaktivne izotope (vključno tiste iz
plemenitih kovin ali iz navadnih kovin iz XIV. in XV. oddelka),
vključno medsebojne mešanice;

(c)  anorganske in organske spojine radioaktivnih elementov ali
izotopov, kemično določene ali nedoločene, vključno medsebojne
mešanice;

(d)  zlitine, disperzije (vključno kermete), keramične proizvode
in mešanice, ki vsebujejo radioaktivne elemente ali izotope ali
njihove anorganske in organske spojine, katerih specifična
radioaktivnost je večja od 74 Bq/g (0,002 mikrokirija na gram);

(e)  izrabljeno (izsevano) gorivo (polnjenja) jedrskih
reaktorjev;

(f)  radioaktivne ostanke, uporabne ali neuporabne.

Pri tar. št. 28.44 in 28.45 in tej opombi so z izrazom "izotop"
mišljeni:

-  izolirani nuklidi, brez tistih, ki obstajajo v naravi v
monoizotopnem stanju;

-  mešanice izotopov posameznega elementa, obogatene z enim ali
več omenjenih izotopov, t.j. elementov, katerih naravna izotopna
sestava je umetno modificirana.

7.  Tar. št. 28.48 obsega bakrov fosfid (fosfor-baker), ki
vsebuje po masi več kot 15% fosforja.

8. Kemični elementi (npr.: silicij in selen), namenjeni za
uporabo v elektroniki, se uvrščajo v to poglavje, če so
neobdelani ali vlečeni, toda najprej neobdelani, in so v valjasti
obliki ali v obliki paličic. Če so rezani v ploščice ali kakšno
podobno obliko, se uvrščajo v tar. št. 38.18.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Razen, če kontekst ne narekuje drugače, je 28. poglavje omejeno
na ločene kemične elemente in ločene kemično določene spojine.

Ločeno kemično določena spojina je snov, ki sestoji iz ene
molekulske vrste (na primer: kovalentne ali ionske), katere
sestavo določa stalno razmerje elementov in, ki jo je moč
ponazoriti z določenim strukturnim diagramom. V kristalnem stanju
ustreza molekulska vrsta ponavljajoči se osnovni celici.

Elementi ločeno kemično določene spojine sestavljajo specifično
in značilno razmerje, določeno z valenco in veznimi zahtevami
posameznih atomov. Razmerje vsakega elementa je stalno in
značilno za vsako spojino, zato se imenuje "stehiometrično".

Lahko pa se pojavijo tudi majhni odkloni v "stehiometričnih"
razmerjih zaradi razpok ali vstavkov v kristalni celici. Take
spojine označujejo kot "kvazi stehiometrične" in jih uvrščamo kot
"stehiometrične", pod pogojem, da odkloni niso bili povzročeni
namerno.

            (A) Kemično določeni elementi in spojine
                 (opomba št. 1 k temu poglavju)

Kemične prvine in kemično določene spojine, ki vsebujejo
nečistoče ali so raztopljeni v vodi, ostanejo uvrščeni v 28.
poglavju.

Pojem "nečistoča" se uporablja izključno za snovi, katerih
prisotnost v posamezni kemični spojini je izključno rezultat
neposrednega procesa proizvodnje (vštevši prečiščevanje). Te
snovi lahko nastanejo zaradi kateregakoli dejavnika, izzvanega s
postopkom in so v glavnem naslednje:

(a) nepretvorjene izhodiščne snovi,

(b)  nečistoče, prisotne v izhodiščnih snoveh,

(c)  reagensi, uporabljeni v proizvodnem postopku (vštevši
prečiščevanje) in

(d)  vzporedni proizvodi.

Vendar je treba omeniti, da teh snovi v prav vseh primerih ni
šteti za "nečistoče", dovoljene z opombo 1(a). Kadar take snovi
namerno pustijo v proizvodu z namenom, da bi bil proizvod še
posebej primeren za specifično in ne splošno uporabo, teh
nečistoč ne štejemo za dovoljene.

Te prvine in spojine se iz 28. poglavja izključujejo, kadar so
raztopljeni v drugih topilih, razen v vodi, razen če je delanje
takih raztopin v navadi in pogojeno izključno z varnostnimi
ukrepi in varnostjo transporta (v tem primeru proizvod z
dodajanjem topil ne pridobiva lastnosti, zaradi katerih bi postal
primernejšim za splošno in ne za posebno uporabo).

Tako so, na primer, ogljikov oksiklorid, raztopljen v benzenu,
alkoholna raztopina amonijaka in koloidna raztopina aluminijevega
hidroksida iz tega poglavja izključeni in se morajo uvrstiti v
tar. št. 38.24. Koloidne disperzije se nasploh uvrščajo v tar.
št. 38.24, če niso bolj specifično zaobsežene v kakšni drugi tar.
številki.

Pravkar opisane izključene kemične prvine in spojine,
pripravljene z dodatnim stabilizatorjem, potrebnim za njihovo
hranjenje ali transport, se uvrščajo v tar. številke tega
poglavja. Vodikov peroksid, na primer, stabiliziran z dodatkom
borove kisline, ostane uvrščen v tar. št. 28.47. Vendar pa je
natrijev peroksid, zmešan s katalizatorjem (za proizvodnjo
vodikovega peroksida) izključen iz tega poglavja in se uvršča v
tar. št. 38.24.

Proizvodi, dodani nekaterim kemikalijam z namenom, da bi vzdržali
v svojem izvirnem fizikalnem stanju, prav tako štejejo za
stabilizatorje pod pogojem, da dodana količina v nobenem primeru
ne presega količino, nujno potrebno za dosego željenega cilja in
da dodajanje ne spremeni značaja prvotnega proizvoda in da
proizvod zaradi tega ne postane primernejši za posebno, temveč za
splošno uporabo. Z uporabo teh določil se lahko proizvodom iz
tega poglavja dodajajo sredstva proti skepljenju. Taki proizvodi
pa se, če so jim dodana sredstva za odbijanje vode, iz tega
poglavja izključujejo, saj taka dodana sredstva spremenijo
bistvene značilnosti proizvoda.

Pod istim pogojem (da zaradi dodatkov proizvod ne postane
primernejši za posebno, temveč za splošno uporabo), lahko
proizvodi iz tega poglavja vsebujejo:

(a)  dodana sredstva zoper prašenje (npr. mineralno olje, dodano
nekaterim odprtim kemikalijam z namenom preprečiti dvigovanje
prahu pri rokovanju z njimi) in

(b)  barvila, ki se dodajajo nevarnim in strupenim kemikalijam
zaradi lažje identifikacije ali iz varnostnih razlogov kot
nekakšna "oznaka" ali opozorilo tistim, ki s temi proizvodi
rokujejo. Proizvodi, katerim so dodana barvila iz drugih razlogov
(npr. silikagel s kobaltovimi solmi, ki so dodane kot indikator
vlažnosti (tar. št. 38.24), pa so izključeni iz tega poglavja.

        (B) Razlika med spojinami iz 28. in spojinami iz
           29. poglavja (opomba št. 2 k temu poglavju)

Pričujoči seznam je popolen seznam ogljikovih spojin, ki se
uvrščajo v 28. poglavje in seznam tarifnih številk, v katere se
morajo uvrstiti:

TAR. ŠT. POIMENOVANJE OGLJIKOVE SPOJINE

28.11 - ogljikovi oksidi;
cianovodik, heksacianoferovodik (II) in heksacianoferovodik
(III);
izocianova, fulminska, tiocianova, cianomolibdenska in druge
enostavne ali kompleksne cianske kisline

28.12 - ogljikovi oksihalogenidi

28.13 - ogljikov disulfid

28.31 - ditioniti in sulfosilikati, stabilizirani z organskimi
snovmi

28.36 -  karbonati in peroksikarbonati anorganskih baz

28.37 -  cianidi, oksicianidi in kompleksni cianidi
(heksacianoferati (II), heksacianoferati (III),
nitrozilpentacianoferati (II), nitrozilpencianoferati (III),
cianomanganati, cianokadmati, cianokromati, cianokobaltati,
cianoniklati, cianokuprati, cianomerkurati itd.) anorganskih baz

28.38 -  fulminati, cianati in tiocianati anorganskih baz

28.43 - tiokarbonati, selenokarbonati, telurokarbonati,
selenocianati, telurocianati, tetracianodiaminokromati
(reinekati) in drugi dvojni ali kompleklsni cianati anorganskih
baz

od 28.42 - anorganske in organske spojine:

do 28.46 (i)  plemenitih kovin

(ii)  radioaktivnih elementov

(iii)  izotopov

(iv)  kovin redkih zemljin, itirija ali skadnija

28.47 -  vodikov peroksid, utrjen s sečnino, stabiliziran ali ne

28.49 -  karbidi (binarni karbidi, borkarbidi, karbonitridi),
razen vodikovega karbida (ogljikovodika)

28.51 -  ogljikovi oksisulfid

 tiokarbonilhalogenidi

 cianidi in halogene cianove spojine

 cianamid in kovinski derivati cianamida (razen kalcijevega
cianamida,

 čistega ali z nečistočami - glej 31. poglavje)

Vse druge ogljikove spojine so iz 28. poglavja izključene.

       (C) Proizvodi, ki ostanejo uvrščeni v 28. poglavju
            tudi, če niso izolirani kemični elementi,
                niti kot kemično določene spojine

V nadaljevanju so navedene nekatere izjeme pravila, da je 28.
poglavje omejeno na določene kemične prvine in kemično določene
spojine. Te izjeme so naslednje:

TAR. ŠT.  POIMENOVANJE KEMIČNE PRVINE ALI KEMIČNE SPOJINE

28.02 -  koloidno žveplo

28.03 -  ogljigove saje

28.07 -  oleum

28.08 -  žveplodušikove kisline

28.09 -  polifosforne kisline

28.13 -  fosforni trisulfid

28.18 -  umetni korund

28.21 -  zemeljske barve, ki vsebujejo po 70 mas.% ali več
vezanega železa, računanega kot Fe2O3

28.22 -  trgovski kobaltovi oksidi

28.24 -  minij in oranžni svinec

28.30 -  polisulfidi

28.31 -  ditioniti in žveplovi silikati, stabilizirani z
organskimi snovmi

28.35 -  polifosfati

28.36 -  trgovski amonijev karbonat, ki vsebuje amonijev karbonat

28.39 -  trgovski silikati alkalijskih kovin

28.43 -  koloidne plemenite kovine amalgami plemenitih kovin
anorganske in organske spojine plemenitih kovin

28.44 -  radioaktivne prvine, radioaktivni izotopi ali spojine
(anorganske ali organske) in zmesi, ki vsebujejo te snovi

28.45 -   drugi izotopi in njihove spojine (anorganske ali
organske)

28.46 -  anorganske ali organske spojine kovin redkih zemljin,
itrija ali skandija ali iz mešanic teh kovin

28.48 -  fosfidi

28.49 -  karbidi

28.50 -   hidridi, nitridi, azidi, silicidi in boridi

28.51 -  tekoči zrak in stisnjeni zrak
Glede amalgamov (razen glede amalgamov plemenitih kovin)
predhodno glej navodila pri tar. št. 28.43.

         (D) Izključitve nekaterih kemičnih elementov in
            kemično določenih spojin iz 28. poglavja
              (opombe št. 3 in 8. k temu poglavju)

Nekatere izolirane kemične prvine in nekatere izolirane kemično
določene spojine se vselej izključujejo iz 28. poglavja tudi,
kadar so v čistem stanju. Taki primeri so:

(1)  nekateri proizvodi iz 25. poglavja (t.j. natrijev klorid in
magnezijev oksid),

(2)  nekatere anorganske snovi iz 31. poglavja (natrijev nitrat,
amonijev nitrat, dvojne soli amonijevega sulfata, dvojne soli
kalijevega nitrata in amonijevega nitrata, dvojne soli
kalcijevega nitrata in magnezijevega nitrata in amonijev
dihidrogenoortofosfat ter diamonijev hidrogenoortofosfat
(monoamonijevi in diamonijevi fosfati), pa tudi kalijev klorid,
čeprav se v nekaterih primerih lahko uvrsti v tar. št. 38.24 ali
90.01),

(3)  umetni grafit iz tar. št. 38.01,

(4)  drago in poldrago kamenje (naravno, sintetično ali
rekonstruirano) ter prah tega kamenja, ki spadajo v 71. poglavje
in

(5)  plemenite in navadne kovine, vštevši zlitine teh kovin, ki
se uvrščajo v oddelka XIV ali XV.

Nekatere druge prvine in kemično določene spojine, ki bi lahko
sicer bili uvrščeni v 28. poglavje, utegnejo biti izključeni, če
so,pripravljeni v določenih oblikah ali če so bili obdelani po
postopkih, ki kemične setave ne spreminjajo. (*Te izključitve ne
vplivajo na razvrščanje proizvodov iz tar. številk od 28.43 do
28.46 - glej opombi št. 1. in 2. k oddelku VI))

Tovrstni primeri so naslednji:

(a)  proizvod, primerni za terapevtske ali profilaktične namene,
pripravljeni v majhnih dozah (odmerkih) - oblikah za pakiranje za
prodajo na drobno za te namene (tar. št. 30.04),

(b)  proizvodi, ki se uporabljajo kot luminoforji (npr. kalcijev
volframat), ki so bili obdelani z namenom, da bi postali
luminiscenčni (tar. št. 32.06),

(c)  parfumerijski, kozmetični ali toaletni pripravki (npr.
galun), pripravljeni za prodajo za te namene (tar. št. od 33.03
do 33.07),

(d)  proizvodi, primerni za uporabo kot lepila (npr. natrijev
silikat, raztopljen v vodi), pripravljeni v pakiranjih za prodajo
na drobno kot lepila v pakiranjih, katerih neto teža ne presega 1
kg (tar. št. 35.06),

(e)  fotografski proizvodi (npr. natrijev tiosulfat),
pripravljeni v odmerkih ali pakirani za prodajo na drobno,
pripravljeni za uporabo v fotografiji (tar. št. 37.07),

(f)  insekticidi itd. (npr. natrijev tetraborat), pripravljeni
tako, kot je opisano v tar. št. 38.08,

(g)  proizvodi (npr. žveplova kislina), pripravljeni kot polnila
za aparate za gašenje požarov ali kot granate za gašenje požarov
(tar. št. 38.13),

(h)  kemične prvine (npr. silicij in selen), pripravljeni za
uporabo v elektroniki, v obliki diskov, tankih ploščic in
podobnih oblik (tar. št. 38. 18),

(i)  sredstva za odstranjevanje črnil, pripravljena za pakiranja
za prodajo na drobno (tar. št. 38.24) in

(j)  halogenidi alkalijskih ali zemljo-alkalijskih kovin (npr.
litijev fluorid, kalcijev fluorid, kalijev bromid, kalijev
bromjodid itd.), v obliki optičnih elementov (tar. št. 90.01) ali
v obliki kultiviranih kristalov posamične teže najmanj 2,5 g
(tar. št. 38.24).

         (E) Proizvodi, ki jih lahko uvrščamo v dve ali
                več tarifnih številk 28. poglavja

Opomba št. 1 k oddelku VI govori o težavah pri uvrščanju
proizvodov, ki jih lahko uvrstimo:

(a)  v tar. št. 28.44 ali 28.45, lahko pa tudi v kakšno drugo
tar. številko 28. poglavja in

(b)  v tar. št. 28.43 ali 28.46, lahko pa tudi v kakšno drugo
tar. številko 28. poglavja (razen v tar. številki 28.44 in
28.45).

Kemično določene kompleksne kisline, ki sestoje iz nekovinske
kisline (ki spada v II. pododdelek) in kovinske kisline (ki spada
v IV. pododdelek), se uvrščajo v tar. št. 28.11 (glej opombo št.
4 k 28. poglavju in komentar k 28. poglavju).

Če iz konteksta izhaja drugače, potem se dvojne ali kompleksne
soli uvrščajo v tar. št. 28.42 (glej opombo št. 5 k 28. poglavju
in komentar k tar. številki 28.42).


                          I. PODODDELEK

                        KEMIČNI ELEMENTI

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Kemične elemente lahko razdelimo v dva dela - v kovine in
nekovine. Ta pododdelek vsebuje vse nekovine, vsaj v nekaterih
njihovih oblikah, medtem ko so številne kovne razvrščeni drugje v
Nomenklaturi: plemenite kovina v 71. poglavju in v tar. št.
28.43, navadne kovine v poglavjih od št. 72 do 76, v 78. in v 81.
poglavju, radioaktivni kemični elementi in izotopi v tar. št.
28.44, stabilni izotopi pa v tar. št. 28.45.

V nadaljevanju je podan seznam raznih znanih elementov z
označenim ustreznim uvrščanjem (Nekateri elementi, kot je npr.
antimon, se vedejo kot kovine in kot nekovine, zaradi tega je
potrebna pazljivost pri njihovem razvrščanju).

-----------------------------------------------------------------
Element     Kemični  Atom.štev          Uvrščanje
             znak      štev
-----------------------------------------------------------------

aktinij      Ac        89       radioaktivni element (28.44)

aluminij     Al        13       navadna kovina (76. poglavje)

americij     Am        95       radioaktivni element (28.44)

antimon      Sb        51       navadna kovina (81.10)

argon        Ar        18       redek plin (28.04)

arzen        As        33       nekovina (28.04)

astatin      At        85       radioaktivni element (28.44)

baker        Cu        29       navadna kovina (74. poglavje)

barij        Ba        56       zemeljsko-alkalni element (28.05)

berilij      Be        4        navadna kovina (81.12)

berkelij     Bk        97       radioaktivni element (28.44)

bizmut       Bi        83       navadna kovina (81.06)

bor          B         5        nekovina (28.04)

brom         Br        35       nekovina ( 28.01)

cerij        Ce        58       kovina redke zemljine (28.05)

cezij        Cs        55       alkalijska kovina (28.05)

cink         Zn        30       navadna kovina (79. poglavje)

cirkonij     Zr        40       navadna kovina (81.09)

disporzij    Dy        66       kovina redke zemljine (28.05)

dušik        N         7        nekovina (28.04)

einsteinij   Es        99       radioaktivni prvina (28.44)

erbij        Er        68       kovina redke zemljine (28.05)

evropij      Eu        63       kovina redke zemljine (28.05)

fermij       Fm        100      radioaktivni prvina (28.44)

fluor        F         9        nekovina (28.01)

fosfor       P         15       nekovina (28.04)

francij      Fr        87       radioaktivni element (28.44)

gadolinij    Gd        64       kovina redkih zemljin (28.05)

galij        Ga        31       navadna kovina (81.12)

germanij     Ge        32       navadna kovina (81.12)

hafnij       Hf        72       navadna kovina (81.12)

helij        He        2        redek plin (28.04)

holmij       Ho        67       kovina redke zemljine (28.05)

indij        In        49       navadna kovina (81.12)

iridij       Ir        77       plemenita kovina (71.10)

iterbij      Yb        70       kovina redke zemljine (28.05)

itrij        Y         39       se uvršča s kovinami redkih
                                zemljin (28.05)

jod          J         53       nekovina (28.01)

kadmij       Cd        48       navadna kovina (81.07)

kalcij       Ca        20       zemeljsko-alkalijska kovina
                                (28.05)

kalifornij   Cf        98       radioaktivni element (28.44)

kalij        K         19       alkalna kovina (28.05)

kirij        Cm        96       radioaktivni prvina (28.44)

kisik        O         8        nekovina (28.04)

klor         Cl        17       nekovina (28.01)

kobalt       Co        27       navadna kovina (81.05)

kositer      Sn        50       navadna kovina (80. poglavje)

kripton      Kr        36       redek plin (28.04)

krom         Cr        24       navadna kovina (81.12)

ksenon       Xe        54       plemeniti plin (28.04)

lantan       La        57       kovina redke zemljine (28.05)

laurencij    Lw        103      radioaktivni element (28.44)

litij        Li        3        alkalna kovina (28.05)

lutencij     Lu        71       kovina redke zemljine (28.05)

magnezij     Mg        12       navadna kovina (81.04

mangan       Mn        25       navadna kovina (81.11)

mendeljevij  Md        101      radioaktivni element (24.44)

molibden     Mo        42       kovina (81.02)

natrij       Na        11       alkalijska kovina (28.05)

neodij       Nd        60       kovina redke zemljine

neon         Ne        10       redek plin

neptunij     Np        93       radioaktivni element (25.44)

nikelj       Ni        28       navadna kovina (75. poglavje)

niobij       Nb        41       navadna kovina (81.12)

nobelij      No        102      radioaktivni element (25.44)

ogljik       C         6        nekovina (28.03) (ali glej 38.01
                                za umetni grafit)

osmij        Os        76       plemenita kovina (71.10)

paladij      Pd        46       plemenita kovina (71.10)

platina      Pt        78       plemenita kovina (71.10)

plutonij     Pu        94       radioaktivni element (28.44)

polonij      Po        84       radioaktivni element (28.44)

prazeodij    Pr        59       metal redke zemljine (28.05)

prometeum    Pm        61       radioaktivni element (28.44)

protaktinij  Pa        91       radioaktivni element (28.44)

radij        Ra        88       radioaktivni element (28.44)

radon        Rn        86       radioaktivni element (28.44)

renij        Re        75       navadna kovina (81.12)

rhodij       Rh        45       plemenita kovina (71.10)

rubidij      Rb        37       alkalna kovina (28.05)

rutenij      Ru        44       plemenita kovina (71.10)

samarij      Sm        62       kovina redke zemljine (28.05)

selen        Se        34       nekovina (28.04)

silicij      Si        14       nekovina (28.04)

skandij      Sc        21       se uvršča s kovinami redkih
                                zemljin (28.05)

rebro        Ag        47       plemenita kovina (71.10)

stroncij     Sr        38       zemljo-alkalijska kovina (28.05)

svinec       Pb        82       navadna kovina (78. poglavje)

talij        Ti        81       navadna kovina (81.12)

tantal       Ta        73       navadna kovina (81.03)

tehnecij     Tc        43       radioaktivni element (28.44)

telur        Te        52       nekovina (28.04)

terbij       Tb        65       kovina redke zemljine (28.05)

titan        Ti        22       navadna kovina (81.08)

torij        Tr        90       radioaktivni element (28.44)

tulij        Tm        69       kovina redke zemljine (28.05)

uran         U         92       radioaktivni element (8.44)

vanadij      V         23       navadna kovina (81.12)

vodik        H         1        nekovina (28.04)

wolfram      W         74       navadna kovina (81.01)

zlato        Au        79       plemenita kovina (71.08)

železo       Fe        26       navadna kovina (72. poglavje)

živo srebro  Hg        80       kovina (28.05)

žveplo       S         16       nekovina (28.02, za surovo žveplo
                                glej 25.03)
-----------------------------------------------------------------


28.01 - FLUOR, KLOR, BROM IN JOD

2901.10  - Klor

2801.20  - Jod

2801.30  - Fluor; brom

Ta tar. številka vključuje nekovine, znane pod imenom "halogeni",
z izjemo astatina (tar. št. 28.44).

                            (A) FLUOR

Fluor je svetlozelenkastorumeni plin ostrega vonja. Nevarno ga je
vdihovati, (strupen) saj draži sluznice, poleg tega pa je
koroziven. Dobavlja se v jeklenkah pod pritiskom. Je zelo aktiven
element, ki povzroča vžig organske snovi, še posebno lesa, maščob
in tekstila (najmočnejši oksidant, kar jih poznamo).

Fluor se uporablja za proizvodnjo nekaterih fluoridov in
organofluorovih derivatov.

                            (B) KLOR

Klor ponavadi pridobivajo z elektrolizo alkalnih kloridov, še
posebej natrijevega klorida.

To je zelenkastorumen plin, zadušljiv, koroziven, dva in polkrat
težji od zraka, topen v vodi, se zlahka vtekočini. Ponavadi se
prevaža v jeklenkah, rezervoarjih ali v železniških cisternah.

Klor razjeda organske snovi in barvila. Uporablja se za beljenje
rastlinskih (ne pa tudi živalskih) vlaken in v proizvodnji lesne
celuloze. Zaradi svojih dezinfekcijskih in antiseptičnih
lastnosti služi tudi za sterilizacijo (kloriranje) vode.
Uporablja se v metalurgiji zlata, kositra in kadmija, v
proizvodnji hipoklorida, kovinskih kloridov in karbonilnih
kloridov ter v organskih sintezah (npr. v sintetičnih barvah,
umetnih voskih in kloriranem kavčuku).

                            (C) BROM

Brom se lahko dobiva z delovanjem klora na alkalijske bromide, ki
se nahajajo v slanem matičnem lugu, ali pa z elektrolizo
bromidov.

Je zelo gosta (3,18 pri 0 stopinj C), korozivna, rdečkasta ali
temnorjava tekočina, ki celo hladna izpareva zadušljive pare, ki
draži oči. Povzroča opekline na koži, ki vsled tega porumeni,
vžiga pa tudi organske substance, kot so npr. lesni ostružki.
Prevaža se v steklenih ali keramičnih posodah. V vodi je slabo
toplen. Ta tar. številka izključuje bromove raztopine v ocetni
kislini (tar. št. 38.24).

Uporablja se v proizvodnji zdravil (npr. pomirjevala), barv (npr.
eozini, bromirani derivati indiga), fotografskih kemikalij
(bromidi srebra), solzivca (bromacetona), v metalurgiji itd.

                             (D) JOD

Jod pridobivajo z ekstrakcijo matičnega luga natrijevega nitrata
z obdelavo z žveplovim dioksidom ali natrijevim hidrosulfidom,
ali pa iz pepela po sežigu morskih alg, katerega kemično
obdelajo.

Jod je zelo kompaktna in trdna snov (gostote 4,95 pri 0 stopinj
C) in je nevaren dihalom. Sublimira pri sobni temperaturi in se
pri tem pretvori v modro škrobno maso. V nečistem stanju se
pojavlja kot delci ali kot grob prah. Ko je prečiščen, daje s
sublimacijo svetleče sivkaste kosmiče ali kristale s kovinskim
leskom. Ponavadi ga spravljajo v temne steklene posode.

Uporablja se v medicini, pa tudi v proizvodnji fotografskih
kemikalij (natrijevega jodida), barv (npr. eritrozina) in
zdravil, kot katalizator v organskih sintezah, kot reagent itd.


28.02 - ŽVEPLO, SUBLIMIRANO ALI OBORJENO; KOLOIDNO ŽVEPLO

              (A) SUBLIMIRANO IN SEDIMENTNO  ŽVEPLO

Čistota teh dveh vrst je običajno okoli 99,5%.

Sublimirano žveplo ali žvepleni cvet se dobi s počasno
destilacijo surovega ali nečistega žvepla ob spremljajoči
kondenzaciji v trdno obliko (ali ob sublimaciji) v obliki finih
in zelo lahkih delcev. Pretežno se uporablja v vinogradništvu, v
kemični industriji in za vulkanizacijo visokokvalitetnega
kavačuka.

Ta tar. številka vključuje tudi "oprano sublimirano žveplo",
obdelan z amonijakovo raztopino z namenom odstraniti žveplov
dioksid. Tak proizvod se uporablja v medicini.

Sedimentno žveplo, ki je uvrščeno v to tar. številko, vselej
pridobivajo z vsedanjem raztopine sulfidov ali kakih alkalijskih
snovi ali zemeljsko-alkalijskagih polisulfidov s solno kislino.
Je drobnejši od sublimiranega žvepla in bledorumene barve. Vonj
je podoben vonju vodikovega sulfida. Če stoji, se razleze.
Uporabljajo ga izključno v medicini.

Kot sedimanetno žveplo iz te tar. številke pa ne šteje
"rekuperirano ali mikronizirano žveplo, čeprav ga včasih
imenujejo "vsedlinsko žveplo" (tar. št. 25.03).

                       (B) KOLOIDNO ŽVEPLO

Koloidno žveplo pridobivajo z delovanjem vodikovega sulfida na
raztopino žveplovega dioksida, ki vsebuje želatino, prav tako se
lahko dobi tudi z delovanjem mineralne kisline na natrijev
tiosulfat ali pa s katodno pulverizacijo. Koloidno žveplo je bel
prah, ki z vodo tvori emulzijo. Vendar pa se lahko v takem stanju
ohrani le v primeru, če je dodan zaščitni koloid (albumin ali
želatin), in še tedaj se lahko ohranja le omejeno dolgo. Ta tar.
številka vključuje tako pripravljeno koloidno raztopino, kot vse
druge koloidne disperzije, imajo žveplene disperzije veliko
absorbcijsko površino in zmorejo absorbirati snovi za barvanje
(barvila). So zelo aktivna sredstva, ki se uporabljajo samo v
medicini.

Ta tar. številka izključuje nerafiniramo žveplo, katerega
pridobivajo po Freschovem postopku, pa tudi rafinirano žveplo -
tudi, če sta zelo čista (tar. št. 25.03).


28.03 - OGLJIK (OGLJENE SAJE IN DRUGE OBLIKE OGLJIKA, KI NISO
NAVEDENE IN NE ZAJETE NA DRUGEM MESTU)

Ogljik je čvrsta nekovina.

Ta tar. številka vključuje naslednje vrste ogljika:

Ogljene saje se pridobivajo z nepopolnim zgorevanjem ali
crackiranjem (segrevanjem, električnim lokom ali z električnim
iskrenjem) organskih substanc, bogatih z ogljikom, kot so:

(1)  Naravni plini, kot je metan, antracitni plini (npr. plini,
obogateni z antracitom) in acetilen. Acetilenske saje so zelo fin
in čvrst proizvod, katerega pridobivajo s hitrim razpadanjem
komprimiranega acetilena, v prisotnosti električne iskre.

(2)  Naftalin, smole, olje (oljene saje).

Ogljene saje so lahko dobljene z plina (plinaste), ali pa saje iz
peči - odvisno od načina pridobivanja.

Ogljene saje lahko vsebujejo oljne nečistoče. Uporablja se kot
pigment v proizvodnji barv, tiskarskih barv, kreme za čevlje
itd., pa tudi v prizvodnji karbonskega papirja in kot aktivno
polnilo v gumarski industriji.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravni grafit (tar. št. 25.04),

(b)  naravne ogljike v obliki trdnih goriv (antracit, črni
premog, rjavi premog, lignit), koks, aglomerirana goriva in
plinski gljik (27. poglavje),

(c)  nekatere črna mineralna barvila iz tar. št. 32.06 (npr. alu
črno, skrilavo-črno in silika-črno barvilo),

(d)  umetni grafit; koloidni in polkoloidni grafit (tar. št.
38.01),

(e)  aktivno oglje in živalsko oglje (tar. št. 38.02),

(f)  lesno oglje (tar. št. 44.02) in

(g)  kristalni ogljik v obliki diamantov (tar. št. 71.02 in
71.04).


28.04 - VODIK, ŽLAHTNI PLINI IN DRUGE NEKOVINE:

2804.10  - Vodik

  - Žlahtni plini

2804.21  - - argon

2804.29  - - drugi

2804.30  - Dušik

2804.40  - Kisik

2804.50  - Bor, telur

  - Silicij

2804.61  - - z najmanj 99,99 mas.% silicija

2804.69  - - drug

2804.70  - Fosfor

2804.80  - Arzen

2804.90  - Selen

                            (A) VODIK

Vodik pridobivajo z elektrolizo vode, iz vodnega plina, koksnega
plina ali iz ogljikovodikov. Vodik običajno šteje za nekovino in
se dobavlja v debelih jeklenih valjih pod pritiskom.

Uporablja se za hidrogeniranje olj (za pridobivanje trdnih
masti), za crackiranje naftnih proizvodov, pri sintezi amonijaka,
za rezanje in varjenje kovin itd.

Ta tar. številka izključuje devterij (stabilni vodikov izotop),
ki se uvršča v tar. št. 28.45 in tricij (radioaktivni vodikov
izotop), ki se uvršča v tar. številko 28.44.

                         (B) REDKI PLINI

Pojem "redki plini" se uporablja za elemente, naštete v
nadaljevanju. Ti plini so pomembni zaradi njihove kemične
neaktivnosti in električnih lastnosti, še posebej zaradi
sproščanja žarkov v okolico , kar s pridom uporabljajo neonski
reklamni napisi itd. Žarki se sproščajo zaradi praznjenja visoke
voltaže.

(1)  Helij (nevnetljiv, uporablja se za polnjenje balonov).

(2)  Neon (daje rožnatooranžno svetlobo, v kombinaciji s parami
živega srebra pa "dnevno" svetlobo.

(3)  Argon (plin brez vonja in barve, uporablja se za
vzpostavljanje inertne atmosfere v električnih žarnicah).

(4) Kripton (ki se uporablja za iste namene kot argon s tem, da
daje bledovijoličasto svetlobo).

(5) Ksenon (daje modro svetlobo).

Redki plini se dobivajo s frakcioniranjem tekočega zraka, pa tudi
(v primeru helija) s predelavo naravnih plinov. Dobavljajo se pod
pritiskom.

Radon je radioaktivni redki plin, ki se uvršča v tar. št. 28.44.

                       (C) DRUGE NEKOVINE

Druge nekovine, zajete v tej tar. številki, so naslednje:

(1)  Dušik

Dušik je plin, ki ne gori in gorenja ne vzpodbuja, pač pa ogenj
gasi. Dušik se dobi z destilacijo tekočega zraka in se dobavlja v
jeklenih valjih pod pritiskom.

Uporablja se predvsem za proizvodnjo amonijaka in kalcijevega
cianamida, služi pa tudi za vzpostavljanje inertne atmosfere v
električnih žarnicah.

(2)  Kisik

Je plin, ki vzpodbuja gorenje. Dobi se predvsem s frakcionirano
destilacijo tekočega zraka. Dobavlja se ga v v jeklenih valjih
pod pritiskom, včasih pa tudi kot tekočina v sodih z dvojnimi
stenami.

Komprimirani kisik se uporablja v kisiko-vodikovih ali kisiko-
acetilenskih napravah za varjenje (avtogeno varjenje), ali pa za
rezanje kovin, kot je npr. železo. Uporabljajo ga tudi v
metalurgiji železa in jekla ter v medicini (inhaliranje).

Ta tar. številka vključuje tudi ozon, alotropsko modifikacijo
kisika, katerega pridobivajo z delovanjem električnih isker in
razelektrenja. Uporablja se za sterilizacijo vode (ozoniranje),
za oksidacijo sušilnih olj, za beljenje bombaža, kot antiseptično
sredstvo in za terapevtske namene.

(3)  Bor

Bor je trdna snov kostanjeve barve in je ponavadi v prahu.
Uporablja se v metalurgiji, pri proizvodnji toplotnih
regulatorjev in zelo občutljivih termometrov.

Zaradi visoke stopnje absorbcije počasnih nevtronov se bor
uporablja (čist ali legiran z jeklom) tudi pri proizvodnji
mobilnih kontrolnih palic v jedrskih reaktorjih.

(4)  Telur

Telur je trdna snov (gostote 6,2), je amorfna in kristalna. Je
precej dober električni in toplotni prevodnik, ima pa nekatere
lastnosti kovin. Uporablja se v nekaterih zlitinah (npr. v
zlitinah telur-svinec) in kot vulkanicacijsko sredstvo.

(5)  Silicij

Silicij pridobivajo z obdelavo zmesi silicijevega karbida in
kremena v električnih pečeh. Je slab toplotni in električni
prevodnik, trednejši od stekla in se v trgovini pojavlja kot prah
kostanjeve barve, pogosteje pa v brezobličnih kepicah.
Kristalizira v sive iglice kovinskega sijaja.

Silicij se uporablja v metalurški industriji (npr. v železovih in
aluminijevih zlitinah), kot tudi pri proizvodnji silicijevega
tetraklorida. Silicij v zelo čisti obliki, dobljen npr. s
postopkom izločanja kristalov, je lahko v neobdelani obliki (v
obliki, v kakršni je bil izločen) ali v obliki valjev ali palic.
V kombinaciji z borom in fosforjem se uporablja pri proizvodnji
diod, tranzistorjev in drugih polprevodnikov.

(6) Fosfor

Fosfor je mehka, elastična in trdna snov, ki se dobi v
električnih pečeh z obdelavo mineralnih fosfatov, pomešanih s
peskom in ogljikom.

Poznamo dve vrsti fosforja:

(a)  Beli fosfor, ki je prozoren in rumenkast, toksičen, nevaren
pri rokovanju z njim in zelo vnetljiv. V trgovini se pojavlja v
obliki vlitih palčic, pakiranih v posodah iz črnega stekla,
napolnjenih z vodo, v keramičnih posodah ali (pogosteje) v
kovinskih. Tako pakiran ne sme biti izpostavljen mrazu.

(b)  Rdeči fosfor, znan pod imenom "amorfni fosfor", ki pa lahko
pav tako kristalizira. To je neprozorna in trdna snov, netoksična
in nefosforescentna. Je gostejši in manj aktiven od belega
fosforja. Rdeči fosfor se uporablja za proizvodnjo mase za
vžigalice, v pirotehniki in kot katalizator (npr. pri kloriranju
acikličnih kislin).

Nekatera zdravila vsebujejo fosfor (npr. fosforizirano ribje olje
iz jeter polenovke). Uporablja se tudi kot strup za podgane, za
pridobivanje fosforne kisline, hipofosfita, kalcijevega fosfida
itd.

(7)  Arzen

Arzen (regulus arsena) je trdna snov, katero pridobivajo z
ekstrakcijo iz naravnih arzenovih piritov. Obstajata dve osnovni
obliki:

(a)  navadni, t.i. "kovinski" arzen v obliki bleščečih
jeklenosivih kristalov, krhkih in v vodi netopnih in

(b)  rumeni arzen, ki je kristalne strukture in precej
nestabilen. Arzen se uporablja pri proizvodnji arzenovih
disulfidov, debelih šiber, trdih bronz in raznih drugih zlitin
(kositra, bakra itd.).

(8)  Selen

Poznamo nekaj oblik selena, ki je sicer precej podoben žveplu:

(a)  Amorfni selen v obliki rdečkastih kosmičev (selenov cvet).

(b)  Steklasti selen, ki je slab toplotni in električni prevodnik
in ima sijajen prelom, je rjave ali rdečkaste barve.

(c)  Izkristalizirani selen v obliki sivih ali rdečkastih
kristalov. Je precej dober električni in toplotni prevodnik, še
posebno, kadar je izpostavljensvetlobi. Uporablja se za
proizvodnjo fotoelektričnih celic, kadar je dopiran, se uporablja
v proizvodnji polprevodnih elementov, v fotografiji, v prah
(rdeči selen) pa za proizvodnjo gum in specialnih leč itd.

Ta tar. številka izključuje selen v koloidni suspenziji, ki se
uporablja v medicini (30. poglavje).

V tej Nomenklaturi je antimon uvrščen kot kovina (tar. št.
81.10).

Nekatere izmed nekovin iz te skupine (npr. silicij ali selen) se
lahko dovajajo elementom, kot sta bor in fosfor v razmerju
ponavadi reda velikosti, kot je npr. 1 del na milijon, gledano s
stališča njihove uporabe v elektroniki. V to tar. številko so
uvrščeni pod pogojem, da so neobdelani, vlečeni, ali pa da so v
obliki valjev ali palic. Razrezani v diske, tanke ploščice ali v
podobne oblike, se uvrščajo v tar. št. 38.18.


28.05 - ALKALIJSKE IN ZEMELJSKO-ALKALIJSKE KOVINE; REDKE
ZEMELJSKE KOVINE, SKANDIJ IN ITRIJ, VKLJUČNO NJIHOVE MEDSEBOJNE
MEŠANICE IN ZLITINE; ŽIVO SREBRO

  - Alkalijske kovine:

2805.11  - - natrij

2805.19  - - druge

  - Zemeljsko-alkalijske kovine:

2805.21  - - kalcij

2805.22  - - stroncij in barij

2805.30  - Redke zemeljske kovine, skandij in itrij, vključno
njihove medsebojne mešanice in zlitine

2805.40  - Živo srebro

                      (A) ALKALIJSKE KOVINE

Vseh pet alkalijskih kovin je mehkih in zelo lahkih. Razgrajujejo
hladno vodo, sami pa se razgrajujejo na zraku, oblikujoč pri tem
hidrokside.

(1)  Litij

Litij je najlažji (gostota 0,54) in najtrši izmed vseh petih
alkalijskih kovin. Hrani se v mineralnem olju ali v inertnih
plinih.

Litij pomaga pri izboljšanju kvalitete kovin in se uporablja v
raznih zlitinah (npr. v takih, odpornih na trenje). Zaradi velike
afinitete do drugih elementov se uporablja med drugim za
pridobivanje nekaterih drugih kovin v čistem stanju.

(2)  Natrij

Natrij je trdna kovina (gostote 0.97), kovinskega sijaja in kaj
hitro po rezanju potemni. Hrani se ga v mineralnem olju ali v
neprodušno zaprtih lotanih pločevinastih posodah. Natrij
pridobivajo z elektrolizo staljenega natrijevega klorida ali
natrijevega hidroksida.

Uporablja se v proizvodnji natrijevega peroksida ("dioksida"),
natrijevega cianida, amida itd., nadalje v industriji indiga,
eksplozivov (kemičnih vžigalnih vrvic in vžigalnikov), za
polimerizacijo butadiena, za zlitine, odporne na trenje, v
metalurgiji titana in cirkonija itd.

Ta tar. številka izključuje natrijev amalgam (tar. št. 28.51).

(3)  Kalij

Kalij je srebnkastobela kovina (gostote 0.85), katerega lahko
režemo z navadnim nožem. Hrani se ga v mineralnem olju ali v
zateljenih ampulah. Uporablja se za proizvodnjo nekaterih
fotoelektričnih celic in v zlitinah, odpornih na trenje.

(4)  Rubidij

Je srebrnastobela trdna kovina (gostote 1,5) in je lažje taljiv
od natrija. Hrani se ga v zapečatenih ampulah ali v mineralnem
olju. Podobno kot natrij, služi v proizvodnji zlitin, odpornih na
trenje.

(5)  Cezij

Cezij je srebrnkaskobela ali rumenkasta kovina (gostote 1,9), ki
se v stiku z zrakom vžge. je kovina, ki najhitreje oksidira in
prihaja v zataljenih ampulah ali v mineralnem olju.

Radioaktivne alkalijske kovine se iz te tar. številke
izključujejo (tar. št. 28.44).

                (B) ZEMELJSKO - ALKALIJSKE KOVINE

Tri zemeljsko-alkalijske kovine, navedene v nadaljevanju, so
kovne in precej lahko razgrajujejo hladno vodo, sami pa se
razgrajujejo na vlažnem zraku.

(1)  Kalcij

Pridobivajo ga z aluminotermično redukcijo kalcijevega oksida ali
z elektrolizo stopljenega kalcijevega klorida. Je bela kovina
(gostote 1,57), ki se uporablja pri prečiščevanju argona, pri
rafinaciji bakra in jekla, v proizvodnji cirkonija, kalcijevega
klorida (hidrolita) in zlitin, odpornih na trenje itd.

(2)  Stroncij

Bela ali svetlorumena kovina, se lahko vleče, njegova gostota je
2,5.

(3)  Barij

Barij je bela kovina (gostote 4,2), ki se uporablja v nekaterih
zlitinah, odpornih na trenje in za odstranjevanje sledov plina v
vakuumskih ceveh (tar. št. 38.24).

Ta tar. številka ne vključuje radija, radioaktivnega elementa
(tar. št. 28.44), magnezija (tar. št. 81.04) in berilija (tar.
št. 81.12). Ti elementi so na nek način podobne alkalnim kovinam.

     (C) REDKE ZEMELJSKE KOVINE; ITRIJ IN SKANDIJ, VKLJUČNO
             NJIHOVE MEDSEBOJNE MEŠANICE IN ZLITINE

Redke zemeljske kovine (pojem "redka zemljina" se nanaša tudi na
njihove okside) ali lantanidi vključujejo elemente z atomskim
številom od 57 do 71 periodičnega sistema (pri čemer je atomsko
število nekega elementa skupno število elektronov v enem atomu
nekega elementa):

-----------------------------------------------------------------
CERIJEVA SKUPINA  TERBIJEVA SKUPINA  ERBIJEVA SKUPINA
-----------------------------------------------------------------
 57 lantan          63 evropij          66 disprozij

 58 cerij           64 gadolinij        67 holmij

 59 prazeodij       65 terbij           68 erbij

 60 neodij                              69 tulij

 62 samarij                             70 iterbij

                                        71 lutecij
-----------------------------------------------------------------

Prometij (61. element) je radioaktiven in se uvršča v tar. št.
28.44.

Redke zemeljske kovine so pretežno sivkaste ali rumenkaste, se
dajo vleči in so kovne.

Cerij je v tej skupini najpomembnejši in se pridobiva iz monazita
(fosfat redke zemljine), iz torita (silikat redke zemljine)
potem, ko se odstrani torij. Cerijeva kovina se pridobiva z
kovinotermično redukcijo halogenidov, uporabljajoč pri tem kalcij
ali kalij kot sredstvi za redukcijo, ali pa z elektrolizo
staljenega klorida. To je siva, kovna kovina, trša od svinca in
se pri trenju ob hrapavo površino iskri (piroforna kovina).

Lantana ni najti v čistem stanju, temveč obstaja v obliki
cerijevih soli in se uporablja za proizvodnjo modrega stekla.

Ta tar. številka vključuje tudi skandij in itrij, ki sta skoraj
povsem podobna kovinam redkih zemljin s tem, da je skandij poleg
tega še podoben kovinam iz železove skupine. Ti dve kovini se
pridobivata z ekstrakcijo iz rude torveidit t.j. skandijevega
silikata, ki vsebuje itrij in druge elementi.

Ti elementi ostanejo uvrščeni v to tar. številko, neglede na to,
ali so v obliki mešanic ali v obliki zlitin. Ta tar. številka
vključuje, na primer, t.i. "misch-metal", ki je zlitina z 45 do
55% cerija, 22 do 27% lantana, lantanidov, itrija in raznih
drugih nečistoč (do 5% železa, s sledovi silicija, kalcija in
aluminija). "Misch-metal"se najpogosteje uporablja v metalurgiji
in za proizvodnjo kresilnih kamenčkov za vžigalnike. Če se legira
z več kot 5% železa, z magnezijem in z drugimi kovinami, se
uvršča v druge tar. številke (če ima npr. značaj piroforne
legure, gre v tar. št. 36.06).

Ta tar. številka izključuje soli in spojine kovin redkih zemljin,
itrija in skandija (tar. št. 28.46).

                         (D) ŽIVO SREBRO

Živo srebro je edina kovina, ki je pri sobni temperaturi tekoča.
Pridobiva se z žganjem naravnega živosrebrovega sulfida
(cinobarita) in se izloča od drugih kovin, katere ruda še vsebuje
(svinec, cink, koriter, bizmut), s filtriranjem, z vakuumsko
destilacijo ter z obdelavo z razredčeno dušikovo kislino.

Živo srebro je sijajna bela tekočina, je težka (gostote 13,59),
toksična in reagira s plemenitimi kovinami (amalgami). Pri sobni
temperaturi je tekoče in z zrakom ne reagira, če je čisto, če pa
živo srebro ni čisto, se na zraku prevleče s plastjo
živosrebrnega oksida rjave barve. Živo srebro dobavljajo v
posebnih železnih "steklenicah".

Živo srebro služi za pridobivanje amalgama iz tar. številk 28.43
in 28.51. Uporablja se v metalurgiji zlata in srebra, v
industriji za pozlačevanje in posrebrevanje, v proizvodnji klora,
natrijevega hidroksida, živosrebrovih soli, cinobra in
fulminatov. Uporablja se tudi v proizvodnji žarnic na osnovi
živosrebrnih par in za razne fizikalne in medicinske instrumente
itd.

Ta tar. številka ne vključuje živega srebra v koloidni suspenziji
(rdeča ali zelena tekočina, katero pridobivajo z voltinim lokom
med živim srebrom in platino. Uporablja se v medicini in se
uvršča v 30. poglavje.


                         II. PODODDELEK

            ANORGANSKE KISLINE IN ANORGANSKE KISIKOVE
                         SPOJINE NEKOVIN

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Kisline vsebujejo vodik, ki se lahko popolnoma ali delno
zamenjajo s kovinami (ali ioni z analognimi lastnosti, npr. z
ionom amonija (NH4+) - rezultat so soli. kisline reagirajo z
bazami tako, da se oblikujejo soli in z alkoholi, pri čemer
nastanejo estri. V tekočem stanju ali v raztopini kisline so
elektroliti, ki proizvajajo vodik na katodi. Ko se eden ali več
molekul vode odstrani iz kislin, ki vsebujejo kisik, nastanejo
anhidridi. Večina oksidov nekovin so anhidridi.

Ta pododdelek vključuje anorganske kisikove spojine nekovin
(anhidride in druge), pa tudi anorganske kisline, katerih anodni
radikal je nekovina.

Na drugi strani pa ta tar. številka izključuje anhidride in
kisline iz kovinskih oksidov ali hidroksidov, ki se ponavadi
uvrščajo v IV. pododdelek (npr. oksidi kovin, hidroksidi in
peroksidi, kot so kisline in anhidridi kroma, molibdena, volframa
in vanadija). V nekaterih primerih se uvrščajo v druge tar.
številke, npr. v tar. št. 28.43 (spojine plemenitih kovin), v
tar. št. 28.44 ali 28.45 (spojine radioaktivnih elementov in
izotopov) ali v tar. št. 28.46 (spojine kovin redkih zemljin,
itrija in skandija).

Kisikove spojine vodika so prav tako izključena in se uvrščajo v
tar. št. 22.01 (voda), v tar. št. 28.45 (težka voda), v tar. št.
28.47) (vodikov peroksid) ali v tar. št. 28.51 (destilirana in
elektroneprevodna voda ter voda podobne čistote, vštevši vodo,
obdelano z ionskimi izmenjalniki.


28.06 - KLOROVODIK (KLOROVODIKOVA KISLINA); KLORSULFONSKA KISLINA

2806.10  - Klorovodik (klorovodikova kislina)

2806.20  - Klorsulfonska kislina

             (A) KLOROVODIK (KLOROVODIKOVA KISLINA)

Klorovodik (HCl) je brezbarvni, kadeč se plin zadušljivega vonja
in se pridobiva z delovanjem vodika (ali vode in koksa) na klor,
ali pa z delovanjem žveplene kisline na natrijev klorid.

Pod pritiskom se zlahka spremeni v tekoče stanje in je v vodi
zelo topen. Dobavljajo ga v jeklenkah, prav tako pa tudi v
koncentrirani vodni raztopini (ponavadi 28 do 38%) (klorovodikova
kislina, solna kislina) v steklenih ali keramičnih posodah, v z
gumo obloženih vagonih ali v kamionskih cisternah. Te raztopine
so ostrega vonja in rumenkaste barve, v kolikor proizvod vsebuje
nečistote (feriklorid, arzen, žveplov dioksid, žvepleno kislino).
Raztopine so brezbarvne, če so čiste. Koncentrirane raztopine
sproščajo na zraku bel dim.

Klorovodikova kislina se uporablja v mnoge namene, na primer za
razjedanje železa, cinka in drugih kovin, za ekstrakcijo želatine
iz kosti, za prečiščevanje oglja živalskega porekla, za
proizvodnjo kloridov, kovin itd.

Klorovodikov plin se pogosto uporablja v organskih sintezah (na
primer v proizvodnji kloroprena, vinilklorida, umetne kafre,
hidroklorida kavčuka itd.).

                    (B) KLORSULFONSKA KISLINA

Klorsulfonska kislina ("klorhidrin žveplove kisline"), katere
formula je ClSO2OH, nastaja z neposredno suho združitvijo
žveplovega trioksida ali oleuma s klorom na suho.

Je zelo korozivna, brezbarvna ali rjavkasta tekočina
nadražujočega vonja. Na vlažnem zraku se kadi, v stiku z vodo
razpada, prav tako tudi ob segrevanju.

Uporablja se v organskih sintezah (proizvodnja saharina,
tioindiga, soli indiga itd.).

Ta tar. številka izključuje hipoklorovo, klorovo in perklorovo
kislino (tar. št. 28.11). Ta tar.. številka izključuje tudi
žveplov dikloridni dioksid (sulforilklorid) (tar. št. 28.12),
katerega včasih zgrešeno imenujejo "klorsulfonska kislina".


28.07 - ŽVEPLOVA KISLINA; OLEUM

                      (A) ŽVEPLOVA KISLINA

Žveplovo kislino (H2SO4) pridobivajo predvsem s spuščanjem kisika
in žveplovega dioksida prek katalizatorjev (platina, vanadijev
pentoksid itd.). Nečistote (dušikove spojine, arzenove in
fosforne proizvode, svinčeve sulfate) sprošča, če jo obdelajo z
vodikovim sulfidom ali amonijevim sulfidom.

Žveplena kislina je zelo korozivna. Je gosta, oljnata in
brezbarvna tekočina (v kolikor ne vsebuje nečistoč) ali rumena
ali rjava (v drugih primerih). V stiku z vodo burno reagira, se
zelo segreje in razžira kožo in večino drugih organskih snovi z
zogljenevanjem.

Komercialna žveplova kislina vsebuje med 77 in 100% H2SO4. Pakira
se v kontejnerje ali balone iz stekla, v jeklenke, v kamionske
cisterne ali v ladje-tankerje,

Ta kislina se uporablja v raznih industrijskih vejah, še posebno
v industriji gnojil, eksplozivov in anorganskih pigmentov (med
drugim tudi v industriji nafte in jekla.

                            (B) OLEUM

Oleum (kadeča se žveplena kislina) je žveplena kislina, ki
vsebuje žveplov trioksid (do 80%). Oleum je lahko tekoč ali trden
in je intenzivne rjave barve. V stiku z vodo burno reagira,
nažira kožo in obleko, sprošča škodljive pare (posebno prosti
žveplov trioksid). Pakirajo ga v steklene, keramične kontejnerje
ali pa v kontejnerje iz železne pločevine.

Oleum se na veliko uporablja za reakcije žveplanja v organski
kemiji (pri proizvodnji naftalinsulfonske kisline,
hidroksiantrahinona, tioindiga, derivatov alizarina itd.).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  kloržveplove kisline (klorhidrinske žveplene kisline in
žveplodušikove kisline) (tar. št. 28.06 oz. 28.08),

(b)  žveplenega trioksida, žveplovodika, peroksi žveplove
kisline, sulfaminske kisline in mineralne kisline tionske vrste
(politionske kisline) (tar. št. 28.11) in

(c)  tionila in sulforilnih kloridov (tar. št. 28.12).


28.08 - SOLITRNA KISLINA: SULFONITRITNE KISLINE

                      (A) SOLITRNA KISLINA

Solitrna kislina (dušikova klislina) (HNO3) se pridobiva z
oksidacijo amonijaka ob prisotnosti katalizatorja (platine,
železa, kroma, bizmuta, mangana itd). Razen tega se lahko dušik
in kisik spojita neposredno v elektrolitskih pečeh, nato pa tako
dobljeni dušikov oksid oksidira. Solitrna kislina se dobi tudi z
delovanjem žveplove kisline (same ali v zmesi z natrijevim
disulfatom) na naravni natrijev nitrat. Nečistoče (žveplova in
solna kislina, dušikove pare) se odstranjujejo z destilacijo in
toplim zrakom.

Solitrna kislina je brezbarvna ali rumenkasta toksična tekočina.
V koncentriranem stanju (kadeča se solitrna kislina) sprošča
rumenkaste dušikove pare. Nažira kožo (na njej pušča rumeno sled
- ksantoproteinska reakcija) in topi organske snovi. Je močno
oksidacijsko sredstvo. Pakira se v steklenih posodah, posebnih
keramičnih balonih za kisline ali v aluminijastih kontejnerjih.

Solitrna kislina se uporablja pri proizvodnji nitratov (srebra,
živega srebra, svinca, bakra itd.), organskih barv, eksplozivov
(nitroglicerina kolodijevega bombaža, trinitrotoluena, pikrinske
kisline, živosrebrnega fulminata itd.), nadalje za dekapiranje
kovin (posebno litega železa), za graviranje pobakrenih predmetov
ter za rafinacijo zlata in srebra.

                    (B) SULFONITRITNE KISLINE

Sulfonitritne kisline so zmesi koncentriranih solitrne in
žveplove kisline v določenih razmerjih (npr. v enakih delih). So
zelo korozivne in viskozne tekočine, ki se ponavadi pakirajo v
steklenice iz železne pločevine.

Uporabljajo se še posebej za nitriranje organskih spojin, v
industriji sintetičnih barvil in v proizvodnji nitroceluloze in
eksploziv.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  sulfaminske kisline (tar. št. 28.11) (katere ni šteti med
pravkar omenje ne sulfonitrne kisline) in

(b)  dušikovodikove in dušične kisline ter raznih dušikovih
oksidov (tar. št. 28.11).


28.09 - DIFOSFORJEV PENTOKSID; FOSFORJEVA KISLINA IN
POLIFOSFORJEVE KISLINE:

2809.10  - Difosforjev pentoksid

2809.20  - Fosforjeva kislina in polifosforjeve kisline

Ta tar. številka vključuje difosforjev pentoksid, fosforjevo
kislino (ortofosforjevo kislino ali navadno fosforjevo kislino),
pirofosforjevo kislino (difosforjevo klislino), metafosforjevo in
druge polifosforjeve kisline.

                    (A) DIFOSFORJEV PENTOKSID

Difosforjev pentoksid (P2O5, anhidrid fosforjeve kisline),
pridobivajo z zgorevanjem fosforja, ekstrahiranega iz naravnih
fosfatov, na suhem zraku. To je zelo koroziven bel prah, ki burno
absorbira vodo in se pakira v neprodušno zaprtih posodah.
Uporablja se za sušenje plinov in v organskih sintezah.

Difosforjev pentoksid obstaja v kristalni, amorfni in steklasti
obliki. Te tri različice, med seboj pomešane, tvorijo ("fosforni
sneg", ki se uvršča v to tar. številko.

                     (B) FOSFORJEVA KISLINA

Fosforjeva kislina (ortofosforjeva kislina ali navadna fosforjeva
kislina (H3PO4), se pridobiva z delovanjem žveplove kisline na
naravni trikalcijev fosfat. Tako dobljena komercialna kislina
vsebuje nečistoče (difosforjev pentoksid, kalcijev
dihidrogenoortofosfat, žveplov trioksid, žveplovo kislino,
silicij- fluorovodikovo kislino itd.). Čisto fosforjevo kislino
dobijo z nadzorovanim spajanjem difosforjevega pentoksida z vodo.

Fosforjeva kislina je lahko v obliki nestabilnih prizmatičnih
kristalov, vendar se kot taka težko vzdržuje v trdnem stanju.
Zaradi tega se ponavadi pripravlja v vodni raztopini (npr. 65%-na
raztopina, 90%-na raztopina itd.). Koncentrirana raztopina, ki je
pri normalni temperaturi prezasičena, je znana kot "sirupna
fosforjeva kislina".

Fosforjeva kislina se uporablja za pripravo koncentriranih
(trikratnih) superfosfatov. Uporablja se tudi v tekstilni
industriji in pa kot sredstvo za jedkanje (odstranjevanje rje).

Fosforjeva kislina preide ob kondenzaciji pri visoki temperaturi
v nekaj polimernih kislin: v pirofosforjevo (difosforjevo),
metafosforjevo in druge polifosforjeve kisline.

                   (C) POLIFOSFORJEVE KISLINE

(I)  Kisline, značilne po izmenjalnih P-O-P atomih se uvrščajo v
to tar. številko.

Polifosforjeve kisline ponavadi pridobivajo s kondenzacijo dveh
ali več molekul ortofosforjeve kisline ob delnem odstranjevanju
vode. Na ta način dobe celo vrsto linearnih kislin, katerih
splošna formula je:

H (n+2) Pn O (3n+1), pri čemer je n=2 ali več (velja za linearne
vrste) in

(HPO3)n, pri čemer je n=3 ali več.

(1)  Pirofosforjeva kislina (difosforna kislina H4P2O7) se
pridobiva z nadzorovanim segrevanjem ortofosforjeve kisline. Na
vlažnem zraku je nestabilna in se lahko pretvarja v orto kislino.

(2)  Metafosforjeve kisline. To so ciklične kisline, katerih
primeri so ciklotrifosforjeva kislina (HPO3)3 in ciklo-
tetrafosforjeva kislina (HPO3)4, ki se pojavljajo kot manjše
sestavine mešanih polifosforjevih kislin, ki vsebujejo več kot
86% P2O5.

Glacialna polifosforjeva kislina (komercialna metafosforjeva
kislina) je kemično nedefinirana zmes fosforjevih kislin
(pretežno linearnih), ki lahko vsebuje soli natrija iz teh
kislin. Take zmesi, ki se uvrščajo v to tar. številko, se
pojavljajo kot steklaste mase, ki hlapijo, če so razbeljene in ne
kristalizirajo.

Vodo izredno dobro absorbirajo in se uporabljajo za sušenje
plinov.

(3)  Druge polifosforjeve kisline tipa P-O-P. To so seveda zmesi,
ki se prodajajo pod imeni "polofosforjeve" ali "superfosforjeve"
kisline, ki vsebujejo veččlene vrste, kot je npr. trifosforjeva
kislina (H5P3O10) in tetrafosforjeva kislina (H6P4O13). Tudi te
zmesi se uvrščajo v to tar. številko.

(II)  Druge polifosforjeve kisline

Ta del tarife vključuje med drugim hipofosforjevo kislino
(difosforjevo (IV) kislino) (H4P2O6). Ta spojina nastopa v obliki
kristalnega dihidrata, katerega je treba hraniti na suhem. Je
stabilnejše v šibkih raztopinah.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  drugih fosfojevih kislin in anhidridov (fosfonske kisline in
njenih anhi dridov, fosfinske kisline) (tar. št. 28.11) in

(b)  vodikove fosfide (tar. št. 28.48).


28.10 - BOROVI OKSIDI; BOROVE KISLINE

                        (A) BOROVI OKSIDI

Dibortrioksid (B2O3) obstaja kot prosojna, steklasta masa, kot
kristali ali kot beli kosmiči.

Uporablja se za proizvodnjo umetnega dragega in poldragega
kamenja (korund, safir itd.) tako, da učinkuje na hlapljive
kovinske fluoride.

Ta tar. številka vključuje tudi vse druge borove okside.

                       (B) BOROVE KISLINE

Borova kislina (ortoborova kislina) (H3BO3) pridobivajo z
razgrajevanjem naravnih boratov s pomočjo kisline ali pa s
fizikalno-kemično obdelavo surove borove kisline.

Obstaja v obliki prahu ali majhnih luskinic, sljudastih kosmičev
ali kristalnih kepic s prosojnimi robovi in pepelnatosive ali
modrikaste barve (kristalizirana kislina). Je brez vonja in je
mastnega otipa.

Uporablja se kot antiseptično sredstvo (borova voda), za
proizvodnjo borsilikatnega stekla (majhen koeficient raztezanja),
steklastih spojin, Guignetovega zelenila (hidrirani borov oksid),
umetnih boratov (boraks), hidroksi. in aminoantrahinona, za
impregnacijo stenja za sveče, za ognjevarno obleko itd.

Surova naravna borova kislina spada v tar. št. 25.28, v kolikor
ne vsebuje več kot 85% H3BO3, računano na suho snov. Če vsebnost
H3BO3 presega 85%, se kislina uvršča v to tar. številko.
Metaborova kislina (HBO2)n se prav tako uvršča v to tar.
številko.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) tetrafluoroborove kisline (fluoroborove kisline) (tar. št.
28.11) in

(b)  gliceroborovo kislino (tar. št. 29.20).


28.11 - DRUGE ANORGANSKE KISLINE IN DRUGE ANORGANSKE KISIKOVE
SPOJINE NEKOVIN

  - Druge anorganske kisline:

2811.11  - - fluorovodik (fluodovodikova kislina)

2811.19  - - druge

   - Druge anorganske kisikove spojine nekovin:

2811.21  - - ogljikov dioksid

2811.22  - - silicijev dioksid

2811.23  - - žveplov dioksid

2811.29  - - druge

Ta tar. številka vključuje mineralne kisline in anhidride ter
druge okside nekovin. Najpomembnejši med njimi so navedeni v
nadaljnjem besedilu in razvrščeni po njihovi komponenti nekovin v
naslednjem zaporedju: fluor, klor, brom, jod, žveplo, selen,
telur, dušik, fosfor,arzen, ogljik, silicij.

                      (A) FLUOROVE SPOJINE

(1)  Fluorovodik (fluorovodikova kislina) (HF) se dobi z
delovanjem žveplove kisline na naravni kalcijev fluorid (fluorit)
ali na kriolit. Prečiščuje se z obdelavo s kalijevim karbonatom
ali z destilacijo (včasih vsebuje majhne količine silikatov in
silicij - fluorovodikove kisline kot nečistote). V brezvodnem
stanju je fluorovodikova kislina zelo higroskopična tekočina
(točka vrenja je med 18 stopinj C in 20 stopinj C). Na zraku se
kadi. V brezvodnem stanju in v koncentrirani raztopini prodira
globoko v tkivo in fluorira organske snovi. Hrani se jo v
kovinskih steklenicah, obloženih s svincem, gutaperčo ali s
cerezinskim voskom. Kislina zelo velike čistote se hrani v
srebrnih steklenicah.

Uporablja se za najedanje stekla, proizvodnjo filtrirnih
papirjev, ki ne puščajo pepela, za proizvodnjo tantala in
fluoridov, za čiščenje in dekapiranje odlivkov, v organskih
sintezah, kot sredstvo za nadziranje procesa fermentacije itd.

(2)  Fluorove kisline, ki vključujejo:

(a)  tetrafluoroborovo kislino (fluoroborovo kislino) (HBF4) in

(b)  heksafluorosilicijevo kislino (H2SiF6), ki se dobiva npr. v
vodnih raztopinah kot vzporedni proizvod v proizvodnji
superfosfatov, ali pa iz silicijevega fluorida. Uporablja se za
elektrolitsko rafinacijo kositra in svinca, za proizvodnjo
fluoro-silikatov itd.

                       (B) KLOROVE SPOJINE

Najpomembnejši med temi spojinami so močni agensi za oksidacijo
in kloriranje. Uporabljajo se za beljenje in v organskih
sintezah. Te spojine so praviloma nestabilne. Sem se uvrščajo:

(1)  Hipoklorova kislina (HClO). Je proizvod, nevaren za
vdihavanje in eksplodira v stiku z organskimi snovmi. Plin se
dobavlja v vodni raztopini, je rumene barve, včasih rdečkast.

(2)  Klorova kislina (HClO3). V prometu se pojavlja le kot
brezbarvna ali ru menkasta vodna raztopina.

(3)  Perklorova kislina (HClO4). Je bolj ali manj koncentrirani
proizvod, ki daje razne hidrate, najeda kožo in se uporablja za
analize.

                       (C) BROMOVE SPOJINE

(1)  Bormovodikova kislina (HBr) je brezbarvni plin z močnim in
nadražujočin vonjem. Lahko je pakiran pod pritiskom ali v obliki
vodnih raztopin, ki se na zraku posebno dobro razgrajujejo (še
posebej pod učunkom svetlobe). Bormovodikova kilsina se uporablja
za proizvodnjo bromidov in za organske sinteze.

(2)  Bromova kislina (HBrO3) obstaja le v vodnih raztopinah in se
uporablja v organskih sintezah.

                       (D) JODOVE SPOJINE

(1)  Jodovodikova kislina (HJ) je brezbarven, zadušljiv plin, ki
se lahko razgrajuje. Pojavlja se v obliki korozivnih vodnih
raztopin, ki se, če so koncentriani, kadijo na vlažnem zraku.
Uporabljajo se v organskih sintezah kot redukcijsko sredstvo in
kot posrednik za fiksiranje joda.

(2)  Jodova kislina (HJO3) in njen anhidrid (J2O3) sta lahko v
obliki prizmatičnih kristalov ali v obliki vodne raztopine.
Uporabljata se v medicini ali kot absorbcijsko sredstvo za
plinske maske.

(3)  Perjodova kislina (HJO4 . 2H2O) ima podobne lastnosti kot
jodova kislina.

                      (E) ŽVEPLOVE SPOJINE

(1)  Vodikov sulfid (žveplovodikova kislina) (H2S)je zelo
toksičen (krvni strup), brezbarven plin, ki je vonja po gnilih
jajcih. Dobavlja se v jeklenih valjih pod pritiskom. Uporablja se
za analize, za prečiščevanje žveplene in klorovodikove kisline,
za pridobivanje žveplenega dioksida ali regeneriranega žvepla.

(2)  Peržveplova kislina se pojavlja v obliki kristalov:- navadna
peržveplova kislina (H2S2O8) in njen anhidrid (S2O7) in -
monoperžveplova kislina (H2SO5) (Carova kislina), ki je zelo
higroskopična in je močno oksidacijsko sredstvo.

(3)  Tionova kislina - obstajajo le v vodni raztopini;
ditiožveplena kislina (H2S2O6), tritiožveplova kislina (H2S3O6),
tetrationžveplova kislina (H2S4O6), pentatiožveplova kislina
(H2S5O6).

(4)  Aminožveplova kislina (sulfaminska kislina) (SO2(OH)NH2) se
pridobiva z raztapljanjem sečnine v žveplovi kislini, žveplovem
trioksidu ali v oleumu. V kristalni obliki se v vodi slabo topi,
v alkoholu pa zlahka. Uporablja se za proizvodnjo ognjevarnih
apretur za tekstil, za strojenje, galvanizacijo in v organskih
sintezah.

(5)  Žveplov dioksid (SO2) dobivajo z izgorevanjem žvepla, z
žganjem naravnih sulfidov (posebno železovega pirita) in z
žganjem narav nega kalcijevega sulfata (npr. anhidrida) z ilovico
ali s koksom. Je brezbarven in zadušljiv plin.

Žvepov dioksid se dobavlja v tekočem stanju v jeklenkah pod
pritiskom ali v vodni raztopini. V obliki vodne raztopine ga
pogosto in zgrešeno imenujejo "žveplena kislina".

Žveplov dioksid se, kot močno oksidacijsko sredstvo in sredstvo
za beljenje, uporablja v najrazličnejše namene: za beljenje
tekstila živalskega izvora, slame, puha in želatine; pri
rafinaciji sladkorja po sulfitnem postopku; za konzerviranje
sadja in zelenjave; pri pripravi kislih sulfitov za obdelavo
lesne celuloze, v proizvodnji žveplove kisline; kot
dezinfekcijsko sredstvo (za "presekanje" vinskega vrenja). Tekoči
žveplov dioksid, ki znižuje temperaturo hlapenja, se uporablja v
hladilnih napravah.

(6)  Žveplov trioksid (SO3) (anhidrid žveplove kisline). To so
beli, trdni in igličasti kristali, nekoliko podobni azbestu. Na
vlažnem zraku se kadi, z vodo reagira burno in jo absorbira.
Hraniti ga je treba v neprodušno zaprtih posodah iz železne
pločevine, ali pa v posebnih steklenih ali keramičnih balonih,
opremljenih z elementom, ki vsebuje anorgansko cnov, ki absorbira
vlago. Uporablja se za proizvodnjo oleuma (tar. št. 28.07) in
galunov (tar. št. 28.33).

(7)  Dižveplov trioksid (S2O3) so nestabilni zeleni kristali, ki
v stiku z vodo razpadajo in razpadajo v alkoholu. Uporablja se
kot redukcijsko sredstvo v proizvodnji sintetičnih barv.

                      (F) SELENOVE SPOJINE

(1)  Selenovodik (H2Se) je plin neznosnega vonja in je nevaren,
saj paralizira naravna čutila vonja. V prometu je v nestabilnih
vodnih raztopinah.

(2)  Selenasta kislina (H2SeO3) in njen anhidrid (SeO2) sta v
obliki zelo nestabilnih šeststraničnih kristalov, ki so v vodi
zelo težko topni. Uporablja se v industriji emajla.

(3)  Selenova kislina (H2SeO4) so beli kristali, ki so lahko
brezvodni ali hidrirani.

                      (G) TELURJEVE SPOJINE

Telurjeve spojine so: telurovodik (H2Te) - v vodni raztopini,
telurjeva kislina (H2Te3) in njen anhidrid (TeO2)(bel, trden),
telurjeva kislina (H2TeO4) - brezbarvni kristali in njen anhidrid
(TeO3) - oranžno obarvana snov.

                      (H) DUŠIKOVE SPOJINE

(1)  Dušikovodikova kislina (HN3) - brezbarvna, toksična tekočina
zadušljivega vonja. V vodi je zelo topna, nestabilna in z
lastnostmi eksploziva. Njene soli (azidi) spadajo v tar. št.
28.50 in ne v V. pododdelek.

(2)  Dušikov suboksid (didušikov oksid)(N2O) je plin sladkega
okusa (smejalni plin) in topen v vodi. V prometu se pojavlja v
tekočem stanju. V plinastem stanju se uporablja kot anastetik, v
tekočem in trdnem stanju pa kot hladilno sredstvo, kot poganjalni
plin za penasto smetano..

(3)  Dušikov dioksid (NO2) (nitroksil, nitrozne pare "dušikov
peroksid") je pri 0 stopinj C brezbarvna tekočina, pri višjih pa
oranžnorjava. Njeno vrelišče je pri 22 stopinj C in takrat
sprošča rdečkaste pare. Je najstabilnejši med dušikovimi oksidi
in je močno oksidacijsko sredstvo.

                     (I) FOSFORJEVE SPOJINE

(1)  Hipofosforna kislina (H3PO2) - lisasti kristali, stalijo se
pri okoli 25 stopinj C. Na zraku zelo oksidirajo in so močno
redukcijsko sredstvo.

(2)  Fosfonska kislina (H3PO3) - nestabilni kristali, stalijo se
pri okoli 71 stopinj C, topni v vodi. Tudi njena anhidrida (P2O3
ali P4O6) (kristali) se stalita pri okoli 24 stopinj C s tem, da
sprva prehajata v rumeno in nato v rdečo barvo. Če sta
izpostavljena svetlobi, se postopoma razgrajujeta.

                      (J) ARZENOVE SPOJINE

(1)  Diarzenov trioksid (As2O3) (arzenov sekvioksid, arzenov
oksid, beli arzen). Zgrešeno ga imenujejo "arzenova kislina",
pridobiva se z žganjem železo-arzenovih rud niklja in srebra ali
iz arzenovih piritov. Vsebuje nečistote (arzenov sulfid, žveplo,
antimonov oksid in druge.

Komercialni arzenov trioksid je ponavadi bel prah brez vonja in
je zelo strupen (arzenov cvet). Steklasti anhidrid izgleda kot
amorfna prosojna masa, porcelanski anhidrid je neprosojen in
sestavljen iz medsebojno povezanih oktaedrskih kristalov.

Uporablja se: za konzerviranje surovih kož in zooloških primerkov
(včasih pomešan z milom), kot strup za podgane, za proizvodnjo
papirja za uničevanje muh, v proizvodnji sredstev za motenje, v
proizvodnji steklastih emajlov in zelenih mineralnih barv, kot so
npr. Schelle zelena barva (bakrov arzenit) in Schweinfurt zelena
barva (baker-acetonski arzenid); v majhnih količinah ga
uporabljajo kot zdravilo (za zdravljenje dermatitisa, mrzlice in
astme).

(2)  Diarzenov pentoksid (As2O5) pridobivajo z oksidacijo
arzenovega trioksida ali z dehidriranjem arzenove kisline. Je
zelo strupen prah, ki se v vodi počasi topi in pri tem tvori
arzenovo kislino. Uporabljajo ga za proizvodnjo arzenove kisline,
kot oksidacijsko sredstvo itd.

(3)  Arzenove kisline - ime "arzenova kislina" je dan
ortoarzenovi kislini(H3AsO4 . 1/2H2O) in drugim hidratom
arzenovega pentoksida (piro-arzenove in meta-arzenove kisline
itd.). Kristalizirajo v brezbarvne iglice in so smrtno nevarni
strupi.

Arzenova kislina se uporablja za proizvodnjo sintetičnih barv
(fuksina itd.), arzenatov in organskih arzenovih derivatov, ki se
uporabljajo kot zdravila ali insekticidi.

Ta tar. številka izključuje arzeno vodik (AsH3) (tar. št. 28.50).

                      (K) OGLJIKOVE SPOJINE

(1)  Ogljikov monoksid (CO) - toksičen (krvni strup), brezbarven
plin brez okusa. Pakirajo ga pod pritiskom. Njegove redukcijske
sposobnosti se izkoriščajo med drugim v metalurgiji.

(2)  Ogljikov dioksid (CO2). Nepravilno ga imenujejo "ogljikova
kislina", pridobivajo pa ga z zgorevanjem ogljika ali s
segrevanjem apnenčastih snovi, pa tudi z delovanjem kislin.

To je brezbarven plin, enkrat težji od zraka in ki gasi ogenj.
Ogljikov dioksid se pakira kot tekočina (komprimirana v
jeklenkah) ali kot trdna snov (komprimirane kocke v izoliranih
posodah - "ogljikov sneg", ali "ogljikov led" ali "suhi led" - ki
ima -80 stopinj C).

Uporablja se v metalurgiji, v proizvodnji sladkorja in za
gaziranje pijač. Tekoči ogljikov dioksid služi za penjenje piva,
za proizvodnjo salicilne kisline, v aparatih za gašenje požarov
itd. Trdni ogljikov dioksid pa se uporablja kot hladilno sredstvo
(do -80 stopinj C).

(3)  Cianovodik (HCN) (cianovodikova kislina, pruska kislina).
Pridobivajo jo z delovanjem žveplene kisline na cianid, ali pa z
delovanjem katalizatorja na zmesi amonijaka in ogljikovodikov.

Je zelo toksična, brezbarvna tekočina vonja po grenkem mandlju.Z
vodo se meša in je od nje manj gost. Je težko obstojen v nečistem
stanju ali v šibki raztopini.

Cianovodikova kislina se uporablja v organskih sintezah (npr. pri
proizvodnji akrilonitrila z reakcijo z acetilenom) in kot
sredstvo za uničevanje parazitov.

(4)  Izocijanova, tiocianova in fulminova kislina.

                     (L) SILICIJEVE SPOJINE

Silicijev dioksid (SiO2) (čista silika, anhidrid silicijeve
kisline itd.) pridobivajo z obdelavo silikatne raztopine s
kislinami, ali pa z razgrajevanjem silicijevih halogenidov pod
vplivom vode in toplote.

Lahko je v amorfnem stanju (v obliki belega prahu - "Bela
silika", "cvet silike", "kalcinirana silika", v obliki steklastih
zrn - "steklasta silika", v želatinastem stanju - "silikino
ivje", "hidrirana silika"), ali pa v obliki kristalov (tridimit
in kristobalitne olike).

Silicijev dioksid je odporen proti kislinam. Staljeni silicijev
dioksid se zaradi tega uporablja za izdelavo laboratorijskih
naprav in industrijske opreme, ki je lahko izpostavljena hitrim
temperaturnim spremembam (segrevanju in ohlajevanju), ne da bi
pri tem počila (glej splošna določila k 70. poglavju). Fino
uprašnjeni silicijev dioksid se uporablja pri izdelavi barv kot
ekstender (sredstvo za enakomerno porazdelitev barve) in kot
polnilo za lake. Aktivirani silika-gel se uporablja za sušenje
plinov.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravni silicijev dioksid (25. poglavje, razen vrst, ki so
sestavina dragega ali poldragega kamenja - glej komentar k tar.
št. 71.03 in 71.05),

(b)  koloidne suspenzije silicijevega dioksida - silike, ki se
praviloma uvrščajo v tar. št. 38.24, v kolikor niso posebej
pripravljene za posebne namene (npr. kot pomožna sredstva za
tekstil iz tar. št. 38.09) in

(c)  silika-gel z dodanimi kobaltovimi solmi (uporablja se kot
indikator vlažnosti) (tar. št. 38.24).

                     (M) KOMPLEKSNE KISLINE

Ta tar. številka vključuje tudi kemično določene kompleksne
kisline, ki sestoje iz dveh ali več mineralnih kislin nekovin
(npr. klorove kisline) ali kislin nekovin (npr. silicij-
volframova, bor- volframova kislina itd.) in ki niso
specificirane ali zaobsežene v drugih tar. številkah tega
poglavja.

Antimon je kovina, zato se antimonova kislina in antimonovi
oksidi uvrščajo v tar. št. 28.25.


                         III. PODODDELEK

             HALOGENSKE IN ŽVEPLOVE SPOJINE NEKOVIN

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Ta pododdelek vključuje proizvode, ki so kljub temu, da so znani
pod imeni kloridi, sulfidi itd., podobni tistim solem kovin in
vodikovih kislin, ki so uvrščene v V. pododdelek. Pravzaprav
predstavljajo kombinacijo nekovin, kot so:

(1) halogeni z nekovino, razen s kisikom ali vodikom (halogene
spojine),

(2)  spojin, navedenih pod (1), v kombinaciji s kisikom
(oksihalogenidi) in

(3)  žvepla z nekovino, razen s kisikom ali vodikom (žveplene
spojina).

Oksisulfidi nekovin (kombinacija: žveplo - kisik - nekovina) so
iz tega pododdelka izključeni in se uvrščajo v tar. št. 28.51.

V V. pododdelek se razvrščajo halogenidi, oksihalogenidi in
sulfidi kovin (glej splošna določila k I. pododdelku) z
amonijevim (NH4+) radikalom (ionom), razen v primeru spojin
plemenitih kovin (tar. št. 28.43) in spojin iz tar.številk od
28.44 do 28.46.


28.12 - HALOGENIDI IN OKSIHALOGENIDI NEKOVIN

2812.10  - Kloridi in oksikloridi

2812.90  - Drugi

                       (A) KLORIDI NEKOVIN

Najpomembnejši med temi dvojnimi spojinami so:

(1)  Jodovi kloridi:

(a)  Jodov monoklorid (JCl). Nastaja z neposrednim delovanjem
klora na jod. Pri temperaturah nad 27 stopinj C je temnorjava
tekočina, pri temperaturah pod 27 stopinj C pa v obliki
rdečkastih kristalov. Njegova gostota je 3 in razpada v vodi. Na
koži povzroča močne opekline. Uporablja se v organskih sintezah
kot agens za jodiranje.

(b)  Jodov triklorid (JCl3). Pridobivajo ga na enak način kot
monoklorid, ali pa iz jodovodikove kisline. Rumene iglice so
topne v vodi. Uporablja se za iste namene kot monoklorid, pa tudi
v medicini.

(2)  Žveplovi kloridi:

(a)  Dižveplov diklorid (S2Cl2). Pridobivajo ga z delovanjem
klora na žveplo. To je komercialni žveplov monoklorid, je rumena
ali rdečkasta tekočina, ki na zraku sprošča zadušljive pare.
Razgrajuje ga voda. Je topilo za žveplo in se uporablja pri
hladni vulkanizaciji kavčuka in gutaperče.

(b)  Žveplov diklorid (SCl2). Dobiva se iz monoklorida. Je
rdečkastorjava tekočina, ki razpada v vodi in ki je precej
nestabilna. Gostota žveplovega diklorida je 1,7. Uporablja se za
hladno vulkanizacijo kavčuka in kot agens za kloriranje v
proizvodnji sintetičnih barv (posebno tioindiga).

(3)  Fosforjevi kloridi:

(a)  Fosforjev triklorid (PCl3). Dobivajo ga z neposrednim
delovanjem klora na fosfor. Je tekočina brez barve in gostote
1,6, je korozivna, nadražujoča in deluje kot solzivec. V vlažni
atmosferi se kadi in razpada v stiku z vodo. Uporablja se
predvsem kot agens za kloriranje v organskih sintezah (npr. v
proizvodnji kislih kloridov, barv itd., pa tudi v proizvodnji
keramike za dosego sijaja.

(b)  Fosforjev pentaklorid (PCl5). Dobivajo ga iz triklorida v
obliki belih ali rumenkastih kristalov. Njegova gostota je 3,6.
Kot triklorid, se tudi pentaklorid vlažni atmosferi kadi in se
razgrajuje v stiku z vodo ter ima lastnosti solzivca.. Uporablja
se v organski kemiji kot agens za kloriranje in katalizator (npr.
v proizvodnji i- zatin kloridov).

Fosfonijev klorid (PH4Cl) je iz te tar. številke izključen (tar.
št. 28.51).

(4)  Arzenovi kloridi:

Arzenov triklorid (AsCl3) - pridobivajo ga z delovanjem klora na
arzen ali klorovodikove kisline na arzenov trioksid. Je tekočina
brez barve, oljnatega videza, se na vlažnem zraku kadi in je
toksična.

(5)  Silicijevi kloridi:

Silicijev tetraklorid (SiCl4) - pridobivajo ga z delovanjem klora
na zmes silicijevega oksida in ogljika, ali pa na silicij,
silicijevo bronzo ali ferosilicij. Je tekočina brez barve,
gostote 1,5. Na vlažnem zraku sprošča zadušljive bele pare.
Razgrajuje se v vodi in pri tem tvori želatinozni silicijev
dioksid. Uporablja se za proizvodnjo silikonov ali dimnih zaves.

Substituirani proizvodi silikovodikov, kot je npr. triklorosilan
(SiHCl3), so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 28.51).

Ta tar. številka ne vključuje ogljikovega tetraklorida
(tetraklormetana) (CCl4), tetraklorbenzana (C6Cl6),
oktaklornaftalina (C10Cl8) in podobnih ogljikovih kloridov. To so
klorirani ogljikovi derivati (tar. št. 29.03).

                     (B) OKSIKLORIDI NEKOVIN

Med te trojne spojine med drugim spadajo:

(1)  Žveplovi oksikloridi:

(a)  Žveplov dikloridoksid (sulfinil klorid, tionilklorid)
(SOCl2). Dobivajo ga z oksidacijo žveplovega diklorida z
žveplovim trioksidom ali s sulfuril kloridom. Je tekočina brez
barve in gostote 1,7. Sprošča zadušljive pare, razpada v vodi.
Uporablja se v proizvodnji organskih kloridov.

(b)  Žveplov diklorov dioksid (sulfonil klorid, sulfuril klorid,
"diklorosulfonska kislina") (SO2Cl2). Dobi se z delovanjem klora
na žveplov dioksid na sončni svetlobi ali v prisotnosti
katalizatorja (kafre ali aktivnega oglja). Je brezbarvna tekočina
z gostoto okoli 1,7. na zarku se kadi, v vodi razpada in je
korozivna. Uporablja se kot agens za kloriranje in žveplanje v
organskih sintezah, npr. v proizvodnji kislih kloridov.

Ta tar. številka izključuje klorosulfonsko kislino
("kloridinžveplovo kislino") (ClSO2OH) (tar. št. 28.06).

(2)  Selenoksiklorid

Selenoksiklorid, ponavadi imenovan "selenilklorid" (SeOCl2) je
podoben tionilkloridu. Dobiva se ga z delovanjem selenovega
triklorida na selenov dioksid. Pri temperaturah nad 10 stopinj C
je rumena tekočina, ki se na zraku kadi. Pod to temperaturo tvori
brezbarvne kristale. Njegova gostota je okoli 2,4. V vodi
razpada, uporablja pa se v organskih sintezah in za
dekarbonizacijo valjev motorjev z notranjim izgorevanjem.

(3)  Nitrozilklorid (NOCl) (dušikov oksiklorid). Je plin oranžne
barve, zadušljivega vonja, je toksičen. Uporablja se kot
oksidacijsko sredstvo.

(4)  Fosforjev trioksiklorid (POCl3) (fosforilklorid). Dobivajo
ga iz fosfor triklorida, obdelanega z kalijevim kloratom, iz
fosforjevega pentaklorida, obdelanega z borovo kislino, ali pa z
delovanjem karbonilklorida na trikalcijev fosfat. Je brazbarvna
tekočina gostote okoli 1,7. Je nadražujočega vonja, na vlažnem
zraku se kadi in razpada v vodi. Uporabljajo ga kot agens za
kloriranje v organskih sintezah in v proizvodnji anhidridov
ocetne kisline in klorosulfonske kisline.

(5)  Ogljikov oksiklorid (COCl2) (karbonilklorid, fosgen).
Pridobivajo ga z učinkovanjem klora na ogljikov monoksid v
prisotnosti živalskega ali lesnega oglja, ali pa z delovanjem
oleuma na ogljikov tetraklorid. Je brezbarven, do temperature 8
stopinj C tekoč, nad njo plinast. V tekočem stanju ga hranijo v
težkih jeklenih kontejnerjih pod pritiskom. Kot raztopina v
toluonu ali benzenu se uvršča v tar. št. 38.24.

Je solzivec in zelo toksičen. Kot agens za kloriranje ga veliko
uporabljajo v organskih sintezah (npr. v proizvodnji kislih
kloridov, amino derivatov, Michlerjevih ketonov in vmesnih
proizvodov v industriji organskih barvil).

               (C) DRUGE HALOGENE SPOJINE NEKOVIN

Ta skupina vključuje druge halogenide nekovin (fluoride, bromide
in jodide).

(1)  Fluoridi:

(a)  jodov pentafluorid (IF5) - kadeča se tekočina

(b)  fosforni in silicijevi fluoridi

(c)  borov trifluorid (BF3). Dobivajo ga s segrevanjem naravnega
kalcijejevega fluorida in borovega oksida v prahu v prisotnosti
žveplove kisline. Je brezbarven plin, na vlažnem zraku se kadi,
karbonizira organske proizvode. Zelo absorbira vodo in pri tem
tvori bor- fluoroborovo kislino. Služi kot sredstvo za
dehidriranje in kot katalizator v organskih sintezah. Tvori
kompleksne spojine z organskimi spojinami (npr. z dietiletrom,
ocetno kislino ali fenolom) - te spojine, ki se prav tako
uporabljajo kot katalizatorji, se uvrščajo v tar. št. 29.42.

(2)  Bromidi:

(a)  Jodov bromid (JBr) (monobromid). Jodov bromid pridobivajo s
spajanjem obeh elementov. Je črnikavordeča kristalna masa,
podobna jodu in je topna v vodi. Uporablja se v organskih
sintezah.

(b) Fosforjevi bromidi (PBr3). Pridobivajo ga z delovanjem broma
na fosfor, raztopljen v ogljikovem disulfidu. Je brezbarvna
tekočina, ki se na vlažnem zraku kadi in razpada v vodi. Njegova
gostota je okoli 2,8. Uporablja se v organskih sintezah.

Ta tar. številka ne vključuje fosfonijumbromida (PH4Br) (tar. št.
28.51) ter ogljikovih bromidov (tar. št. 29.03).

(3)  Jodidi

(a)  Fosforjevi jodidi

-  fosforjev dijodid (P2J4) - Dobivajo ga z delovanjem joda na
fosfor, raztopljen v ogljikovem disulfidu. Je v obliki oranžno
obarvanih kristalov, ki sproščajo obarvane pare,

-  fosforjev trijodid (PJ3) - se pridobiva na podoben način kot
fos forjev dijodid, kristalizira v temnodeče tabletke.

Fosfonijumjodid (PH4J) se uvršča v tar. št. 28.51.

(b)  Arzenovi jodidi

Arzenov trijodid (AsJ3) - rdeči kristali, ki se dobivajo iz
sestavnih prvin. Je toksičen in hlapljiv. Uporablja se v medicini
kot laboratorijski reagens.

(c)  Spojine joda z drugimi halogenidi (glej predhodne alineje
A(1), C(1)(a) in C(2)(a).

(4)  Oksihalogenidi, razen oksiklorida:

(a)  Oksifluoridi, npr. fosfortrioksifluorid (fosforilfluorid)
(POF3)

(b)  Oksibromidi, npr. žveplov oksibromid (SOBr2) (tionilbromid)
- oranžna tekočina, in fosforoksitribromid (POBr3)
(fosforilbromid) - v slojevitih kristalih.

(c)  Oksijodidi.


28.13 - SULFIDI NEKOVIN; FOSFORJEV TRISULFID, KOMERCIALNI

2813.10  - Ogljikov disulfid

2813.90  - Drugi

Najpomembnejše izmed teh dveh spojin so naslednje:

(1)  Ogljikov disulfid (CS2)

Ogljikov disulfid pridobivajo z delovanjem žveplenih par na
razbeljen ogljik. To je brezbarvna in toksična spojina gostote
okoli 1,3 in ki se z vodo ne meša. V nečistem stanju je vonja
gnilih jajc, je zelo hlapljiv in vnetljiv, nevaren za vdhihovanje
in rokovanje z njim. Dobavlja se v keramičnih, kovinskih ali
steklenih kontejnerjih, opletenih z ličjem ali vrbovino ter
pogosto zaprtih (pletenke).

Uporablja se kot topilo za razne namene: za ekstrakcijo vina,
maščob in eteričnih olj, za razmaščevanje kosti, v medicini, v
industriji umetnih ali sintetičnih vlaken in v gumarski
industriji. Uporabljajo ga tudi v kmetijstvu, kjer ga vbrizgavajo
v tla, da bi uničili insekte,zajedalce itd. V kmetijstvu se
včasih uporablja tudi kalijev karbamat (tar. št. 28.42) (glej
komentar k tar. št. 38.08).

(2)  Silicijev disulfid (SiS2)

Silicijev disulfid pridobivajo z delovanjem žveplene pare na zelo
segreti silicij. Je bel, trdna snov, ki kristalizira v hlapljive
iglice. Razgrajuje vodo in pri tem tvori želatinozni silicijev
dioksid.

(3)  Arzenovi sulfidi

Ta tar. številka vključuje umetne sulfide, dobljene iz naravnih
sulfidov ali ali iz arzenovih pentoksidov in arzenovega trioksida
z delovanjem žvepla ali vodikovega sulfida.

(a)  Diarzenov sulfid (umetni realgar, lažni realgar, rdeči
sulfid) (As2S3) ali (As4S4). Je toksičen in se pojavlja v obliki
rdečih ali oranžnih kristalov specifične gostote okoli 3,5.
Izpareva brez taljenja. Uporablja se v pirotehniki za proizvodnjo
artiklov za ognjemete (zmešan s kalijevim nitratom in žveplom), v
proizvodnji barv (arzenove rubinaste barve) in v obdelavi kož (za
odstranjevanje dlake s surovih kož).

(b)  Diarzenov trisulfid (umetni auripigment, lažni auripigment),
rumeni sulfid) (As2S3). Je toksičen, rumen prah gostote okoli 2,7
in brez vonja. V vodi ni topen. Uporablja se za podobne namene
kot diarzenov trisulfid, poleg tega pa še kot pigment za usnje in
gumo, kot paraziticid v medicini (ker uničuje bolezenske
izrastline). Z alkalnimi sulfidi tvori triarzenate iz tar. št.
28.42.

Ta tar. številka izključuje naravne sulfide, razen arzena
(disulfida in realgarja, trisulfida ali auripigmenta) . tar. št.
25.30.

(4)  Fosforjevi sulfidi

(a)  Tetrafosforjev trisulfid (P4S3). Dobijo ga iz obeh
elementov. Je siva ali rumena trdna, gosta snov gostote okoli
2,1. Pojavlja se v amorfni obliki ali v kristalih. Ima vonj po
čebuli, ni zelo toksičen, čeprav je vdihavanje njegovega prahu
škodljivo. Razgrajuje se v vreli vodi, ne pa tudi na zraku. Je
najstabilnejši fosforjev sulfid in se uporablja v proizvodnji
pentasulfida in, kot fosforjev nadomestek, v proizvodnji
vžigalic,pa tudi v organskih sintezah.

(b)  Difosforjev pentasulfid (P2S5 ali P4S10) se pojavlja v
rumenih kristalih gostote med 2,03 in 2,09. Uporablja se za iste
namene kot tetrafosforjev sulfid, poleg tega pa še za pripravo
flotacijskih agensov za rude.

(c)  Komercialni fosforjev trisulfid. Ta proizvod je znan kot
fosforjev trisulfid, je zmes, katere približna formula je P2S3.
Pojavlja se v obliki rumenkastosive kristalne mase in razpada v
vodi. Uporablja se v organskih sintezah.

Ta tar. številka izključuje :

(a)  Spojine žvepla s halogeni (npr. žveplove kloride) (tar. št.
28.12) in

(b)  Oksisulfide (npr. arzenove, ogljikove ali silicijumove) in
tiohalogenide nekovin (npr. fosforjev klorsulfid in tiokarbonilni
klorid) (tar. št. 28.51).


                         IV. PODODDELEK

    ANORGANSKE BAZE IN OKSIDI, HIDROKSIDI IN PEROKSIDI KOVIN

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Baze so spojine, značilne po hidroksilnem radikalu (OH). S
kislinami reagirajo tako, da tvorijo soli kovin. V tekočem stanju
ali v raztopini so elektroliti, ki sproščajo kovino in analogni
radikal (amonijak (NH4+)) na katodi.

Oksidi kovin so spojine kovin s kisikom. Mnogi oksidi,
kombinirani z eno ali več molekulami vode, tvorijo hidrokside.

Oksidi so pretežno bazični, saj njihovi hidroksidi delujejo kot
baze. Nekateri hidroksidi (anhidrid oksidi) reagirajo le z bazami
alkalnih in drugih kovin tako, da tvorijo soli, medtem ko se
druga, zelo obsežna skupina (amfoterni oksidi), obnaša kot
anhidrid oksidi in kot baze. To skupino je šteti za anhidride
kislin (pravih ali hipotetičnih), ki odgovarjajo svojim
hidroksidom.

Za nekatere okside (slane okside) lahko štejemo, kot da so
dobljeni z združitvijo baznega oksida in anhidroksida.

Ta pododdelek vključuje:

(1)  okside, hidrokside in perokside kovin - bodisi bazne, kisle,
amfoterne ali slane in

(2)  druge anorganske baze brez kisika, kot je npr. amonijak
(tar. št. 28.14) ali hidrazin (tar. št. 28.25) ter tiste
anorganske baze, ki vsebujajo kovine, kot je npr. hidroksilamin
(tar. št. 28.25).

Ta pododdelek izključuje:

(a)  okside in hidrokside iz 25. poglavja, še posebno magnezijev
oksid (kemično čist ali ne) ter živo in gašeno apno (surovi
kalcijev oksid in hidroksid),

(b)  okside in hidrokside, ki tvorijo rude (tar. št. od 26.01 do
26.17), luskine-ostružke, pepel, žlindre, pene ali druge ostanke,
ki vsebujejo kovine (tar. št. 26.18 do 26.20),

(c) okside plemenitih kovin (tar. št. 28.43), radioaktivnih prvin
(tar. št. 28.44), itrij, skandij (tar. št. 28.46)

(d)  kisikove spojine vodika iz tar. št. 22.01 (vodo), iz tar.
št. 28.45 (težka voda), iz tar. št. 28.47 (vodikov peroksid), iz
tar. št. 28.51 (destilirana in elektroprevodna voda ter voda
podobne čistote, vštevši vodo, obdelano z ionskimi izmenjalci,

(e)  barvila na osnovi kovinskih oksidov (tar. št. 32.06),
pripravljene pigmente, pripravljena sredstva za kaljenje in
pripravljanje barv, steklaste emajle in glazure ter podobne
proizvode, ki se uporabljajo v industriji keramike, emajla in
stekla (tar. št. 32.07), pa tudi druge pripravke iz 32. poglavja,
ki sestoje iz oksidov, hidroksidov ali baz, zmešanih z drugimi
proizvodi,

(f)  pripravke za odstranjevanje sijaja z umetnih in sintetičnih
valken (tar. št. 38.09) in pripravke za dekapiranje kovinskih
površin (38.10) in

(g)  naravno ali sintetično drago in poldrago kamenje (tar. št.
od 71.02 do 71.05).


28.14 - AMONIAK, BREZVODNI ALI V VODNI RAZTOPINI

2814.10  - Amoniak, brezvodni

2814.20  - Amoniak v vodni raztopini

Amoniak pridobivajo ali iz nečiste amoniakove vode, proizvedene
pri prečiščevanju oljnega plina in v koksarnah (glej komentar k
tar. št. 38.23, točko (C) (3)), ali pa s sintezo dušika in
vodika.

Ta tar. številka vključuje:

(1)  Brezvodni amoniak (NH3) - brezbarvni plin manjše gostote kot
zrak. Pod pritiskom s zelo lahko pretvori v tekoče stanje.
Pakirajo ga v manjhnih kovinskih valjastih steklenicah.

(2)  Amoniak v vodni raztopini (NH4OH) - je hidroksid
hipotetičnega "elementa" amoniaka (NH4). Te raztopine, ki
ponavadi vsebujejo 20., 27 ali 34% amoniaka, so brezbarvne ali
rumenkaste tekočine, katere pakirajo v dobro zaprtih
kontejnerjih. Ta tar. številka izključuje alkoholne raztopine
(tar. št. 38.24).

Uporabnost amoniaka je zelo široka. Amoniak se uporablja npr. v
proizvodnji dušikove kisline in nitratov, aluminijevih sulfatov,
drugih aluminijevih soli in dušičnih gnojil, natrijevega
karbonatov, cianidov, aminov (npr. naftalinamina itd.). Emulgira
mastne snovi in smole in deluje kot detergent za odstranjevanje
madežev, izkoriščajo ga v proizvodnji polirnih sredstev, za
obdelavo lateksa, odstranjevanje laka ipd. Tekoči amoniak se
uporablja v hladilnih napravah.


28.15 - NATRIJEV HIDROKSID (KAVSTIČNA SODA); KALIJEV HIDROKSID
(KAVSTIČNA PEPELIKA); NATRIJEVI ALI KALIJEVI PEROKSIDI

  - Natrijev hidroksid (kavstična soda):

2815.11  - - trden

2815.12  - - v vodni raztopini (tekoča soda)

2815.20  - Kalijev hidroksid (kavstična pepelika)

2815.30  - Natrijevi ali kalijevi peroksidi

             (A) NATRIJEV HIDROKSID (KAVSTIČNA SODA)

Natrijev hidroksid (NaOH) ali kavstična soda ni proizvod, ki ga v
trgovskem prometu imenujejo "soda" in ki je v pravzaprav natrijev
karbonat (tar. št. 28.36).

Natrijev hidroksid se lahko pridobiva s kavstificiranjem
natrijevega karbonata z apnenim mlekom ali z elektrolizo
natrijevega klorida. Pojavlja se v vodni raztopini ali kot trden
proizvod. Z izparevanjem vodne raztopine natrijevega hidroksida
nastane trden natrijev hidroksid v obliki luskin ali kepic.
Čistega pakirajo v steklenih kozarcih, oblikovanega pa v peletih
ali kockicah.

Trdni natrijev hidroksid najeda kožo in razžira sluznice. Je
nestabilen in v vodi zelo topen, zaradi tega se mora hraniti v
dobro zaprtih jeklenih kontejnerjih oz. posodah.

Je močna baza in se uporablja v raznih industrijah: za
proizvodnjo nekaterih vrst kemične lesne celuloze z
odstranjevanjem lignina, v proizvodnji celofana, pri merceziranju
bombaža, v metalurgiji tantala in niobija, za proizvodnjo tdrnih
mil, pri pridobivanju številnih kemičnih proizvodov, vštevši
fenolnih spojih (fenol, rezocinol, alizarin itd.).

Ta tar. številka izključuje natrijeve lužine, dobljene kot
vzporedni proizvod pri proizvodnji lesne celuloze z alkalnim ali
sulfatnim postopkom (tar. št. 38.04). Iz teh lužin dobivamo tal
olje iz tar. št. 38.03, pa tudi regenerirani natrijev hidroksid.

Ta tar. številka izključuje tudi zmesi natrijevega hidroksida in
apna, znane kot "natronsko apno" (tar. št. 38.24).

           (B) KALIJEV HIDROKSID (KAVSTIČNA PEPELIKA)

Kalijev hidroksid ali kavstična pepelika (KOH) je natrijevemu
zelo podoben. Treba ga je razločevati od kalijevega karbonata
(tar. št. 28.36) ali od komercialne pepelike (ta naziv se precej
svobodno uporablja v nekaterih deželah za katerokoli kalijevo
sol, še posebej za kalijev klorid).

Dobivajo ga predvsem z elektrolizo raztopine naravnega kalijevega
klorida (tar. št. 31.04), lahko pa tudi iz kalijevega karbonata s
kavsticiranjem z apnenim mlekom (pri tem nastaja apnena
pepelika). Čisti kalijev hidroksid dobivajo z obdelavo z
alkoholom ali dvakratno izmenjavo barijevega hidroksida in
kalijevega sulfata.

Kalijev hidroksid se pojavlja v prometu v obliki vodne raztopine
(pepeličina lužina), ki je lahko bolj ali manj koncentrirana
(ponavadi okoli 50%), lahko pa tudi kot trdna snov, ki poleg
drugih nečistot vsebuje tudi kalijev klorid. Hranijo ga na enak
način kot natrijev hidroksid in ima tudi podobne lastnosti.

Uporablja se v proizvodnji mehkih mil, za čiščenje delov, katere
je treba metalizirati ali nanovo pobarvati, za beljenje, v
proizvodnji kalijevega permanganata itd. Uporablja se tudi v
medicini kot sredstvo za kavterizacijo (v paličicah). V ta namen
se včasih zmeša z apnom - v tem primeru se uvršča v tar. št.
30.03 ali 30.04.

                      (C) NATRIJEV PEROKSID

Natrijev peroksid (dinatrijev dioksid) (Na2O2) dobivajo pri
gorenju natrija. Je zelo nestabilen bel ali rumenkast prah,
specifične teže okoli 2,8. v vodi razpada, pri tem daje toploto
in tvori vodikov peroksid. Dobavlja se tudi v obliki pogač,
pakiran v zavarjeve kovinske kontejnerje.

Uporablja se v proizvodnji mil, za beljenje tkanin, kot
oksidacijsko sredstvo v organskih sintezah, za prečiščevanje
zraka v zaprtih prostorih(npr. v podmornicah). Zmešan s
katalizatorji (bakrove ali nikljeve soli v sledovih) se uporablja
pri hitri proizvodnji pripravka vodikovega peroksida, ki se
uvršča v tar. št. 38.24.

                      (D) KALIJEV PEROKSID

Kalijev peroksid (dikalijev dioksid) (K2O2) je natrijevemu zelo
podoben tako glede procesa pridobivanja, lastnosti in uporabe.


28.16 - MAGNEZIJEV HIDROKSID IN PEROKSID; OKSIDI, HIDROKSIDI IN
PEROKSIDI STRONCIJA IN BARIJA

2816.10  - Magnezijev hidroksid in magnezijev peroksid

2816.20  - Stroncijev oksid, hidroksid in peroksid

2816.30  - Barijev oksid, hidroksid in peroksid

              (A) MAGNEZIJEV HIDROKSID IN PEROKSID

(1)  Magnezijev hidoksid (Mg(OH)2) je bel prah, težji od
magnezijevega oksida. Je stabilen, vendar na zraku postopoma
tvori karbonat. Uporablja se v farmaciji.

(2)  Magnezijev peroksid (MgO2) dobivajo z delovanjem vodikovega
peroksida na magnezijev hidroksid. Je bel prah, ki kot nečistočo
vsebuje oksid. V vodi je skoraj netopen. Uporablja se za beljenje
perila, v proizvodnji zobnih past in kot gastro intestinalni
antiseptik.

Magnezijev oksid je iz te tar. številke izključen (tar. št. 25.19
ali tar. št. 38.24, kadar je v obliki kultiviranih kristalov
posamične teže 2,5 g ali več.

           (B) STRONCIJEV OKSID, HIDROKSID IN PEROKSID

(1)  Stroncijev oksid (brezvodni ali kavstični stroncij) (SrO)
dobivajo z žganjem sedimentnega stroncijevega karbonata. Je
porozen, bel in higroskopičen prah, v vodi topen, na zraku tvori
karbonat. Uporablja se v pirotehniki, medicini in za proizvodnjo
stroncijevih hidroksidov in pigmentov.

(2)  Stroncijev hidroksid (Sr(OH)2) obstaja v brezvodnem amorfnem
stanju ali kristaliziran z 8 H2O. Na zraku tvori karbonat.
Uporablja se v proizvodnji stekla, stroncijevih soli in
fosforescentnih pigmentov.

(3)  Stroncijev peroksid (SrO2) pridobivajo z delovanjem kisika
na stronci jev oksid, je bel prah, topen v topli vodi in se
uporablja v piro tehniki.

            (C) BARIJEV OKSID, HIDROKSID IN PEROKSID

(1)  Barijev oksid (brezvodni barit) (BaO) ne smemo enačiti z
naravnim barijevim sulfatom, katerega včasih imenujejo "barit".
Barijev oksid pridobivajo z žganjem sedimentnega barijevega
nitrata ali sedimentnega barijevega karbonata, ali pa s hidrolizo
barijevega silikata. Barijev oksid je na videz podoben
stroncijevemu oksidu, le da je od njega težji (spec. teža je
okoli 5,5) in da lahko kristalizira. Uporablja se za pridobivanje
barijevega hidroksida, barijevega peroksida in barijeve kovine.

Ta tar. številka izključuje surov proizvod, ki se dobi zgolj z
žganjem viterita (tar. št. 25.11).

(2)  Barijev hidroksid (Ba(OH)2) se ponavadi pojavlja v obliki
belkastih ali cevasto lamelnih kristalov (z 8 H2O), ali pa kot
vodna raztopina (baritna voda). Uporablja se v industriji stekla,
za proizvodnjo steklenih ovojev za X - žarke, v keramiki, za
prečiščevanje vode, v proizvodnji kalijevega hidroksida in raznih
barijevih spojin.

(3)  Barijev peroksid (BaO2) se pridobiva s segrevanjem
barijevega oksida na zraku brez ogljikovega dioksida. Je bel prah
ali pa je v netopnih sivih kosih (spec. teže okoli 5). Če se
razgrajuje z vodo, se sprošča vodikov peroksid. Uporablja se za
proizvodnjo vodikovega peroksida.


28.17 - CINKOV OKSID; CINKOV PEROKSID

                        (A) CINKOV OKSID

Cinkov oksid (ZnO) (cinkov cvet) pridobivajo tako, da prek cinka
spuščajo zračni tok tako dolgo, dokler se cink rdeče ne razbeli.
Cink lahko zamenjajo z zmesjo oksidnih cinkovih rud (žganega
sfalerita, kalamina - tar. št. 26.08) in ogljika. Plini prehajajo
skozi komore in pri tem tvorijo vsedline oksidov vse večje in
večje čistoče, od katerih najčistejši tvori cinkov cvet. Cinkov
oksid je kosmast bel prah, ki na toplem porumeni.

Uporablja se v barvah namesto svinčevega belila, za pripravo
kozmetičnih sredstev, vžigalic, voščenega platna in keramičnih
glazur, kot sredstvo za kaljenje in kot pospeševalec
vulkanizacije v gumarski industriji, nadalje kot katalizator, v
proizvodnji stekla in v proizvodnji plinskih mask, pa tudi v
medicini za zdravljenje kožnih bolezni.

Cinkati iz tar. št. 28.41 ustrezajo temu amfoteremu oksidu.

                       (B) CINKOV PEROKSID

Cinkov peroksid (ZnO2) je bel prah, netopen v vodi. Uporablja se
v medicini (čist ali pa s cinkovim oksidom kot z nečistočo),
služi pa tudi pri pripravi kozmetičnih sredstev.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  naravnega cinkovega oksida ali cinkita (tar. št. 26.08),

(b)  ostankov iz metalurgije cinka, imenovane "cinkova žlindra,
pene ali brozga", ki prav tako sestoji iz nečistih oksidov (tar.
št. 26.20),

(c)  cinkovega hidroksida (Zn(OH)2) ali želatinoznega belila in
vodikovega peroksida (tar. št. 28.25) in

(d)  nečistega cinkovega oksida, včasih poznan kot cinkovo sivilo
(tar. št. 32.06.


28.18 - UMETNI KORUND, KEMIČNO DOLOČEN ALI NE; ALUMINIJEV OKSID;
ALUMINIJEV HIDROKSID

2818.10  - Umetni korund, kemično določen ali ne

2818.20  - Aluminijev oksid, razen umetnega korunda

2818.30  - Aluminijev hidroksid

            (A) UMETNI KORUND KEMIČNO DOLOČEN ALI NE

Umetni korund pridobivajo s taljenjem aluminijevega oksida v
električnih pečeh. Aluminijev oksid lahko vsebuje majhne količine
drugih oksidov (npr. titanovega in kromovega) neglede na to, ali
izvirajo iz naravnih materialov (boksita), ali pa so dodani, na
primer zaradi povečanja trdnosti staljenega jedra ali zaradi
barvne modifikacije. Vendar pa se mehanske zmesi umetnega korunda
in drugih snovi, kot je npr. cikronijev dioksid, iz te tar.
številke izključujejo. (tar. št. 38.24),

Umetni korund prihaja iz tega postopka v obliki majhnih kosov ali
mase, zdrobljen ali v obliki zrn. Na vplive zraka ali kislin je
odpornejši od navadnega aluminijevega oksida in je zelo trd (9.
stopnja trdote po Mohsu). Uporablja se kot brus, v proizvodnji
ognjevarnih konglomeratov (kot sta npr. mulit in silanit, zmesi
korunda in čiste ognjevarne gline in z brezvodnim aluminijevim
silikatom, pač odvisno od primera do primera), laboratorijskih
potrebščin in v elektroindustriji.

          (B) ALUMINIJEV OKSID, RAZEN UMETNEGA KORUNDA

Aluminijev oksid (brezvodna ali kalcinirana glinica) (Al2O3) se
dobiva z žganjem aluminijevega hidroksida (opisanega v nadaljnjem
besedilu, ali pa iz aluminijevih galunov. Je bel prah, v vodi
netopen in specifične teže okoli 3,7.

Uporablja se v metalurgiji aluminija, kot polnilo za barve, v
proizvodnji brusov, sintetičnega dragega in poldragega kamenja
(rubini, safirji, smaragdi, ametisti, akvamarini itd.), kot
sušilno sredstvo (za sušenje plinov), kot katalizator (v
proizvodnji acetona in ocetne kisline, pri crackiranju itd.).

                    (C) ALUMINIJEV HIDROKSID

Aluminijev hidroksid (hidrirana glinica) (Al2O3.H2O) se pridobiva
iz boksita (iz zmesi, ki vsebuje aluminijev hidroksid) ob
pridobivanju aluminija glej splošna določila k 76. poglavju).

Suhi hidroksid je amorfen, sipek bel prah, v vodi netopen in
želatinozen, če je vlažen. (alumina-gel, želatinozna glinica).

Aluminijev hidroksid se uporablja pri proizvodnji keramičnih
glazur, tiskarskih barv, medicinskih proizvodov, galunov in
umetnega korunda (kot je to maloprej opisano, pa tudi za
bistrenje tekočin. Pri proizvodnji antikorozivnih premazov ga
mešajo z ogljikom, zaradi svoje nagnjenosti do organskih barvil
pa ga uporabljajo tudi v proizvodnji lak-barv iz tar. št. 32.05
in sredstev za jedkanje tekstila.

Aluminati iz tar. št. 28.41 ustrezajo temu amorfnemu hidroksidu.

Ta tar. številka vključuje tudi aktivno glinico, kater
pridobivajo z nadzorovano termično obdelavo hidrirane glinice. V
tem postopku izgubi največji del svoje konstituitivne vode.
Aktivna glinica se uporablja predvsem kot absorbcijsko sredstvo
in kot katalizator.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  naravnega korunda (naravnega aluminijevega oksida) in smirka
(aluminijevega oksida, ki vsebuje železov oksid) (tar. št.
25.13),

(b)  boksita, pranega ali ne, kalciniranega ali ne in kemično
prečiščenega (npr. obdelanega s sodo), ki se uporablja kot
elektrolit (tar. št. 26.06),

(c)  aktivnega boksita (tar. št. 38.02),

(d)  koloidnih raztopin aluminijevega hidroksida (topne glinice)
(tar. št. 38.24),

(e)  umetnega korunda na papirju, kartonu ali drugih materialih
(tar. št. 68.05) ali aglomeriranega kot mlinski kamen, okrogli
brus ali brus) ali drugih proizvodov iz tar. št. 68.04,

(f)  naravnega dragega ali poldragega kamenja, katerega osnova je
aluminijev oksid (tar. št. 71.03 ali 71.05) in

(g)  sintetičnega dragega ali poldragega kamenja, katerega osnova
je aluminijev oksid (npr. umetni rubin) (tar. št. 71.04 ali
71.05).


28.19 - KROMOVI OKSIDI IN HIDROKSIDI

2819.10  - Kromov trioksid (CrO3)

2819.90  - Drugo

                       (A) KROMOVI OKSIDI

(1)  Kromov (VI) oksid (CrO3) včasih zgrešeno imenujejo "kromova
kislina", saj lahko daje kromate, ki se uvrščajo v tar. št.
28.41. Nastopa v obliki oranžnih ali rdečih ploščic ali iglic, ki
so zelo neobstojne, zelo topne v vodi in specifične teže okoli
2,8. Kromov (VI) oksid daje v kombinaciji z alkoholom eksplozivne
zmesi. Je oksidacijsko sredstvo v organski kemiji (proizvodnja
isatina, indigo barv itd.), uporablja pa se tudi v medicini, in
sicer v zmesi s kiselguro ("epurit") za prečiščevanje acetilena.

(2)  Kromov (III) oksid (dikromov trioksid) (Cr2O3) se pridobiva
s kalciniranjem kromatov z eno izmed amonijevih soli, ali pa z
redukcijo dikromatov. Je zelo trd proizvod olivnozelene barve, v
prahu ali v kristalih, v vodi netopen in spec. teže okoli 5.
Čisti oksid se uporablja kot pigment, znan pod imenom
"kromoksidno zelenilo", ki pa ni zmes svinčevih kromatov in
železovega plavila (pruskega plavila), znano pod imenom (kromovo
plavilo). Uporablja se tudi za pridobivanje barv in tiskarskih
barv, v industriji porcelana, stekla (optično obarvanega stekla)
in gume. Zarad svoje trdote in odpornosti proti toploti ga
uporabljajo za proizvodnjo sredstev za brušenje in čiščenje, za
izdelavo ognjevarnih opek visokih metalurških peči. Uporablja se
tudi za pridobivanje antikorozivnih sredstev in v metalurgiji
kroma.

Iz te tar. številke je izključen kromit, naravni kromov oksid, ki
vsebuje železo (krom-železova ruda, železov kromit) (tar. št.
26.10).

                     (B) KROMOVI HIDROKSIDI

Pojem "kromovi hidroksidi" označuje razne vrste hidratov
navedenih oksidov, še posebej pa na hidrat kromovega oksida
(Cr2O3.2H2O), katerega pridobivajo z obdelavo kalijevega
bikromata z borovo kislino. Uporablja se kot barvilo pod imenom
"kromovo zelenilo", v proizvodnji Guignetovega zelenila. Obstaja
tudi vijo ličasti kromov hidroksid.


28.20 - MANGANOVI OKSIDI:

2820.10  - Manganov dioksid

2820.90  - Drugi

(1)  Manganov dioksid (MnO2) (manganov anhidrid) je
najpomembnejši manganov oksid. Dobi se z delovanjem kalijevega
permanganata, šibko kisanega z dušikovo kislino, na manganovo sol
(npr. na sulfat). Je rjav ali črnikav prah specifične teže okoli
5, v vodi netopen.

Je zelo močno oksidacijsko sredstvo, uporablja pa se v
pirotehniki, vc organskih sintezah (pridobivanje
hidroksiantrakinona, aminontrakinona itd.), za plinske maske, kot
depolarizator za akomulatorje, v keramični industriji v
proizvodnji sušil, nadalje v proizvodnji tiskarskih barv
(manganovo črnilo), barv (rjavi pigmenti, znani kot manganovo
rjava barvila, manganov bitumen), za izdelavo nekaterih kitov in
sintetičnega poldragega kamenja (umetni granat). Uporablja se
tudi v industriji stekla (za steklarsko milo), predvsem za
korekturo rumenega odtenka stekla.

Ta oksid ima lastnosti anhidrida, iz katerega se pridobiva
manganit iz tar. št. 28.41.

Ta tar. številka ne vključuje brezvodnega naravnega manganovega
dioksida (piroluzita) in hidriranega naravnega manganovega oksida
(psilomelana) (tar. št. 26.02).

(2)  Manganov oksid (MnO) je sivkast ali zelen prah, v vodi
netopen in spec. teže okoli 5,1. Uporablja se za tiskanje na
tekstil.

Iz te številke je izključen manganov hidroksid (tar. št. 28.25).

(3)  Dimanganov trioksid, manganov seskvioksid (manganioksid)
(Mn2O3) je ba zični oksid - rjav ali črn prah spec. teže okoli
4,8 in v vodi netopen. Uporablja se pri tiskanju na tekstil, za
barvanje keramike, v industriji stekla, za proizvodnjo sušil
(manganov linoleat), kot katalizator v anorganski kemiji
(proizvodnja dušikove kisline) in v organski kemiji.

Ta tar. številka ne vključuje naravnega manganovega seskvioksida
(braunita tar. št. 26.02)in manganilnega hidroksida (tar. št.
28.25).

(4)  Manganov manganioksid (Mn3O4) (slani oksid) je v določenem
smislu podoben slanemu železovemu oksidu.

Naravni slani manganov oksid (hausmanit) je iz te tar. številke
izključen (tar. št. 26.02).

(5)  Permanganatov anhidrid (Mn2O7) je temnorjava tekočina, ki
vpija vlago in eksplodira pri 40 stopinj C. Ta anhidrid daje
permanganate iz tar. št. 28.41.

Iz te tar. številke je izključena permanganova kislina (tar. št.
28.25).


28.21 - ŽELEZOVI OKSIDI IN HIDROKSIDI; ZEMELJSKE BARVE, KI
VSEBUJEJO PO MASI 70 mas.% ALI VEČ VEZANEGA ŽELEZA, PRERAČUNANEGA
KOT Fe2O3

2821.10  - Železovi oksidi in hidroksidi

2821.20  - Zemeljske barve

Zemeljske barve na osnovi naravnih železovih oksidov, ki
vsebujejo 70% ali več vezanega železa, izraženega kot Fe2O3, se
uvrščajo v to tar. številko. Pri določanju 70%-ne vsebnosti
železa glasi preračun na skupno železo, izraženo kot ferioksid.
Na ta način vsebuje naravna zemeljska barva 84% ferioksida (to je
58,8% čistega železa) in zaradi tega ostane uvrščena v tej tar.
številki.

Ta tar. številka vključuje tudi naslednje umetne okside in
hidrokside:

                       (A) ŽELEZOVI OKSIDI

Ferioksid (Fe2O3) se dobiva iz dehidriranega železovega sulfata
ali iz naravnega železovega oksida. Je fin prah rdeče, včasih
vijoličaste, rumenkaste ali črne barve (vijoličasti, rumeni ali
črni oksid). Uporablja se kot pigment (železov minij,
draguljarsko rdečilo ali kolkotar) - če je v čistem stanju, se
uvršča v to tar. številko, če pa v zmeseh z glino, s kalcijevim
sulfatom (beneška rdeča) itd., pa se uvršča v 32. poglavje.
Uporablja se za proizvodnjo navadnih barv in barv proti rjavenju,
spojin za valjanje kovin ali poliranje stekla in steklenih
spojin, katerih namen je napraviti maso v proizvodnji stekla za
steklenice topljivo. Zmešan z aluminijevim prahom, služi za
pripravo termitov (zmes Fe2O3) in aluminija) in za prečiščevanje
svetilnih plinov.

                     (B) ŽELEZOVI HIDROKSIDI

(1)  Fero hidroksid (Fe(OH)2) se dobiva z delovanjem alkalnih baz
na ferosol. Je bela in trdna snov, ki v stiku s kisikom potemni
in se ob tem pretvori v feri hidroksid.

(2)  Feri hidroksid (Fe(OH)3) (rjavi oksid) pridobivajo z
delovanjem alkalne baze na feri-sol. Ta proizvod je rjaste,
rdečkastorjave ali bleščeče vijolične barve in služi kot pigment
- lahko sam in se v tem primeru uvršča v to tar. številko, lahko
pa zmešan z ogljikom, pruskim rjavilom itd. (žafransko ali
Marsova rumena), ko se uvršča v tar. št. 32.06. Feri hidroksid se
uporablja v proizvodnji kompleksnih barv (Van Dyck rjava, Van
Dyck rdeča, "angleška rjava", "švedska rjava"). V čistem stanju
se uporablja kot protistrup pri zastrupitvi z arzenom.

To je amorfni hidroksid, ki po oksidaciji daje ferate iz tar. št.
28.41.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  zemeljske železove barve, ki vsebujejo po teži manj kot 70%
vezanega železa, izraženega kot Fe2O3 ali zmešanega z drugimi
zemeljskimi barvami, sljudasti železov oksid (tar. št. 25.30),

(b)  železove rude iz tar. št. 26.01, na primer rdeči hematit
(vštevši rudo oksida svetlega železa in martit), rjave hematite
(minet hidrirani oksid, ki vsebuje železove in kalcijeve
karbonate), limonit (hidrirani oksid, in magnetit (magnetni
železov oksid),

(c)  železove ostružke, surove okside, katere pridobivajo z
luščenjem železove površine medtem, ko je razžarjeno ali pa pri
kovanju(tar. št. 26.19),

(d)  alkalizirani železov oksid za prečiščevanje plinov (tar.
št.38.24) in

(e)  naravni železov oksid (hematit) v obliki poldragega kamenja
(tar. št. 71.03 ali 71.05).


28.22 - KOBALTOVI OKSIDI IN HIDROKSIDI; KOMERCIALNI KOBALTOVI
OKSIDI

                      (A) KOBALTOVI OKSIDI

(1)  Kobaltov monoksid (kobaltov oksid, sivi oksid) (CoO) je prah
sive, rjave ali zelenkaste barve.

(2)  Dikobaltov trioksid (Co2O3) (kobaltioksid) - črn prah.

(3)  Slani trikobaltov tetraoksid (Co3O4) - črn prah.

(4)  Komercialni kobaltovi oksidi, ki so ponavadi sivkasti ali
črni praški, ki sestoje iz kobaltovega monoksida in slanega
kobaltovega oksida v raznih razmerjih.

Ti proizvodi se uporabljajo v tovarnah emajla za pripravo svetlo
modrih barv in v industriji stekla za barvanje optičnih stekel.
Pretvarjajo se v silikate (npr. kobalt-kalijev silikat) za
proizvodnjo steklastih barv, ki se uvrščajo v tar. št. 32.07. Te
spojine so znane kot smalta, neprozorno azur steklo, emajl modro
in sevrs modro steklo. Pojem "smalt modro" kobaltovo steklo se
nepravilno uporablja za okside in njihove silikate, ki jih
pridobivajo iz naravnega kobaltovega arzenida, smaltita in rud,
uvrščenih v tar. št. 26.05. Določeno število modrih, zelenih in
vijoličastih umetniških barv sestoji iz kobaltovih oksidov
aluminatov, cinkatov in fosfatov (nebeško modra, cerulin modra,
kobaltno zelena, kobaltno vijolična itd.).

Ta tar. številka izključuje surove kobaltove okside, dobljene z
obdelavo srebro-železnih rud (tar. št. 26.20).

                    (B) KOBALTOVI HIDROKSIDI

Pojem "kobaltov hidroksid" ne vključuje le kobaltovega hidroksida
(Co(OH)2), ki se uporablja za pripravo sikativov, in
kobaltihidroksida (npr. Co(OH)3), katerega pridobivajo v
metalurgiji kobalta, temveč tudi hidrate slanih oksidov.
Uporabljajo se za različne namene kot kobaltovi oksidi.

Naravni hidrirani kobaltov oksid (heterogenit) je iz te tar.
številke izključen (tar. št. 26.05).


28.23 - TITANOVI OKSIDI

Edini titanov oksid trgovskega pomena je titanov dioksid ali
anhidrid titanove kisline (TiO2), ki daje titanate iz tar. št.
28.14.

Dobiva se z obdelavo naravnega železovega titanata (ilmenita,
tar. št. 26.14) z žveplovo kislino. Je amorfen prah spec. teže
okoli 4, bele barve, ki ob segrevanju preide v rumeno.

Titanov dioksid se uporablja predvsem kot pigment in se v to tar.
številko uvršča, kadar je nezmešan ali površinsko neobdelan. Če
je zmešan z barijevim ali kalcijevim fosfatom, z drugimi
substancami, ali če je površinsko obdelan, se uvršča v tar. št.
32.06. Pojem "titanovo belilo" se nanaša na vse te pigmente.
Izmed vseh pigmentov imajo največjo moč prekrivanja drugih barv
in so odporni proti vplivu svetlobe. Uporablja se kot polnilo za
zelo neprozorni papir, kot sredstvo za matiranje v proizvodnji
stekla in plastičnih mas, pa tudi v keramični industriji in v
gumarski industriji (za odstranjevanje sijaja umetnih vlaken.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravni titanov dioksid (rutil, anatas, brukit) (tar. št.
26.14) in

(b)  ortotitanovo kislino (Ti(OH)4) in metatitanovo kislino
(Ti(OH2) (tar. št. 28.25).


28.24 - SVINČEVI OKSIDI; MINIJ IN ORANŽNI SVINČEV OKSID:

2824.10  - Svinčev monoksid (emajl, svinčevo rumenilo)

2824.20  - Minij in oranžni svinčev oksid

2824.90  - Drugo

(1)  Svinčev oksid (svinčev monoksid, emajl, svinčevo rumenilo)
(PbO).Oksidirani svinčev karbonat ali ceruzit ob segrevanju na
zraku tvori najprej nestaljen svinčev oksid ali svinčevo rumenilo
(masikot) v obliki svetlorumenega prahu, pozneje, ko temperatura
preide točko rdečega žarjenja, pa staljen oksid - prah ali kosme
oranžnorumene ali rdečkaste barve. Pojem "lošč" vključuje oba
proizvoda, vendar se bolj nanaša na slednjega. Oba proizvoda se
dobivata tudi kot vzporedna proizvoda pri ekstrakciji srebra iz
srebronosnega svinca. Svinčev oksid se uporablja v industriji
stekla ( za proizvodnjo svinčevega in kristalnega stekla), v
industriji emajla, šibic, barv, sušil itd.

(2)  Tri-svinčev-tetraoksid (rdeči svinec, minij) (približna
formula: Pb3O4) se pridobiva iz neraztaljenega svinčevega oksida
(iz masikota). Je toksičen prah oranžnordeče barve, njegova spec.
teža je od 8 do 9. Pojem "oranžni svinec" se nanaša ali na zelo
čist slani svinčev oksid intenzivnejše barve in manjše specifične
teže, kot jo ima navadni svinčev oksid, ali pa na svinčeve
okside, ki v sebi še vedno vsebujejo svinčeve karbonate iz
ceruzita, uporabljenega v njihovi proizvodnji. Rdeči svinec se
uporablja kot ekstender za proizvodnjo drugih barv (saturnova
rdeča), antikorozivnih premazov in kitov, za barvanje pečatnega
voska itd. Izkoriščajo ga tudi za lošč za keramiko, in pa v
proizvodnji kristalnega in optičnega stekla (celo v večji meri,
kot pa svinčev monoksid, saj daje topno steklo izrednega sijaja,
ki je rezultat visokega lamnega indeksa).

(3)  Svinčev dioksid (PbO2) (temnorjavi oksid, anhidrid svinčeve
kisline) pridobivajo z obdelavo slanega oksida z dušikovo
kislino, ali pa z elektrolizo svinčevih nitratov. Je rjav prah,
netopen v vodi, ki ob dotiku žge organske snovi. Je oksidacijsko
sredstvo, ki se uporablja v pirotehniki, v proizvodni vžigalic,
akomulatorskih plošč in kot sredstvo za jedkanje v tekstilni
industriji.

Ta amorfni oksid tvori plumbate iz tar. št. 28.41.


28.25 HIDRAZIN IN HIDROKSILAMIN IN NJUNE ANORGANSKE SOLI; DRUGE
ANORGANSKE BAZE; DRUGI KOVINSKI OKSIDI, HIDROKSIDI IN PEROKSIDI

2825.10  - Hidrazin in hidroksilamin ter njune anorganske soli

2825.20  - Litijev oksid in hidroksid

2825.30  - Vanadijevi oksidi in hidroksidi

2825.40  - Nikljevi oksidi in hidroksidi

2825.50  - Bakrovi oksidi in hidroksidi

2825.60  - Germanijevi oksidi in cirkonijev dioksid

2825.70  - Molibdenovi oksidi in hidroksidi

2825.80  - Antimonovi oksidi

2825.90  - Drugo

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Hidrazin in hidroksilamin in njune anorganske soli.

(B) Kovinske okside, hidrokside in perokside, ki niso zaobseženi
v predhodnih tar. številkah.

Najpomembnejši proizvodi so:

(1)  Hidrazin in njegove anorganske soli

Hidrazin (NH2.NH2) je bazični proizvod, katerega pridobivajo z
oksidacijo amonijaka z natrijevim hipokloritom. Obstaja tudi kot
hidrat (NH2.NH2.H2O). Je brezbarvna tekočinaki ki povzroča
solzenje in se na zraku kadi. Je močno redukcijsko sredstvo in se
uporablja v proizvodnji primarnih eksplozivov in v kemičnih
sintezah.

Anogranske soli hidrazina se dobijo z reakcijo z mineralnimi
kislinami in se uvrščajo v to tar. številko. Najpomembnejša sol
med njimi je hidrazinsulfat - brezbarvni kristali, ki se slabo
topijo v hladni vodi, vendar pa burno pri segrevanju. Ta sulfat
se uporablja kot reagens v analizah in v metalurgiji (za
ločevanje polonija od telurja).

Organski derivati hidrazina so iz te tar. številke izključeni
(tar. št. 29.28).

(2)  Hidroksilamin in njegove anorganske soli

Hidroksilamin (NH2OH) je bazični proizvod, ki se dobi s hidrolizo
nitrometana. Je v obliki brezbarvnih in neobstojnih kristalov, ki
se zelo dobro raztapljajo v vodi in se talijo pri 33 stopinj C
ter hitro razgrajujejo pri 130 stopinj C.

Anorganske soli hidroksilamina, dobljene z reakcijo z mineralnimi
kislinami, se uvrščajo v to tar. številko. Najpomembnejše so
hidroksiamonijev klorid, sulfati in nitrat - beli ali brezbarvni
kristali, topni v vodi. Uporabljajo se kot redukcijsko sredstvo v
organskih sintezah in kot antioksidanti za maščobne kisline, kot
sredstva za beljenje, barvanje in tiskanje tekstila ter kot
reagensi itd.

Iz te tar. številke so izključeni organski derivati
hidroksilamina (tar. št. 29.28).

(3)  Litijev oksid in litijev hidroksid. Oksid (Li2O) in njegov
hidroksid (LiOH) se dobivajo iz litijevega nitrata. Sta v obliki
belega prahu, raztapljata se v vodi. Uporabljata se v fotografiji
in za pridoivanje litjevih soli.

(4)  Vanadijevi oksidi in hidroksidi

Najpomembnejši vanadijev oksid je vanadijev pentoksid (V2O5),
anhidrid vanadijeve kisline. Vanadijev pentoksid se dobiva iz
naravnih vanadatov, vanadinita (tar. št. 26.15) in iz karnotita
(tar. št. 26.12). Lahko je amorfen ali kristalen, v grudah ali v
prahu. Njegova barva variira od rumene do rjavordeče, na toplem
preide v rdečo. V vodi je skoraj netopen.

Uporablja se za pridobivanje vanadijevih soli, nekaterih črnil in
kot katalizator (v proizvodnji žveplove kisline, anhidridov
ftalne kisline in sintetičnega etanola).

Obstaja nekaj hidroksidov, ki grade kisline, iz katerih nastajajo
razni vanadati, ki se uvrščajo v tar. št. 28.14.

(5)  Nikljevi oksidi in hidroksidi

(a)  Nikljev (II) oksid (NiO) se pridobiva s popolnim
kalciniranjem nitratov in karbonatov. Je zelenkastosiv prah,
katerega specifična teža in barvna niansa variirata od načina
pridobivanja. Uporablja se v industriji emajla, v industriji
stekla (kot barvilo) in v organskih sintezah kot katalizator. Je
bazični oksid.

(b)  Nikljev (III) oksid (Ni2O3) (seskvioksid) je črn prah, ki se
uporablja kot barvilo v industriji emajla in v proizvodnji
rešetkastih akomulatorskih plošč za alkalne akomulatorje.

(c)  Nikljev (II) hidroksid (Ni(OH)2) je fin zelen prah, ki ga
uporablja jo za galvanizacijo, kot sestavino plošč za alkalne
akomulatorje in pri proizvodnji njikljevih katalizatorjev.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravni nikljev oksid (bunsenit) (tar. št. 25.30) in

(b)  nečiste nikljeve okside, na primer sinterje nikljevih
ooksidov, niklooksid v obliki kroglic ("zeleni nikljev oksid"
(tar. št. 75.01).

(6)  Bakrovi oksidi in hidroksidi

(a)  Kuprooksidi (rdeči bakrov (I) oksid) (Cu2O) se pridobiva iz
bakrovih acetatov in sulfatov. Rdeči oksid bakra je kristalen
rdeč prah, v vodi netopen. Uporablja se za barvanje stekel na
rdečo barvo (signalo steklo), za proizvodnjo antikorozivnih barv
in sintetičnega dragega kamenja (umetni smaragd) ter kot fungicid
v kmetijstvu.

(b)  Kuprioksid (CuO) (črni bakrov (II) oksid) se pridobiva iz
bakrovih nitratov in karbonatov, ali pa z oksidacijo kovin. je v
obliki črnega prahu ali zrnc s sijajem kostanja, v vodi netopen.
Uporablja se kot pigment v industriji emajla, v steklarstvu
(zeleno steklo), v keramični industriji in v industriji barv.
Njegova uporaba je razširjena tudi pri depolarizacijah
električnih baterij in pa kot oksidacijsko sredstvo in
katalizator v organski kemiji.

(c)  Bakrovi (II) hidroksidi - najpomembnejši med njimi je
kuprihidroksid (Cu(OH)2), to je trdna modra substanca, ki sama
ali v zmesi daje pigment "bremensko modra". Uporablja se tudi v
proizvodnji pigmentov (npr. Peligotova modra, obstojno pri umetni
svetlobi), amonijakovih raztopin, znanih pod imenom Schweitzerjev
reagens in kot topilo v kupramonijakovem procesu pri proizvodnji
rajon vlaken.

 Iz te tar. številke sta izključena naravni kuprooksid (kuprit)
in naravni kuprioksid (tenorit) (tar. št. 26.03).

(7)  Germanijevi oksidi - med njimi je najpomembnejši germanijev
dioksid (GeO2), katerega pridobivajo v metalurgiji te kovine iz
naravnega bakrovega germanijevega sulfida (iz germanita) (tar.
št. 26.17), ali pa s hidrolizo klorida. To je bel prah, slabo
topen v vodi. Uporablja se za pridobivanje germanijeve kovine (za
tranzistorje itd.), v medicini in pri izdelavi specialnega
stekla.

(8)  Molibdenovi oksidi in hidroksidi - med njimi je
najpomembnejši trioksid (MoO3), katerega pridobivajo iz naravnega
sulfida - molibdenita (tar.št. 26.13). To je bel kristalast
proizvod, ki ob segrevanju porumeni in je takorekoč v vodi
popolnoma netopen. Uporablja se kot katalizator v organskih
sintezah (za pridobivanje anhidridov ftaleinske kisline). Prav
tako obstajajo modri oksidi, ki se uporabljajo kot taki ali v
zmeseh (takrat se uvrščajo v 32. poglavje) za umetniške namene -
imenujejo jih molibnenova modra in mineralni indigo.

Hidroksidi vključujejo molibdenovo kislino (H2MoO4), ki je bel
ali rumenkast prah, v vodi slabo topen in ki se uporablja v
keramični industriji za glazure, ali pa kot katalizator.
Molibdati iz tar. št. 28.41 nastajajo iz teh hidroksidov.

Naravni molibdenov oksid (molibdit) je isključen (tar. št.
25.30).

(9)  Antimonovi oksidi:

(a)  Antimonov trioksid ali anhidrid antimonove kisline (Sb2O3)
se pridobiva z oksidacijo kovine ali iz naravnega sulfida (iz
stibnita). Je bel prah ali v obliki igličastih kristalov in je v
vodi takorekoč popolnoma netopen. Pojem "beli antimon" se
uporablja tudi za čisti oksid, ki se uvršča v to tar. številko,
in pa na zmes tega oksida s cinkovim oksidom - slednja zmes se
uvršča v 32. poglavje. Antimonov trioksid se uporablja v barvah
kot sredstvo za matiranje, v industriji emajla (emajliranje
železa) in v keramični industriji (za glazure), nadalje v
proizvodnji stekla z majhnim koeficientom širjenja (steklo za
žarnice) ter v proizvodnji sintetičnega poldragega ali dragega
kamenja (umetni rubini, topazi in granati). Iz njega se dobivajo
tudi antimonati iz tar. št. 28.41.

(b)  Antimonov pentoksid ali anhidrid antimonove kisline (Sb2O5)
se pridobiva z oksidacijo kovine ali s kalciniranjem nitratov. Je
rumen prah, ki prav tako služi kot sredstvo za matiranje v
industriji emajla. Iz njega dobivajo antimonate iz tar. št.
28.41.

(c)  Antimonov tetraoksid (Sb2O4) je bel prah, katerega
pridobivajo s segrevanjem pentoksida.

Ta tar. številka ne vključuje rud, t.j naravnih antimonovih
trioksidov (senarmontita in valentinita) ter naravnega
tetraoksida (cervantita) (tar. št. 26.17).

(10) Berilijev oksid in hidroksid

(a)  Oksid (BeO) se dobiva iz berilijevega nitrata ali sulfata.
Je bel prah, v vodi skoraj netopen. Lahko kristalizira, uporablja
pa se za pridobivanje berilijevih soli, umetnega dragega in
poldragega kamenja in kot katalizator.

(b)  Hidroksid (Be(OH)2) je bel prah, na videz podoben glinici.

(11)  Kalcijev oksid, hidroksid in peroksid. Ta tar. številka
vključuje le oksid(CaO) in hidroksid (Ca(OH)2) v čistem stanju
(takšen, ki ne vsebuje popolnoma nič ilovice, železovega oksida,
manganovega oksida itd.) in ki je dobljen s kalciniranjem
oborjenega kalcijevega karbonata.

Ta tar. številka vključuje tudi staljeno apno, ki se dobiva s
kalciniranjem navadnega negašenega apna v električnih pečeh. Ta
proizvod je visoke stopnje čistoče (pribl. 98% kalcijevega
oksida), je kristalast in ponavadi brezbarven. Veliko se
uporablja za oblaganje ognjevarnih peči, pri izdelavi topilniških
loncev in kot dodatek betonu v majhnih množinah, da povečuje
njegovo odpornost proti obrabi.

Kalcijev peroksid (CaO2) je bel ali rumenkast prah, ki je
hidriran (ponavadi z 8 H2O) in ki je slabo topen v vodi.
Uporablja se kot sredstvo za uničevanje bakterij in kot
detergent, pa tudi v proizvodnji kozmetičnih sredstev.

Negašeno apno (CaO) in gašeno apno (Ca(OH)2) sta izključena (tar.
št. 25.22).

(12)  Manganovi hidroksidi:

(a) Manganov (II) hidroksid (Mn(OH)2) - belkast prah, v vodi
netopen

(b)   Manganov (III) hidroksid (Mn(OH)3), ki se dobiva iz
manganovega (III) oksida (Mn2O3). Je rjav prah, ki se uporablja v
pripravljanju barv (manganovo rjave barve) in manganovih
linoleatov.

(c)  Manganov slani hidroksid, katerega pridobivajo iz slanega
oksida (Mn3O4).

Ta tar. številka izključuje naravni hidrirani manganov oksid
(naravni manganihidroksid) (nanganinit) (tar. št. 26.02) in
nehidriranih manganovih oksidov (tar. št. 28.20)

(13)  Cirkonijev dioksid (ZrO2) ne gre enačiti s cirkonom (tar.
št. 26.15 ali 71.03), ki je kristalni naravni cirkonijev silikat.

Umetni oksid se dobiva iz omenjene rude ali iz cirkonijeve soli.
To je negorljiv bel prah, katerega točka taljenja je 2600 stopinj
C. Uporablja se kot ognjevaren proizvod, odporen proti vplivom
kemičnih sredstev, kot pigment in sredstvo za matiranje v
keramiki (cirkonijevo belilo), nadalje kot abraziv, sestavino
stekla in kot katalizator.

Naravni cirkonijev oksid ali badeleit se uvršča v tar. št. 26.15.

(14) Kadmijev oksid in hidroksid:

(a)  Oksid (CdO) je bolj ali manj sivorumen prah, kar odvisi od
temperature kalciniranja v času pridobivanja iz karbonata ali iz
hidroksida. Uporablja se v keramični industriji in kot
katalizator.

(b)  Hidroksid (Cd(OH)2) je bel prah.

(15)  Kositrovi oksidi in hidroksidi:

(a)  Kositrov (II) oksid ali stanoksid (rjavi oksid) (SnO) je v
vodi netopen. Lahko je v obliki sivih ali črnih kristalov, ali pa
v obliki sivoolivnozelenega prahu z modrikastim, zelenkastim ali
rdečkastim odsevom, kar je odvisno od procesa proizvodnje.

Ta oksid je amofoteren in daje stanite iz tar. št. 28.41.
Uporablja se v organskih sintezah kot redukcijsko sedstvo in kot
katalizator.

(b)  Kositrov (IV) oksid ali stanioksid (SnO2) (stanianhidrid,
stanidioksid) je prav tako netopen v vodi, je bel (kositrno
belilo) ali siv (kositrno sivo). Belimoksid se uporablja v
keramični industriji in v steklarstvu kot sredstvo za kaljenje,
medtem ko se v obliki sivega prahu uporablja za poliranje
kovinskih ogledal, pa tudi za pridobivanje steklastih spojin.

Ta oksid včasih imenujejo "kit v prahu", vendar pa ta izraz
vključuje tudi zmesi tega oksida s svinčevim oksidom, ki se
uvršča v tar. št. 38.24.

Stanioksid je amfoteren in daje stanate iz tar. št. 28.41.

(c)  Kositrova kislina ali stanihidroksid (Sn(OH)4) se dobi iz
alkalnega hidroksida na kositrni soli. Je bel prah, ki prehaja v
metakositrovo kislino.

(d)  Metakositrova kislina dobivajo iz kositrove kisline in je
prah, netopen v vodi. Uporablja se kot mat barva v keramiki in
kot abrazivno sredstvo v steklarski industriji.

Te kositrove kisline dajejo stanate iz tar. št. 28.41.

Ta tar. številka ne vključuje:

(a) naravnega kositrovega oksida (kositerita), rude (tar. št.
26.09) in

(b)  kositrovo žlindro, zmesi kositrovih oksidov nin kositra, ki
nastanejo med taljenjem kovine (tar. št. 26.20).

(16)  Volframovi oksidi in hidroksidi - med njimi je
najpomembnejši volframov trioksid (WO3). Pridobivajo jih v
metalurgiji te kovine z obdelavo naravnih volframatov
(volframitov ali šelitov) (tar. št. 26.11). Je kristalni proizvod
citronastorumene barve, ki s segrevanjem prehaja v oranžno. V
vodi je netopen. Uporablja se za proizvodnjo kovine za žice v
električnih žarnicah in v keramičnih barvnih premazih.

Obstaja nekaj hidroksidov, vštevši volframovo kislino
(H2WO4)(rumeni hidrat), ki daje normalne volframate (tar. št.
28.41).

Iz te tar. številke je izključen naravni wolframov oksid (volfram
- oker, volframtit) - tar. št. 25.30.

(17)  Živosrebrni oksidi - med njimi je najpomembnejši
merkurioksid (HgO), ki se pridobiva s kalciniranjem živosrebrnega
nitrata (rdeči oksid, kristalni prah). Rumeni oksid se dobi kot
manj aktiven kristalni prah večje gostote z oborino raztopine
živega srebra z enim izmed alkalnih hidroksidov, ali pa z
neposredno oksidacijo živega srebra. To so toksični oksidi, ki na
svetlobi potemnijo. Uporabljajo se v oftalmologiji (posebno rdeči
oksid), prav tako pa služijo za pripravo ladijskih barv,
živosrebrnih soli in kot katalizatorji.

(18)  Bizmutovi oksidi in hidroksidi:

(a)  Dibuzmutov trioksid (Bi2O3) pridobivajo iz bizmutovega
nitrata ali karbonata. Je svetlorumen prah, v vodi netopen, ki s
segrevanjem prehaja v rdečo barvo. Uporablja se v industriji
stekla in keramike.

(b)  Dibizmutov pentoksid (Bi2O5) (rdeči oksid) - rjavordeč prah.

(c)  Bizmutov hidroksid (Bi(OH)3).

Iz te tar. številke je izključen naravni bizmut oker, ki sestoji
pretežno iz trioksidov (tar. št. 26.17).


                          V. PODODDELEK

        SOLI IN PEROKSI SOLI ANORGANSKIH KISLIN IN KOVIN

                        SPLOŠNA DOLOČILA

Kovinske soli nastanejo z zamenjavo vodika v kislini s kovino ali
amonijakovim radikalom (NH4+). Kovinske soli so v tekočem stanju
elektroliti, ki na katodi dajejo kovino ali kovinski radikal.

V nevtralnih soleh so vsi atomi vodika zamenjani s kovino, v
kislih soleh pa je vodik še zmeraj prisoten in se še lahko
zamenja s kovino. Bazične soli vsebujejo večjo količino bazičnega
oksida, kot pa je potrebna za nevtralizacijo kisline (npr.
bazični kadmijev sulfat (CdSO4.CdO).

V. pododdelek vključuje soli kovin, uvrščenih v II. pododdelek
(kisline, dobljene iz nekovin) ali v IV. pododdelek (kovinski
hidroksidi s kislinsko funkcionalno skupino).

Dvojne in kompleksne soli.

Nekatere dvojne in kompleksne soli bodo posebej navedene v tar.
št. od 28.26 do 28.41, na primer fluorosilikati, fluoroborati in
druge kompleksne fluorove soli (tar. št. 28.26), galuni (tar. št.
28.33) in kompleksni cianidi (tar. št. 28.37). Glede dvojnih in
kompleksnih soli, ki tukaj niso navedene, glej komentar k tar.
št. 28.42.

Ta pododdelek med drugim izključuje:

(a)  soli iz 25. poglavja (npr. natrijev klorid),

(b)  soli, ki tvorijo rude ali druge proizvode iz 26. poglavja,

(c) spojine plemenitih kovin (tar. št. 28.43), radioaktivnih
elementov (tar. št. 28.44) in ferofosforje (tar. št. 28.46),

(d)  fosfide, karbide, nitride, azide, silicide in boride (tar.
št. od 28.48 do 28.50) in ferofosforje (oddelek XV),

(e)  soli iz 31. poglavja,

(f)  pigmente, barve, sredstva za kaljenje-matiranje, emajle in
druge proizvode, zajete v 32. poglavju. Ta pododdelek vključuje
nezmešane kovinske soli (izvzemši luminofor), primerne za
neposredno uporabo kot pigmenti. Če so med seboj ali z drugimi
proizvodi zmešani zaradi pridobivanja pigmentov, se take soli
uvrščajo v 32. poglavje. Luminoforji, med seboj zmešani ali ne,
se uvrščajo v tar. št. 32.06.

(g)  dezinfektante, insekticide, fungicide, sredstva proti
plevelu itd. (tar. št. 38.08),

(h)  talila in druge pripravke za varjenje itd. (tar. št. 38.10),

(i)  kultivirane kristale (razen optičnih elementov) posamične
teže 2,5 g ali več z halogenidov alkalnih ali zemeljskoalkalnih
kovin (tar. št. 38.24). Če so v obliki optičnih elementov, se
uvrščajo v tar. št. 90.01.

(j)  drago in poldrago kamenje - naravno ali sintetično (tar. št.
od 71.02 do 71.05).


28.26 - FLUORIDI; FLUOROSILIKATI, FLUOROALUMINATI IN DRUGE
KOMPLEKSNE FLUOROVE SOLI

  - Fluoridi:

2826.11  - - amonija ali natrija

2826.12  - - aluminija

2826.19  - - drugi

2826.20  - Natrijevi ali kalijevi fluorosilikati

2826.30  - Natrijev heksafluoroaluminat (sintetični kriolit)

2826.90  - Drugo

                          (A) FLUORIDI

Ta tar. številka vključuje fluoride (kovinske soli fluorovodikove
kisline iz tar. št. 28.11).

Najpomembnejši med njimi so:

(1)  Amonijevi fluoridi - nevtralni fluorid (NH4F) in kisli
fluorid (NH4.HF). Sta v obliki nestabilnih in brezbarvnih
toksičnih kristalo, v vodi topnih. Uporabljata se kot antiseptika
(za konzerviranje surove kože in lesa), za nadzor nad
fermentacijo (namesto fluorovodikove kisline), v barvanju
tekstila, za jedkanje stekla (predvsem kisli fluorid), za
čiščenje bakra, v metalurgiji (za drobljenje rude, pri
proizvodnji platine) itd.

(2)  Natrijevi fluoridi - nevtralni fluorid (NaF) in kisli
fluorid (NaF.HF).Pridobivata se s kalciniranjem naravnega
kalcijevega fluorida iz tar. št. 25.29 (fluorita) z eno izmed
natrijevih soli. Sta v obliki brezbarvnih kristalov, ki so
toksični in v vodi slabo topni. Kot amonijevi fluoridi se tudi
natrijevi fluoridi uporabljajo kot antiseptična sredstva (za
konzerviranje surove kože, lesa, jajc), za nadziranje
fermentacije, pa tudi za jedkanje in izdelavo mlečnega stekla.
Uporabljajo se tudi v proizvodnji steklastega emajla in sredstev
za uničevanje parazitov.

(3)  Aluminijev fluorid (AlF3) se prideluje iz boksita in
fluorovodikove kisline. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so
v vodi netopni. Uporablja se kot topilo v industriji emajla in
keramike ter za prečiščevanje vodikovega peroksida.

(4)  Kalijevi fluoridi - nevtralni kalijev fluorid (KF) se nahaja
v obliki brezbarvnih, nestabilnih in toksičnih kristalov, ki se v
vodi zlahka tope. Kisli kalijev fluorid ima formulo (KF.HF).
Njuna uporaba je za iste namene kot pri natrijevem fluoridu.
Razen tega se kisli fluorid uporablja v metalurgiji cirkonija in
tantala.

(5)  Kalcijev fluorid (CaF2) se pridobiva iz naravnega
kalcijevega fluorida (fluorita) iz tar. št. 25.29. nastopa v
obliki brezbarvnih kristalov, netopnih v vodi. Včasih je v
želatinoznem stanju in se uporablja kot talilo v metalurgiji
(posebno za elektrolitsko predelavo magnezija iz karnalita), pa
tudi v steklarski in keramični industriji.

(6)  Kromov trifluorid (CrF3.4H2O) je temnozelen prah, topen v
vodi. Njegova vodna raztopina razjeda steklo. Uporablja se kot
sredstvo za jedkanje stekla in keramike.

(7)  Cinkov fluorid (ZnF2) je bel prah, netopen v vodi. Uporablja
se za impregnacijo lesa, v proizvodnji emajla in pri
galvanizaciji.

(8)  Antimonovi fluoridi se dobivajo z delovanjem fluorovodikove
kisline na antimonov oksid (SbF3), ki kristalizira v nestabilne
bele iglice in je v vodi topen, in v antimonov pentafluorid
(SbF5), ki je viskozna tekočina, ki se v vodi topi in ob šumenju
tvori hidrat (z 2H2O). Te soli se uporabljajo v keramiki in kot
sredstva za jedkanje pri barvanju in tiskanju tekstila.

(9)  Barijev fluorid (BaF2) pridobivajo iz fluorovodikove kisline
in barijevega sulfida ali karbonata. Je bel prah, slabo topen v
vodi in je toksičen. Uporabljajo ga kot pigment v keramiki in
emajlih, kot antiseptično sredstvo za balzamiranje, kot
insekticid itd.

Ta tar. številka izključuje fluoride, naštete v uvodu k temu
pododdelku in fluoride nekovin (tar. št. 28.12).

                       (B) FLUOROSILIKATI

Fluorosilikati so soli silicij-fluorovodikove kisline (H2SiF6) iz
tar. št. 28.11.

(1)  Dinatrijev heksafluorov silikat (natrijev difluorosilikat)
(Na2SiF6) se pridobiva iz silicijevega fluorida, vzporednega
proizvoda iz proizvodnje superfosfatov. Je bel prah, slabo topen
v hladni vodi. Uporablja se v proizvodnji neprozornega stekla in
emajla, sintetičnih kamnov, cementov, odpornim proti kislemu
okolju, strupa za podgane in insekticide, pri ekstrakciji
berilija (z elektrolizo), pri elektrolitski rafinaciji kositra,
za koagulacijo lateksa, kot antiseptik itd.

(2) Dikalijev heksafluorov silikat (kalijev fluorosilikat)
(K2SiF6) je bel kristalni prah brez vonja, slabo topen v vodi,
topen v klorovodikovi kislini. Uporablja se v proizvodnji
steklastih emajlov, v keramiki, v proizvodnji insekticidov,
sintetične sljude in v metalurgiji aluminija in magnezija.

(3)  Kalcijev heksafluorov silikat (kalcijev fluorosilikat)
(CaSiF6) je bel kristalni prah, slabo topen v vodi. Uporablja se
kot bel pigment v keramiki.

(4)  Bakrov heksafluorov silikat (bakrov fluorosilikat)
(CuSiF6.6H2O) je moder kristalni prah, v vodi topen in toksičen.
Uporablja se za dosego večbarvnega učinka in kot fungicid.

(5)  Cinkov heksafluorov silikat (cinkov fluorosilikat)
(ZnSiF6.6H2O) je kristalni prah, topen v vodi. Reagira s
kalcijevimi spojinami in pri tem tvori prevleko iz kalcijevega
fluorida. Uporablja se za strjevanje betona, za cinkove prevleke
(z elektriko), kot antiseptik in kot fungicid (zarezovanje lesa).

(6)  Barijev heksafluorov silikat (barijev fluorosilikat)
(BaSiF6) je bel prah, ki se uporablja za uničevanje koloradskega
hrošča, drugih insektov in škodljivcev.

(7)  Drugi fluorosilikati. Magnezijev flourosilikat in aluminijev
fluorosilikat služita (kot cinkov fluprosilikat) za strjevanje
betona. Kromov fluorosilikat in železov fluorosilikat pa se
uporabljata v industriji barv.

Ta tar. številka ne vključuje topaza, naravnega aluminijevega
fluorosilikata (71. poglavje).

      (C) FLUOROALUMINATI IN DRUGE KOMPLEKSNE FLUOROVE SOLI

(1)  Trinatrijev heksafluorov aluminat (natrijev
heksafluoroaluminat) (Na3AlF6) je sintetični kriolit in se dobiva
s sedimentiranjem pri mešanju aluminijevega oksida, raztopljenega
v fluorovodikovi kislini skupaj z natrijevim kloridom, ali pa z
medsebojno fuzijo aluminijevega sulfata in natrijevega fluorida.
Pojavlja se v obliki belkaste kristalne mase. Uporablja se kot
nadomestek naravnega kriolita (tar. št. 25.27) v metalurgiji
aluminija, v pirotehniki, emajlih in v proizvodnji stekla ali pa
kot insekticid.

(2)  Fluoroborati: natrijev fluoroborat (dezinfekcijsko
sredstvo), kalijev fluoroborat (uporablja se pri izdelavi
emajla), kromov fluoroborat in nikljev fluoroborat (za preveleke
kovin s pomočjo elektro- galvane) itd.

(3)  Fluorofosfati: posebno amonij-antimonov fluorosulfat ((NH4)2
SO4SbF3) ali "Haenova sol". Je v obliki topnih kristalov, ki
najedajo steklo in kovino. Uporabljajo se kot sredstvo za
jedkanje v proizvodnji barv.

(4)  Fluorofosfati - se dobivajo npr. iz naravnega magnezijevega
fluorofosfata (vangerita) (tar. št. 25.30) ali iz aluminij-
litijevega fluorofosfata (ambliglogonita) (tar. št. 25.30).

(5)  Fluorotantalati (dobljeni v metalurgiji tantala);
fluorotitantalati, fluoromanganati, fluoroniobati,
fluorocirkonati (dobljeni v metalurgiji cirkonija), fluorostanati
itd.

Ta tar. številka vključuje kovinske oksifluoride (npr, berilijeve
itd.) in kompleksne fluorove oksisoli, vendar izključuje
oksifluoride nekovin. (tar. št. 28.12).

Ta tar. številka izključuje tudi fluoroformiate, fluoroacetate in
druge organske kompleksne fluorove soli (29. poglavje).


28.27 - KLORIDI, OKSIKLORIDI IN HIDROKSIKLORIDI; BROMIDI IN
OKSIBROMIDI; JODIDI IN OKSIJODIDI

2827.10   - Amonijev klorid

2827.20   - Kalcijev klorid

   Drugi kloridi:

2827.31   - magnezija

2827.32   - - aluminija

2827.33   - - železa

2827.34   - - kobalta

2827.35   - - niklja

2827.36   - - cinka

2827.38   - - barija

2827.39   - - drugi

   Oksikloridi in hidroksilkloridi:

2827.41   - - bakra

2827.49   - - drugi

   Bromidi in oksibromidi:

2827.51   - - natrijevi in kalijevi bromidi

2827.59   - - drugi

2827.60   - Jodidi in oksijodidi

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu tega
pododdelka, vključuje ta tar. številka kloride, oksikloride,
hidroksikloride, bromide, oksibromide, jodide in oksijodide kovin
ali amonijevega radikala (NH4+). Iz te tar. številke so
izključeni halogenidi in oksihalogenidi nekovin (tar. št. 28.12).

                           (A) KLORIDI

Ta skupina vključuje soli vodikovega klorida (tar. št. 28.06). V
tej tar. številki so zaobseženi naslednji najpomembnejši kloridi:

(1)  Amonijev klorid - NH4Cl (salmijak, amonijev muriat).
Pridobivajo ga z nevtralizacijo klorovodika z amonijakom. Lahko
je kristaliničen ali v prahu, cvetu ali v pogačah, katere dobijo
s sublimacijo. V čistem stanju je brezbarven, sicer je rumenkaste
barve, topen v vodi. Uporablja se za dekapiranje kovin, v
barvanju tekstila in v tiskarstvu, pri strojenju, kot gnojilo, v
proizvodnji Leclanchejevih baterij, za strjevanje lakov in lepil,
pri galvanizaciji in v fotografiji (raztopina za fiksiranje) itd.

Glej komentar k tar. št. 31.02, ki se nanaša na gnojila z
vsebovanim amonijevim kloridom.

(2)  Kalcijev klorid (CaCl2) se pridobiva ali z ekstrakcijo iz
naravne Stassfurtove soli, ali pa predstavlja vzporedni proizvod
pri proizvodnji natrijevega karbonata. Je bele, rumenkaste ali
rjave barve, odvisno od stopnje čistoče. Je higroskopičen, ki se
lahko nahaja v vliti ali v stopljeni obliki, v obliki prozorne
mase ali kosmov, lahko pa je tudi hidriran s 6H2O (kristalen ali
granuliran). Uporablja se v zmeseh za hlajenje, za betonska dela
v hladnem vremenu, kot sredstvo proti dvigovanju prahu pri
izgradnji cest in terenov z zbito zemljo, kot katalizator, kot
agens za dehidracijo in kondenzacijo v organskih sintezah (npr.
pridobivanje dušika iz fenola) in za sušenje plinov. Uporablja se
tudi v medicini.

(3)  Magnezijev klorid (MgCl2) je vzporedni proizvod ekstrakcije
kalijevih soli. Nahaja se v obliki brezvodne prozorne mase,
valjev, ploščic ali prizem, ali pa hidriran v obliki brezbarvnih
iglic. V vodi je topen in se uporablja za izdelavo zelo trdega
cementa (npr. za prekrivanje tal v enem kosu), za apretiranje
bombaža in drugih tekstilnih snovi, kot dezinfekcijsko in
antiseptično sredstvo v medicini in za zaščito dreves pred
požarom.

Ta tar. številka izključuje naravni magnezijev klorid (sol
Mrtvega morja) (tar. št. 25.30).

(4)  Aluminijev klorid (AlCl3) pridobivajo z delovanjem klora na
aluminij, ali pa klorovodika na aluminijev oksid. Je brezvoden in
kristalen, je vodna raztopina sirupaste konsistence. Brezvodna
sol se na zraku kadi. V vodni raztopini služi za konzerviranje
dreves, razmaščevanje volne, kot dezinfekcijsko sredstvo itd.

(5) Železovi kloridi

(a)  Železov (II) klorid - fero klorid (FeCl2) je brezvoden v
ploščicah, kosmih ali kot zelenkastorumen prah, ali hidriran z
npr. 4H2O v obliki zelenih in modrikastih kristalov, lahko pa je
tudi v obliki vodnih raztopin zelene barve. Na zarku oksidira in
porumeni. Ponavadi se pojavlja v pazljivo zaprtih steklenicah z
nekaj kapelj dodanega alkohola, ki preprečuje oksidacijo. Je
sredstvo za redukcije in jedkanje. - fiksiranje.

(b) Železov (III) klorid - feri klorid (FeCl3) se pridobiva s
raztapljanjem železovega oksida ali karbonata v klorovodikovi
kislini ali v carski vodi (aqua regia), lahko pa tudi s
prehajanjem klora nad razbeljenim železom. Brezvoden je v obliki
rumene, rjavo ali zaprtordeče mase, ki se lahko topi v vodi.
Hidriran (s 5 ali 12H2O) je v obliki kristalov oranžne, rdeče ali
rožnate barve. Tekoči železov klorid se na tržišču pojavlja v
obliki temnordeče raztopine. Njegova uporaba je širša od uporabe
feroklorida - npr. za prečiščevanje industrijskih vod, kot
sredstvo za jedkanje, v fotografiji, v fotograviranju, v
patiniranju železa, v medicini (za kemostatike in podobne
pripravke), največ pa se uporablja kot sredstvo za oksidacijo.

(6)  Kobaltov diklorid (CoCl2.6H2O) (kobaltov klorid) je v obliki
rožnatih, rdečih ali škrlatnih kristalov, ki ob segrevanju
postajajo modri in topni v vodi. Uporablja se v proizvodnji
higromerov, kot nevidno črnilo in kot absorbcijsko sredstvo v
plinskih maskah.

(7)  Nikljev klorid (NiCl2) je v brezvodnem stanju v obliki
rumenih kosmov ali luskin, kadar pa je hidriran, so to nestabilni
zeleni kristali. V vodi je zelo topen. Uporablja se kot sredstvo
za jedkanje pri fiksiranju barv, v elektrolizi (v kopelih za
nikljanje) in kot absorbcijsko sredstvo v plinskih maskah.

(8)  Cinkov klorid (ZnCl2) pridobivajo s prepuščanjem klorovodika
prek žgane cinkove rude (cinkove blende ali kalamina) (tar. št.
26.08), ali pa ga ekstrahirajo iz pepelov in ostankov rud,
uvrščenih v tar. št. 26.20. Je bela kristalna masa ("cinkovo
maslo"), stopljena ali granulirana. Je zelo nestabilen, v vodi
topen, kisel in precej toksičen. Uporabljajo ga kot antiseptik,
fungicid, za dehidracijo, za zaščito dreves pred požari, za
konzerviranje surove kože, za strjevanje celuloze (izdelava
vulkan-fibra) in v organskih sintezah. Uporablja se tudi kot
talilo, kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v industriji barv in v
tiskarstvu, za prečiščevanje olj in za proizvodnjo zobarskega
cementa in zdravil (je antiseptik, ki žge tkivo).

(9)  Kositrovi kloridi:

(a)  Stanoklorid (SnCl2) (kositrov diklorid) je masa s smolnatim
prelo mom, ali pa je v obliki belih ali rumenkastih kristalov (z
2H2O). Pojavlja se tudi v obliki vodne raztopine istih barv. Je
koroziven in se na zraku razgraja. Uporabljajo ga kot redukcijsko
sredstvo in za fiksiranje tekstilnih barv, za redukcijsko
barvanje (barvarske kositrove soli), kot kositrna apretura in za
elektrolitsko kositranje.

(b)  Staniklorid (SnCl4) (kositrov tetraklorid) je v brezvodnem
stanju brezbarvna ali rumenkasta tekočina, ki na vlažnem zraku
sprošča bel dim. Hidriran oblikuje brezbarvne kristale, pojavlja
pa se tudi v obliki želatinozne mase ("kositrovo maslo").
Uporablja se kot sredstvo za jedkanje (fiksir), kot kositrna
apretura za svilo, v zmesi s stanokloridom in solmi zlata pa za
pridobivanje Cassiussove škrlatine za dekoriranje porcelana.

(10)  Barijev klorid (BaCl2) se pridobiva iz naravnega barijevega
karbonata (viterita) ali iz sulfata (barita). V vodi je topen.
Lahko je brezvoden ali staljen (rumen prah), ali pa hidriran z
2H2O (v listnatih kristalih ali tabletkah). Uporablja se za
barvanje, v keramiki, kot sredstvo proti parazitom, za
prečiščevanje industrijskih vod itd.

(11)  Titanovi kloridi - med njimi je najpomembnejši titanov
tetraklorid (TiCl4), katerega pridobivajo v metalurgiji titana z
delovanjem klora na mešanico ogljika in naravnega titanovega
dioksida (rutik, brukit, anatas). Je brezbarvna ali rumenkasta
tekočina neprijetnega vonja in se na vlažnem zraku kadi. Vpija
vodo in z njo hidrolizira. Uporablja se v proizvodnji fiksirjev
za barvanje (na titanovi osnovi), v keramiki za doseganje barvnih
prelivov, za dimne zavese in v organskih sintezah.

(12)  Kromovi kloridi:

(a)  Kromov (II) klorid (CrCl2) - igličasti kristali ali
mornarsko modre raztopine. Je redukcijsko sredstvo.

(b)  Kromov (III) klorid (CrCl3) - roza ali oranžne kristalne
luskine, ali pa (hidriran s 6 ali 12 H2O) zeleni ali škrlatni
kristali. Uporablja se kot sredstvo za fiksiranje barv na
tekstilu pri barvanju tekstila, za strojenje, za galvanizacijo s
kromom, v organskih sintezah in za proizvodnjo sinteranega kroma.

(13)  Manganov (II) klorid (MnCl2) se pridobiva z delovanjem
klorovodikove kisline na naravni karbonat, rodokrozit ali
dialogit (tar. št. 26.02). Je kristalna masa roza barve, če je
brezvoden. Če je hidriran (npr. s 4H2O), je v obliki roza
obarvanih kristalov, ki so nestabilni in v vodi topni. Uporablja
se za proizvodnjo sredstev za barvanje v rjavo in za nekatera
zdravila, kot katalizator in za tiskanje na tekstil.

(14)  Bakrovi kloridi:

(a)  Kuproklorid (CuCl) (bakrov monoklorid) je kristalen prah ali
brezbarvni kristali, ki so takorekoč popolnoma netopni v vodi in
ki na zraku oksidirajo. Uporablja se v metalurgiji niklja in
srebra ter kot katalizator.

(b)  Kupriklorid (CuCl2.2H2O) je v obliki zelo nestabilnih
zelenih kristalov, ki so v vodi topni. Uporablja se pri tiskanju
na tekstil, v fotografiji in v elektrolizi, kot katalizator,
antiseptik, dezinfekcijsko sredstvo in kot insekticid, v
industriji barv in v pirotehniki (bengalski ogenj).

Nantokit, naravni bakrov klorid, je iz te tar. številke izključen
(tar. št. 25.30).

(15)  Antimonovi kloridi:

(a)  Antimonov triklorid (SbCl3) ("antimonovo maslo") se dobiva z
učinkovanjem klorovodika na naravni sulfid (stibnit) (tar. št.
26.17). Nahaja se v obliki brezbarvnih prozornih kepic, absorbira
vlago iz zraka in pri tem dobiva masten videz. Je zelo alkalen in
se uporablja za "bronzanje" in dekapiranje kovin, kot sredstvo za
jedkanje, za izdelavo lakov, za apretiranje usnja in v
proizvodnji antimonovega oksida in veterinarskih zdravil.

(b)  Antimonov pentaklorid (SbCl5) je brezbarvna tekočina, ki se
na zraku kadi in razpada v vodi. Uporablja se kot nosilec klora v
organskih sintezah ter kot dimno sredstvo.

(16)  Živosrebrovi kloridi:

(a)  Merkuroklorid (Hg2Cl2) (kalomel) pridobivajo ali z
obarjanjem živosrebrovega nitrata s klorovodikovo kislino ali z
natrijevim kloridom, ali pa z vmešavanjem merkurjevega klorida v
živo srebro. V vodi je netopen. Sedimentni in sublimirani kalomel
sta posebno čista proizvoda, ki se uporabljata kot laksativa in
kot sredstvo za odstranjevanje glist iz organizmov.

Merkurjev klorid se uporablja tudi v pirotehniki, v porcelanski
industriji itd.

(b)  Merkuriklorid (HgCl2) (živosrebrni diklorid, korozivni
sublimat) se dobiva z neposrednim delovanjem klora na segreto
živo srebro. Kristalizira v prizme ali dolge bele iglice. V vodi
je topen, še posebno, če je voda vrela in je zelo strupen. Je
nenavadno močan antiseptik in se za uničevanje parazitov in
mikrobov v zelo šibkih raztopinah. Prav tako se uporablja za
bronziranje železa, za ognjevarno impregnacijo dreves, kot
ojačevalec v fotografiji, kot katalizator v organski kemiji in v
proizvodnji merkurjevega trioksida.

Ta skupina izključuje natrijev klorid in kalijev klorid, ki se
celo v čistem stanju uvrščajo v tar. št. 25.01 (prvi) in v tar.
št. 31.04 ali 31.05 (drugi klorid), kar je odvisno od primera. Ta
tar. številka izključuje tudi spojino, katero napačno imenujejo
"klorovo apno", ki je po sestavi komercialni kalcijev hipoklorit
(tar. št. 28.28).

               (B) OKSIKLORIDI IN HIDROKSIKLORIDI

Ta skupina vključuje kovinske oksikloride in hidroksikoride. Ta
tar. številka pa vključuje naslednje:

(1)  Bakrove oksikloride hidroksikloride - v obliki modrega
kristelnega prahu, uporabljajo se kot insekticidi, fungicidi in
pigmenti.

Ta tar. številka izključuje naravni bakrov hidroksid (atakamit)
(tar. št. 26.03).

(2)  Aluminijev hidroksiklorid (Al2Cl(OH)5.XH2O) - rumenkasto bel
prah, ki se uporablja v kozmetiki kot sredstvo proti znojenju.

(3)  Kromoksiklorid (CrCl2O2) (kromilklorid) - rdeča tekočina
nadražujočega vonj, na vlažnem zraku se kadi, vodi se razkroji.
Uporablja se pri strojenju, kot sredstvo za jedkanje in kot
oksidacijsko sredstvo.

(4)  Kositrov oksiklorid - sive ali bele amorfne kepice, topne v
vodi. Uporablja se kot sredstvo za jedkanje.

(5)  Antimonov oksiklorid (SbClO) - bel prah, ki se uporablja pri
proizvodnji dimov, pigmentov in zdravil.

(6)  Svinčev oksiklorid in oksihidroksiklorid - bel prah,
katerega pridobivajo z obdelavo svinčevega oksida z alkalijskim
kloridom. Uporablja se v proizvodnji svinčevih kromatov,
pigmentov (Casselovega rumenila), za vodene barvice, oljne barve
in tempere in za proizvodnjo drugih, bolj se stavljenih
pigmentov.

(7)  Bizmutov moksiklorid (BiClO) (bizmutov klorid) - bel prah,
ki se uporablja kot pigment ("biserno belilo") proizvodnji
umetnih biserov.

                   (C) BROMIDI IN OKSIBROMIDI

Ta skupina vključuje soli bromovodikove kisline (tar. št. 28.11)
in oksibromide.

(1) Natrijev bromid (NaBr), se pripravlja podobno kot amonijev
bromid ali pa z obdelavo železovega bromida z natrijevo soljo, ki
se dobiva z neposrednim delovanjem broma na železove ostružke.
Lahko se ga dobi v precej nestabilnem brezvodnem stanju s
kristalizacijo nad 51 stopinj C. Če kristalizira izpod te
temperature, hidrira (z 2H2O) v velike kristale. Je brezbarven,
higroskopičen, topen v vodi. Uporablja se v medicini in v
fotografiji.

(2)  Kalijev bromid (KBr) se proizvaja in uporablja na podoben
način kot natrijev bromid. Je brezvoden in v obliki velikih
kristalov.

(3)  Amonijev bromid (NH4Br) proizvajajo z delovanjem
bromovodikove kisline na amonijak. Je v obliki brezbarvnih
kristalov, ki so v vodi topni in porumenijo ter se počasi
razgrajujejo na zraku.. Pri segrevanju hlapijo. Amonijev bromid
se uporablja v medicini kot pomirjevalno sredstvo, v fotografiji
(kot zaviralec pri razvijanju) in kot material za dosego
ognjevarnosti.

(4)  Kalcijev bromid (CaBr2.6H2O) pridobivajo iz kalcijevega
karbonata in bromovodikove kisline. Je v obliki nestabilnih in
brezbarvnih kristalov, ki so v vodi zelo topni. Uporablja se v
medicini in v fotografiji.

(5)  Bakrovi bromidi:

(i)  Kuprobromid (CuBr) - brezbarvni kristali, netopni v vodi.
Pridobivajo ga z redukcijo kupribromida in se uporablja v
organskih sintezah.

(ii)  Kupribromid (CuBr2) - pridobivajo ga z neposrednim
delovanjem broma na baker. Uporablja se v organskih sintezah in v
fotografiji.

(6)  Drugi bromidi in oksibromidi - sem se uvrščata stroncijev
bromid (ki seuporablja v medicini) in barijev bromid.

                    (D) JODIDI IN OKSIJODIDI

Ta skupina vključuje soli jodovodikove kisline (tar. št. 28.11)
in oksijodide.

(1)  Amonijev jodid (NH4J) pridobivajo z delovanjem jodovodikove
kisline na amonijak ali na amonijev karbonat. Je bel, kristalen
prah, ki je v vodi zelo dobro topen. Uporablja se v medicini (za
obarvanje krvotoka in za evfemizem) ter v fotografiji.

(2)  Natrijev jodid (NaJ) dobivajo z delovanjem jodovodikove
kisline na na natrijev hidroksid ali na natrijev karbonat, ali pa
z obdelavo železovega jodida, dobljenega z neposrednim delovanjem
joda na železove ostružke, z natrijevo soljo, ali pa z
razžarevanjem jodatov. Je kristalen in brezvoden, nestabilen in
zelo dobro topen v vodi. Na zraku in na svetlobi se razkraja.
Uporablja se v medicini, za jodiranje kuhinjske soli in v
fotografiji.

(3)  Kalijev jodid (KJ) - proces pridobivanja je podoben onemu
pri natrijevem jodidu, prav tako tudi uporabnost, le da je
kalijev jodid od natrijevega obstojnejši. Je v obliki brezvodnih,
brezbarvnih in neprosojnih kristalov.

(4)  Kalcijev jodid (CaJ2) pridobivajo iz kalcijevega karbonata
in jodovodikove kisline. Je v obliki sijajnih brezbarvnih
kristalov ali v obliki bisernih belih luskin. V vodi je topen, na
zraku porumeni. Uporablja se v fotografiji.

(5)  Živosrebrni jodidi:

(a)   Merkurojodidi (HgJ ali Hg2J2) se dobivajo z direktnim
učinkovanjem joda na živo srebro v prisotnosti alkohola. Je
ponavadi amorfen prah, včasih kristalen. Običajno je rumene
barve, tu in tam tudi zelenkast ali rdeč. V vodi je slabo topen
in je zelo toksičen. Uporablja se v medicini kot antiseptik (za
zdravljenje sifilisa) ter v organskih sintezah.

(b)  Merkurijodid (HgJ2) (živosrebrni jodid, rdeči jodid) se dobi
na enak način kot merkurojodid, lahko pa tudi s sedimentacijo
klorida ali druge živosrebrne soli s pomočjo kalijevega jodida.
Je kristalni rdeč prah, ki je skoraj popolnoma netopen v vodi in
je zelo toksičen. Uporablja se v fotografiji (kot ojačevalec) in
v analizah.

(6)  Drugi jodidi in oksijodidi vključujejo:

(a)  Litijeve jodide (uporabljajo se v medicini), stroncijeve,
antimonove, cinkove in železove (slednja dva se uporabljata v
medicini kot antiseptika), svinčeve (kovinskega sijaja, ki se
uporabljajo za proizvodnjo barv za gumo) in bizmutove, ki se
uporabljajo kot reagensi.

(b)  Antimonov oksijodid, bakrov oksijodid in svinčev oksijodid.


28.28 - HIPOKLORITI; KOMERCIALNI KALCIJEV HIPOKLORIT (KLOROVO
APNO); KLORITI; HIPOBROMITI

2828.10  - Komercialni kalcijev hipoklorit in drugi kalcijevi
hipokloriti

2828.90  - Drugo

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka hipoklorite, klorite in
hipobromite kovin ter komercialni kalcijev hipoklorit.

                         (A) HIPOKLORITI

Hipokloriti so v tej tar. številki najpomembnejši in se
uporabljajo predvsem za beljenje. So nestabilne soli, ki se na
zraku razkrajajo. Celo v stiku s šibkimi kislinami tvorijo
hipoklorovo kislino. Ta kislina lahko odda klor in je zelo močno
belilo in oksidant.

(1)  Natrijev hipoklorit (NaClO.6H2O) je v obliki vodne
raztopine, kot se pojavlja v prometu, znan pod imenom "Javelova
voda". Pridobivajo ga z elektrolizo vodne raztopine natrijevega
klorida, ali delovanjem natrijevega sulfata ali natrijevega
karbonata na kalcijev hipoklorit, ali pa z obdelavo natrijevega
hidroksida (kavstične sode) s klorom. Ta sol je v vodi zelo lahko
topna in ne obstoja v brezvodnem stanju. Je precej nestabilna in
občutljiva na toploto in svetlobo. Vodna raztopine natrijevega
hipoklorita so brezbarvne ali rumenkaste in imajo vonj po kloru.
Od nečistoč ponavadi vsebujejo majhno količino natrijevega
klorida. Natrijev hipoklorit se uporablja za beljenje rastlinskih
vlaken in lesne celuloze, za dezinfekcijo objektov, za
prečiščevanje vode in za proizvodnjo hidrazina. Uporablja se tudi
v fotografiji kot hitri razvijalec, za antihalo plošče, v
medicini pa kot antiseptik (v zmesi z borovo kislino je znan kot
Dakinova raztopina).

(2)  Kalijev hipoklorit (KClO.6H2O) - vodno raztopino te soli so
svoj čas poznali pod imenom "Javelova voda" in je povsem podoben
natrijevemu hipokloritu.

(3)  Drugi hipokloriti vključujejo amonijeve (dezinfekcijsko
sredstvo, močnejše od kalcijevega hipoklorita), barijev,
magnezijev in cinkov hipoklorit - vse uporabljajo kot belila in
dezinfekcijska sredstva.

               (B) KOMERCIALNI KALCIJEV HIPOKLORIT

Kalcijev hipoklorit je proizvod, katerega ponavadi poznajo v
trgovini pod nepravilnim imenom "klorovo apno". Sestoji pretežno
iz nečistega kalcijevega hipoklorita in kalcijevega klorida,
nečistoče so tudi kalcijev hidroks in kalcijev oksid. Pridobivajo
ga z nasičevanjem kalcijevega hidroksida s klorom. Je bel,
amorfen prah, ki je higroskopičen, če vsebuje kalcijev klorid. Je
topen v vodi in občutljiv na vplive svetlobe, toplote in
ogljikovega dioksida. Vpliva na organske snovi in živalska vlakna
ter razjeda barvila. Uporablja se za beljenje tekstilnih vlaken
in lesne celuloze, kot dezinfekcijsko in antiseptično sredstvo
(za prečiščevanje vode po postopku "javelizacije"), za
škropljenje zemeljskih površin, kontaminiranih z bojnimi strupi
itd. Čisti kalcijev hipoklorit se pojavlja v obliki kristalne
mase ali raztopine z vonjem po kloru - je malenkost stabilnejši
od nečistega proizvoda.

Iz te tar. številke je izključen kalcijev klorid (CaCl2) (tar.
št. 28.27).

                           (C) KLORITI

Ta skupina vključuje soli klorove kisline (HClO2):

(1)  Natrijev klorit (NaClO2) je brezvodna ali hidrirana masa (s
3H2O), ali pa vodna raztopina. Do 100 stopinj C je stabilen in je
močno oksidacijsko sredstvo in zelo koroziven. Uporablja se za
barvanje in beljenje.

(2)  Aluminijev klorit (Al(ClO2)3)- njegova uporabnost je enaka
uporabnosti natrijevega klorita.

                         (D) HIPOBROMITI

Ta skupina vključuje soli hipobromove kisline (HBrO) (tar. št.
28.11).

Kalijev bromit (KBrO) se uporablja za določanje vsebnosti dušika
v nekaterih organskih spojinah.


28.29 - KLORATI IN PERKLORATI; BROMATI IN PERBROMATI; JODATI IN
PERJODATI

  - Klorati:

2829.11  - - natrija

2829.19  - - drugi

2829.90  - Drugo

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka kovinske klorate in
perklorate, bromate in perbromate ter jodate in perjodate.

                           (A) KLORATI

Ta skupina vključuje soli klorove kisline (HClO3) (tar. št.
28.11).

(1)  Natrijev klorat (NaClO3) se pridobiva z elektrolizo vodne
raztopine natrijevega klorida. je v obliki sijajnih brezbarvnih
kristalov (tablete), v vodi je zelo topen in zlahka sprošča
kisik.

Pogosto vsebuje nečistote (npr. kloride alkalnih kovin. Uporablja
se kot oksidacijsko sredstvo, v organskih sintezah, za tiskanje
tekstila (anilinske črne barve), v proizvodnji vnetljivih vrvic,
za mase za glavice vžigalic, za uničevanje plevela itd.

(2)  Kalijev klorat (KClO3) pridobivajo na podoben način kot
natrijev klorat. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so komajda
topni v vodi. Druge njegove lastnosti so podobne lastnostim
natrijevega klorata. Uporablja se v medicini in v proizvodnji
rušilnih eksplozivov (npr. šedita).

(3)  Barijev klorat (Ba(ClO3)2) se dobi z elektrolizo raztopine
barijevega klorida in je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so
topni v vodi. Uporablja se kot zeleno barvilo, v pirotehniki in v
proizvodnji eksplozivov ter nekaterih drugih kloratov.

(4)  Drugi klorati vključujejo: amonijev klorat, ki se uporablja
v proizvodnji eksplozivov, stroncijev klorat (uporablja se v
proizvodnji eksplozivov in v pirotehniki za rdečo svetlobo),
nadalje kromov klorat, ki služi kot sredstvo za jedkanje (fiksir)
v barvarstvu in bakrov klorat, ki je v obiliki zelenih kristalov,
ki se uporabljajo v proizvodnji eksplozivov in v pirotehniki za
zeleno svetlobo.

                         (B) PERKLORATI

Ta skupina vključuje soli perklorove kisline (HClO4) (tar. št.
28.11). So močna oksidacijska sredstva in se uporabljajo v
pirotehniki in v proizvodnji eksplozivov.

(1)  Amonijev perklorat (NH4ClO4) pridobivajo iz natrijevega
perklorata. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so v vodi topni
še posebno, če so predhodno ogreti. Na toploti se razkraja,
včasih eksplozivno.

(2)  Natrijev perklorat (NaClO4) dobivajo z elektrolizo hladnih
raztopin natrijevega klorata. Je v obliki neobstojnih brezbarvnih
kristalov.

(3)  Kalijev perklorat (KClO4) pridobivajo iz natrijevega
perklorata. Je v obliki brezbarvnega kristalnega prahu, ki se le
malo topi in ki ob udarcu eksplodira. Uporablja se v kemični
industriji kot oksidacijsko sredstvo, ki je močnejše od kloratov.

(4)  Drugi perklorati vključujejo: barijev perklorat (hidrirani
prah) in svinčev perklorat. Nasičena raztopina svinčevega
perklorata je težka tekočina specifične teže okoli 2,6, ki se
uporablja pri flotaciji.

                    (C) BROMATI IN PERBROMATI

Ta skupina vključuje soli jodove kisline (HJO3) (tar. št. 28.11)
in soli perjodove kisline (tar. št. 28.11).

Natrijev jodat (NaJO3), kalijev jodat (KJO3) in kisli kalijev
jodat (KH(JO3)2) se uporabljajo v medicini kot reagensi v
kemičnih analizah. Barijev jodat v obliki kristalov pa se
uporablja pri proizvodnji jodove kisline.

Natrijeve perjodate (mononatrijev in dinatrijev) pridobivajo z
delovanjem klora na alkalno raztopino natrijevega jodata.


28.30 - SULFIDI; POLISULFIDI

2830.10  - Natrijevi sulfidi

2830.20  - Cinkov sulfid

2830.30  - Kadmijev sulfid

2830.40  - Drugi

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tarifna številka kovinske sulfide (soli
vodikovega sulfida (H2S) iz tar. št. 28.11). Ponekod uporabljajo
še staro poimenovanje za kisle sulfide ("sulfhiddrati"-
hidrisulfidi). Nekovinski sulfidi so iz te tar. številke
izključeni (tar. št. 28.13).

(1)  Natrijevi sulfidi:

(a)  Natrijev sulfid (Na2S) pridobivajo z redukcijo natrijevega
sulfata s pomočjo oglja. V brezvodnem stanju je to belkasta masa
ali ploščice (koncentrirani ali topljeni sulfid), ki je v vodi
topen. Na zraku preide v sulfat ali hidrirane kristale (z 9H2O),
ki so brezbarvni ali zelenkasti, odvisno od stopnje čistote. Je
blago redukcijsko sredstvo, ki se uporablja pri pridobivanju
ogranskih spojin. V flotacijskih procesih ta sulfid pospešuje
absorbcijo olja na površino rude s pretvorbo v sulfid. Uporablja
se tudi kot sredstvo za depilacijo (pri strojenju in v toaletnih
pripravkih) in kot paraziticid.

(b)  Kisli natrijev sulfid (NaHS) (hidrosulfid) pridobivajo z
delovanjemvodikovega sulfida na nevtralni sulfid. To so
brezbarvni kristali, topni v vodi. Uporablja se kot depilacijsko
sredstvo pri strojenju, v barvarstvu, kot absorbent bakra, pri
rafinaciji niklja in kot redukcijsko sredstvo v organskih
sintezah itd.

(2)  Cinkov sulfid (ZnS). Umetnega pridobivajo v hidrirani obliki
s sedimenmentacijo alkalnega cinkata s pomočjo natrijevega
sulfida. Je bela pasta ali prah, ki pogosto vsebuje cinkov oksid
in druge nečistote. V čisti obliki ali zmešan z magnezijevim
oksidom se uporablja kot pigment v gumarski industriji. S
koprecipitacijo z barijevim sulfatom tvori litopon (tar. št.
32.06). Če ga aktivirajo s srebrom, bakrom itd., tvori luminofor
iz tar. št. 32.06. Treba je omeniti, da se cinkov sulfid uvršča v
to tar. številko le, če je nezmešan in neaktiviran.

Ta tar. številka izključuje cinkovo blendo (naravni cinkov
sulfid) (tar. št. 26.08) in vurcit (prav tako naravni cinkov
sulfid) (tar. št. 25.30).

(3)  Kadmijev sulfid (CdS). Umetnega pridobivajo s sedimentacijo
iz raztopinekadmijeve soli (npr. sulfata) s pomočjo vodikovega
sulfida ali alkalnega sulfida. Rumeni pigment (kadmijeva rumena)
uporabljajo slikarji, uporablja pa se tudi v proizvodnji
matiranega stekla. S koprecipitacijo z barijevim sulfatom tvori
prodorno rumeno barvilo, ki se uporablja za keramične barve.
(tar. št. 32.06).

Ta tar. številka izključuje naravni kadmijev sulfid (grinokit)
(tar. št. 25.30).

(4)  Kisli amonijev sulfid (NH4.HS) (amonijev hidrosulfid) je v
obliki kristalnih kosmičev ali iglic in je zelo hlapljiv.
Uporabljajo ga v fotografiji in v organskih sintezah.

(5)  Kalcijev sulfid (CaS) se pridobiva s kalciniranjem zmesi
kalcijevih sulfatov in oglja. Je sivkasta ali rumena masa, včasih
luminiscenčna in v vodi skoraj popolnoma netopna. Pogosto vsebuje
sulfat in druge nečistote. Kot tak ali obdelan z arzenovim
oksidom ali z apnom se uporablja za odstranjevanje dlak s surovih
kož. Uporabljajo ga tudi v toaletnih pripravkih, v medicini za
uničevanje mikrobov, v metalurgiji in v proizvodnji
luminiscenčnih barv.

(6)  Železovi sulfidi - med umetnimi železovimi sulfidi je
najpomembnejši ferosulfid (FeS), katerega pridobivajo s taljenjem
zmesi žvepla in železovih ostružkov. Je v obliki črnikavih
ploščic, palčic ali kepic kovinskega sijaja in se uporablja v
proizvodnji vodikovega sulfida in v keramiki.

Iz te tar. številke so izključeni naravni železovi sulfidi (glej
tar. št. 25.02 - nežgani pirit, ali pa 71.03 ali 71.05 -
markasit). Naravni dvojni železovi sulfidi z arzenom (mispikel)
ali z bakrom (bornit, halkopirit) se uvrščajo v tar. št. 25.30
oziroma 26.03.

(7)  Stroncijev sulfid (SrS) je sivkast proizvod, ki v stiku z
zrakom rumeni. Uporablja se za odstranjevanje dlak v industriji
usnja, v proizvodnji kozmetičnih pripravkov in luminiscenčnih
barv.

(8)  Kositrovi sulfidi. Rumeni kositrov sulfid (SnS2) (kositrov
sulfid) pridobivajo s segrevanjem zmesi žvepla in amonijevega
klorida s kositrovim oksidom ali amalgamom. Je v obliki
zlatorumenih kosmičev ali prahu, se v vodi ne topi, s segrevanjem
pa sublimira. Uporablja se za bronziranje dreves in mavca itd.

(9)  Antimonovi sulfidi

(a)  Sintetičen antimonov trisulfid (Sb2S3) se pridobiva z
delovanjem kisline na naravni sulfid, raztopljen v natrijevem
hidroksidu. Na ta način nastaja rumen ali oranžen prah
(sedimentni trisulfid). Uporablja se kot tak ali zmešan s
pentasulfidom ali z drugimi proizvodi kot pigment v gumarski
industriji (antimonov umetni cinober, antimonov karmazin).
Staljeni naravni sulfid tvori črni trisulfid, ki se uporablja v
pirotehniki, v proizvodnji zmesi za glavice vžigalic,
detonatorskih vrvic in kapsul (s kalijevim hidratom), prahu za
bliskavice v fotografiji (s kalijevim kromatom) itd. Ob
segrevanju z natrijevim karbonatom tvori "kermesov mineral",
katerega bistvene sestavine sta antimonov trisulfid in natrijev
piroantimonat in ki se uporablja v medicini.

(b)  Antimonov pentasulfid (Sb2S5) (zlati antimonov sulfid) se
pridobiva s kisanjem raztopine natrijevega antimonovega sulfida
(Schlippova sol). Je oranžni prah, ki se sčasoma razgradi, celo v
temi. Uporablja se za proizvodnjo vžigalnih vrvic, za
vulkanizacijo in za barvanje kavčuka ter v zdravilih (za
izkašljevanje) za človeške in veterinarske potrebe.

Naravni antimonov sulfid (stibnit) in oksisulfid (kermezit) sta
iz te tar. številke izključena (tar. št. 26.17).

(10)  Barijev sulfid (BaS) pridobivajo z redukcijo naravnega
sulfata (barita iz tar. št. 25.11) s pomočjo oglja. Kadar je
čist, je bel prah ali kepice, če pa ni čist, je v obliki
sivkastega ali rumenkastega prahu ali kepic. Je toksičen in se
uporablja za podobne namene kot stroncijev sulfid.

(11)  Živosrebrni sulfidi. Umetni sulfid živega srebra (HgS) se
dobiva z delovanjem žvepla na živo srebro in je črne barve. Ko
sublimira ali se segreje na alkalnih polisulfidih, prehaja črni
sulfid v rdeč prah (rdeči sulfid živega srebra, umetni cinober)
in se uporablja kot pigment za barve in kot pečatni vosek.
Proizvod, katerega pridobijo po mokrem postopku, se bolj sveti,
vendar ni dovolj odporen proti svetlobi. Ta sol je toksična.

Naravni živosrebrni sulfid (cinober, naravni cinober) je iz te
tar. številke izključen (tar. št. 26.17).

(12)  Drugi sulfidi, zaobseženi v tej tar. številki, so:

(a)  kalijevi sulfidi (nevtralni in kisli)

(b)  bakrovi sulfidi - uporabljajo se v proizvodnji elektrod in
barv, odpornih proti vplivom morske vode. Iz te tar. številke je
izključen naravni bakrov sulfid (kovelit, kalkocit) (tar. št.
26.03)

(c)  svinčev sulfid - uporablja se v keramiki. Iz tar. številke
je izkjučen naravni svinčev sulfid (galen) (tar. št. 26.07).

(13)  Polisulfidi, ki so tudi zaobseženi v tej tar. številki, so
zmesi sulfi dov iste kovine:

(a)  Natrijev polisulfid pridobivajo s segrevanjem žvepla z
natrijevim karbonatom ali z nevtralnim natrijevim sulfidom.
Pretežno vsebuje natrijev disulfid (Na2S2), trisulfid,
tetrasulfid in nečistoče (sulfate, sulfite itd.). Pojavlja se v
obliki zelenkastih ploščic, je topen v vodi, na zraku oksidira in
je zelo higroskopičen. Hranijo ga v dobro zaprtih posodah.
Uporablja se predvsem kot redukcijsko sredstvo v organskih
sintezah (npr. pri proizvodnji žveplenih barv), v flotacijskih
procesih, v proizvodnji etilenpolisulfida, umetnega živosrebrnega
sulfida, za žveplene kopeli in v zmeseh za luščenje garij.

(b)  Kalijev polisulfid ("žveplena jetra") - uporablja se za iste
namene kot natrijev polisulfid, še posebej pa za žveplene kopeli.

Ta tar. številka izključuje naslednje naravne sulfide:

(a) naravni nikljev sulfid (milerit) (tar. št. 25.30),

(b)  molibdenov sulfid (molibdenit) (tar. št. 26.13),

(c)  vanadijev sulfid (patronit) (tar. št. 26.15) in

(d)  bizmutov sulfid (bizmutinit) (tar. št. 26.17).


28.31 - DITIONITI IN SULFOKSILATI

2831.10  - Natrijevi

2831.90  - Drugi

Ditioniti so soli ditionske kisline ("hidrožveplene") (H2S2O4),
ki ni izolirana v prostem stanju. Dobiva se z redukcijo raztopin
kislih sulfidov, nasičenih z žveplovim dioksidom, s cinkovim
prahom. To so redukcijska sredstva, ki se uporabljajo v kemični,
tekstilni industriji in v industriji sladkorja, predvsem za
beljenje.

Najpomembnejši je natrijev ditionit (NaS2O4) - brezvodni bel
prah, topen v vodi, v hidrirani obliki (z2H2O) pa so to
brezbarvni kristali. Uporablja se v organskih sintezah, v
industriji barvin papirja. Se precej hitro kvari tudi, če je
kristaliziran. Za določene namene ga stabilizirajo (npr. proti
statični elektriki sintetike v tekstilni industriji) s
formaldehidom, včasih z dodajanjem cinkovega oksida ali
glicerina, lahko pa tudi z acetonom

Kalijevi, kalcijevi, magnezijevi in cinkovi ditioniti so lahko
stabilizirani na enake načine in so po lastnostih in uporabnosti
podobni natrijevemu ditionitu.

Ta tar. številka vključuje vse te stabilizirane ditionite, pa
tudi formaldehid sulfoksilat, ki je podoben proizvod.

Sulfiti in tiosulfati so iz te tar. številke izključeni (tar. št.
28.32).


28.32 - SULFITI; TIOSULFATI

2832.10  - Natrijevi sulfiti

2832.20  - Drugi sulfiti

2832.30  - Tiosulfati

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, se v to tar. št. uvrščajo:

(A) Kovinski sulfiti - soli žveplove kisline (H2SO3), ki
obstajajo samo v vodni raztopini, in ki ustrezajo žveplovemu
dioksidu iz tar. št. 28.11;

(B) Kovinski tiosulfati - soli trižveplove kisline (H2SO4), ki ne
obstaja v čistem stanju.

Iz te tar. št. so izključene koncentrirane žveplove baze (tar.
št. 38.04) in industrijski proizvodi, znani kot "hidrosulfati",
stabilizirani z organskimi snovmi (tar. št. 28.31).

(A) SULFITI

(1)  Natrijevi sulfiti vključujejo kisli natrijev sulfit
(NaHSO3), dinatrijev disulfit (Na2SO3.SO2 ali Na2S2O5) in
natrijev sulfit (Na2SO3).

(a)  Natrijev hidrogen sulfit ("natrijev bisulfit", natrijev
kisli sulfit) nastaja z delovanjem žveplovega dioksida na vodno
raztopino natrijevega karbonata. Je brezbarven prah ali kristali,
vonja po žveplovem dioksidu. V vodi je zelo dobro topen. Pojavlja
se tudi v obliki koncentrirane raztopine rumenkaste barve.
Uporablja se kot redukcijsko sredstvo v organskih sintezah, v
proizvodnji indiga, za beljenje volne in svile, kot
vulkanizacijsko sredstvo pri obdelavi lateksa, pri strojenju, v
vinarstvu (kot antiseptik pri konzervaciji vina) in za
zmanjševanje plavanja na površini rude pri flotaciji.

(b)  Dinatrijev disulfit (natrijev metabisulfit, priosulfit, suhi
sulfit,v nekaterih jezikih ga imenujejo z napačnim imenom
"kristali natrijevega bisulfita. Dobivajo ga iz kislega sulfita
in na vlažnem zraku precej oksidira. Uporablja se za iste namene
kot kisli sulfit, pa tudi v vinogradništvu in v fotografiji.

(c)  Natrijev sulfit (nevtralni natrijev sulfit) se dobiva z
nevtralizacijo raztopine kislega sulfita s pomočjo natrijevega
karbonata. V prahu je brezvoden, hidriran s 7H2O je v brezbarvnih
kristalih. V vodi je topen. Uporabljajo ga v fotografiji, v
pivovarstvu, za obdelavo borove smole, kot antiseptik in belilo
ter v proizvodnji drugih sulfitov, tiosulfatov in organskih barv
itd.

(2)  Amonijev sulfit ((NH4)2SO3.H2O) pridobivajo z delovanjem
žveplovega dioksida na amonijak. Je v obliki brezbarvnih
kristalov, ki so v vodi topni in oksidirajo na zraku. Uporabljajo
ga v organskih sintezah.

(3)  Kalijevi sulfiti. Kalijevi sulfiti se pojavljajo v enakih
oblikah kot natrijevi sulfiti:

(a)  kisli kalijev sulfit - kristalen, uporablja se v barvarstvu
in v vinarstvu,

(b) kalijev metabisulfit - bel prah ali luskine, uporablja se v
fotografiji, za poprejšnjo obdelavo vlaken polsta za klobuke in
kot antiseptik,

(c)  nevtralni sulfit, ki kristalizira z 2H2O in se uporablja v
tiskanju tekstila.

(4)  Kalcijevi sulfiti vključujejo:

(a)  Kalcijev dihidrosulfit (CaH(SO3)2), ki ga pridobivajo z
delovanjem žveplovega dioksida na kalcijev hidroksid. Uporablja
se za raztapljanjelignina v proizvodnji kemične celuloze, za
beljenje (npr. za beljenje gob), kot antiklor in za preprečevanje
kaljenja piva.

(b)  Nevtralni kalcijev sulfit (CaSO3), ki se pojavlja v obliki
belega prahu ali v obliki hidriranih iglic (z 2H2O). V vodi je
slabo topen, v stiku z zrakom izgubi del kristalne vode.
Uporablja se v medicini in v vinarstvu.

(5)  Drugi sulfiti vključujejo magnezijeve sulfite, ki se
uporabljajo v iste namene kot kalcijevi sulfiti, nadalje cinkov
sulfit (antiseptik in sredstvo za jedkanje) in kisli kromov
sulfit (za jedkanje).

                         (B) TIOSULFATI

(1)  Amonijev tiosulfat ((NH4)2S2O3) pridobivajo iz natrijevega
sulfata. Je v obliki brezbarvnih in neobstojnih kristalov, topnih
v vodi. Uporablja se v fotografiji za fiksiranje in kot
antiseptik.

(2)  Natrijev tiosulfat (Na2S2O3.5H2O) nastaja z delovanjem
žvepla na raztopino natrijevega sulfita. Pojavlja se v obliki
brezbarvnih kristalov, v vodi je zelo topen in nespremenljiv na
zraku. Uporablja se v fotografiji kot fiksir, kot belilo za
tekstil in papir, pri strojenju s kromom in v organskih sintezah.

(3)  Kalcijev tiosulfat (CaS2O3.H2O) pridobivajo z oksidacijo
kalcijevega sulfida. Je bel kristalen prah, topen v vodi.
Uporablja se v medicini in za proizvodnjo drugih tiosulfatov.

(4)  Drugi tiosulfati vključujejo: barijev tiosulfat (pigment z
bisernim sijajem), aluminijev tiosulfat (uporablja se v organskih
sintezah) in svinčev tiosulfat, ki se uporablja pri proizvodnji
vžigalic brez fosforja.


28.33 - SULFATI; GALUNI; PEROKSISULFATI (PERSULFATI)

  - Natrijevi sulfati:

2833.11  - - dinatrijev sulfat

2833.19  - - drugi

   - Drugi sulfati:

2833.21  - - magnezija

2833.22  - - aluminija

2833.23  - - kroma

2833.24  - - niklja

2833.25  - - bakra

2833.26  - - cinka

2833.27  - - barija

2833.29  - - drugi

2833.30  - Galuni

2833.40  - Peroksisulfati (persulfati)

                           (A) SULFATI

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka kovinske soli žveplene
kisline (H2SO4) (tar. št. 28.27), vendar izključuje amonijev
sulfat, ki celo v čisti obliki spada v tar. št. 31.02 ali 31.05,
in pa kalijev sulfat, čist ali ne, ki se uvršča v tar. št. 31.04
ali 31.05.

(1)  Natrijevi sulfati vključujejo:

(a)  Nevtralni natrijev sulfat (dinatrijev sulfat) (Na2SO4), ki
se pojavlja v brezvodnem ali v hidriranem stanju kot prah, ali pa
v obliki velikih prosojnih kristalov, ki na zraku razpadajo in se
v vodi raztapljajo s padcem temperature. Dekahidrat
(Na2SO4.10H2O) je znan kot Glauberjeva sol. Nečiste oblike
dinatrijevega sulfata (90 - 99% čistote) se ponavadi dobijo kot
vzporedni proizvodi raznih kemičnih reakcij in pogosto jih
imenujejo "slana potica". Uvrščajo se v to tar. številko.

Dinatrijev sulfat se uporablja kot dodatek v barvarstvu, kot
topilo v proizvodnji stekla zaradi pridobivanja steklastih zmesi
(v proizvodnji stekla za steklenice, kristalnega in optičnega
stekla), v strojenju za konzerviranje usnja, v proizvodnji
papirja (v proizvodnji nekaterih vrst kemične celuloze), kot
apreturni material v tekstilni industriji, kot purgativ v
medicini itd.

Iz te tar. številke so izključeni naravni natrijevi sulfati
(glauberit, polihalit, bloedit, astrahanit) (tar. št. 25.30).

(b)  Natrijev hidrogen sulfat (NaHSO4) je sol, ki ostane pri
pridobivanju dušikove kisline in se nahaja v obliki raztopljene
bele mase. V vodi je topen in se uporablja namesto žveplove
kisline, predvsem za dekapiranje materialov, za regeneracijo
gume, v metalurgiji antimona in tantala ter kot sredstvo za
uničevanje plevela.

(c)  Dinatrijev disulfat (natrijev pirosulfat) (Na2S2O7).

(2)  Magnezijev sulfat. Ta tar. številka vključuje umetni
magnezijev sulfat (MgSO4.7H2) (Epsomove soli, Seidlijeve soli),
katerega pridobivajo s prečiščevanjem kiserita, ali pa z
učunkovanjem žveplove kisline na dolomit. Je v obliki brezbarvnih
kristalov, ki pri stiku z zrakom izgube majhno količino kristalne
vode. V vodi je topen. Uporablja se kot polnilo za apretiranje
tekstila, pri strojenju, za dosego ognjevarnosti in kot sredstvo
za čiščenje (purgativ).

Ta tar. številka izključuje naravni sulfat (kiserit) (tar. št.
25.30).

(3)  Aluminijev sulfat (Al2(SO4)3) dobivajo z obdelavo boksita
ali naravnih aluminijevih silikatov z žveplovo kislino. Nečistoče
so predvsem železove spojine. V hidriranem stanju (z 18H2O)se
pojavlja v obliki belih kristalov, topnih v vodi, ki so ali trhli
in jih je kaj lahko popraskati z nohtom, ali pa so trdi in krhki,
kar je odvisno od stopnje koncentracije uporabljene raztopine.
Pri šibkem segrevanju razpada v svoji kristalni vodi in pri tem
na koncu daje brezvodni sulfat. Uporablja se v barvarstvu kot
fiksir, v strojenju za konzerviranje surove kože in za strojenje
z galunom, nadalje pri izdelavi papirja kot vezivo za povezovanje
papirne celuloze, v industriji snovi za barvanje za izdelavo
lakov, metilensko modre in drugih tailoznih barv. Prav tako ga
uporabljajo za bistrenje loja, prečiščevanje industrijskih vod,
za proizvodnjo sredstev za gašenje požarov itd.

Bazični aluminijev sulfat, ki se uporablja v barvarstvu, je tudi
uvrščen v to tar. številko.

(4)  Kromovi sulfati - med njimi je najbolj znan kromisulfat
(Cr2(SO4)3), katerega pridobivajo kromovega nitrata in žveplove
kisline. Je kristalen prah roza, vijolične ali zelene barve, če
je v vodni raztopini. Uporablja se kot kromova kopel v barvarstvu
(kromov lug) in v strojenju (kromovo strojilo). Osnovna strojila,
ki so v uporabi, so ponavadi precej nestabilne raztopine bazičnih
kromosulfatov, ki nastanejo iz kromisulfata in kromosulfata
(CrSO4). Ti sulfati so uvrščeni v to tar. številko.

(5)  Nikljevi sulfati. Najpogostejša formula teh sulfatov je
NiSO4. V brezvodni obliki se pojavlja v obliki rumenih kristalov,
kot hidriran pa v obliki zelenih kristalov smaragdne barve (s
7H2O). V vodi je topen in se uporablja pri elektrolitskem
nikljanju, kot fiksir v barvarstvu, pri izdelavi plinskih mask in
kot katalizator.

(6)  Bakrovi sulfati:

(a)  Kuprosulfat (Cu2SO4) - katalizator, ki se uporablja v
proizvodnji sintetičnega etanola.

(b) Kuprisulfat (CuSO4.5H2O) (modra galica) - vzporedni proizvod
pri elektrolitskem prečiščevanju bakra. Pridobiva se tudi z
obdelavo bakrovih odpadkov in ostankov z žvepleno kislino majhne
koncentracije. Je v obliki modrih kristalov ali kristalnega
prahu, ki se v vodi topi. S kalciniranjem preide v bel brezvodni
sulfat, ki zelo absorbira vodo. Uporablja se kot fungicid v
kmetijstvu (glej komentar k tar. številki 38.08), nadalje za
pripravo zmesi za škropljenje, za pridobivanje kuprooksida in
anorganskih bakrovih barv, v barvarstvu za barvanje svile in
volne v črno, škrlatno ali vijolično barvo, za elektrolitsko
rafinacijo bakra in pobakrovanje, kot regulator v flotacijskem
procesu (zaradi omogočanja prostega plavanja rude po površini),
kot antiseptik itd.

Ta tar. številka izključuje naravni hidrirani bakrov sulfat
(brokantit (tar. št. 26.03).

(7)  Cinkov sulfat (ZnSO4.7H2O) pridobivajo z delovanjem
razredčene žveplovekisline na kovinski cink, cinkov oksid, cinkov
karbonat ali na žgano zmes. Je bela steklasta masa, ali pa je v
obliki igličastih kristalov. Uporablja se za zmanjševanje
prostega plavanja rude v flotacijskem postopku, kot fiksir v
barvarstvu, za ekelktrolitsko pocinkavanje, kot antiseptik, za
konzerviranje dreves, nadalje v proizvodnji sušila litopona (tar.
št. 32.06), luminoforja (cinkov sulfat, aktiviran s pomočjo
bakra) (tar. št. 32.06) in raznih drugih cinkovih spojin.

(8)  Barijev sulfat - ta tar. številka vključuje umetni ali
sedimentni barijev sulfat (Ba SO4), katerega pridobivajo s
sedimentiranjem raztopine barijevega klorida z žvepleno kislino
ali z alkalnim sulfatom. Pojavlja se kot bel prah, je zelo težek
(njegova spec. teža je okoli 4,4), netopen v vodi, v obliki goste
paste. Uporablja se kot beli pigment, kot polnilo za apretiranje
tekstila in v proizvodnji gume, prevlečenega papirja, kartona,
kitov, lakov, barv itd. Ne prepušča rentgenskih žarkov in se
zaradi tega in v čistem stanju uporablja v radiografiji.

Iz te tar. številke je izključen naravni barijev sulfat (bariti)
(tar. št. 25.11).

(9)  Železovi sulfati:

(a)  Ferosulfat (FeSO4) pridobivajo z obdelavo železovih
ostružkov z razredčeno žveplovo kislino, ali pa kot vzporedni
proizvod pri porizvodnji titanovega oksida. Pogosto vsebuje
ničistoče, kot je baker, ferisulfati in arzen. V vodi je zelo
topen in se pojavlja predvsem v hidriranem stanju (ponavadi s
7H2O) v obliki svetlozelenih kristalov, ki na zraku porjavijo.
Toplotni učinek ga pretvarja v beli brezvodni sulfat. Vodne
raztopine so zelene in na zraku postanejo rjave. Ferosulfat se
uporablja v proizvodnji stabilnih črnil (črnila na železovi
osnovi), barv (pruska modra) in zmesi (z gašenim apnom in
ostružki) za prečiščevanje plina kamenega premoga, nadalje v
barvarstvu, kot antiseptično in dezinfekcijsko sredstvo, kot
herbicid itd.

(b)  Ferisulfat (Fe(SO4)3) pridobivajo iz ferosulfata. Je v
obliki prahu rjavih ploščic. Zelo dobro je topen v vodi, s katero
tvori beli hidrat (z 9H2O). Uporablja se za prečiščevanje
naravnih in odpadnih voda, za koagulacijo krvi v klavnicah, v
strojenju z železom in kot fungicid. Ker zmanjšuje plavanje rude
na površini tekom flotacijskega procesa, se v njem uporablja kot
regulator. Uporablja se tudi kot fiksir v barvarstvu in v
elektrolitskem pridobivanju bakra in cinka.

(10)  Kobaltov sulfat (CoSO4.7H2O) dobivajo iz kobaltovega oksida
in žveplove kisline. Je v obliki rdečih kristalov, ki so v vodi
topni. Uporablja se za kobaltove prevleke, napravljene s pomočjo
elektrolize, za keramične barve, kot katalizator in za pripravo
sedimentnih kobaltovih rezinatov (sušila).

(11)  Stroncijev sulfat - umetni stroncijev sulfat (SrSO4),
oborjen iz raztopine kloridov, je bel prah, slabo topen v vodi.
Uporablja se v pirotehniki, v keramiki in v pridobivanju raznih
stroncijevih soli.

Iz te tar. številke je izključen naravni stroncijev sulfat
(celestin) (tar. št. 25.30).

(12)  Kadmijev sulfat (CdSO4) - brezbarvni kristali, v vodi
topni, brezvodni ali v hidriranem stanju (z 8H2O). Uporablja se v
proizvodnji kadmijevega rumenila (kadmijev sulfid) in drugih
barvil ter medicinskih proizvodov, nadalje v standardnih
električnih celicah (Westonove baterije), za galvanizacijo z
elektrolizo in v barvarstvu.

(13)  Živosrebrni sulfati:

(a)  Merkurosulfat - živosrebrov (I) sulfat (Hg2SO4) pridobivajo
s segrevanjem živosrebrovega (I) sulfata z živim srebrom. Je bel
kristalni prah, ki se pod učinkom vode razgradi v bazični sulfat.
Uporablja se v izdelavi kalomela in standardnih galvanskih
elementov.

b)  Merkurisulfat - živosrebrov (I) sulfat (HgSO4) dobivajo s
topljenjem živega srebra v žvepleni kislini. Je bela, brezvodna
in kristalna masa, ki na svetlobi počrni. V hidriranem stanju (z
1H2O) je v obliki kristalnih kosmov. Uporablja se za pripravo
merkuriklorida in drugih merkuri-soli, v metalurgiji zlata,
srebra itd.

(c)  Triživosrebrov (I) dioksisulfat (bazični sulfat) (HgSO4.HgO)
- svetlorumen prah, netopen v vodi in ki na svetlobi razpada.
Uporablja se v medicini.

(14)  Svinčevi sulfati:

(a)  Sintetičen sulfat (PbSO4) se dobi iz svinčevega nitrata ali
njegovega acetata s sedimentiranjem z žvepleno kislino. Je bel
prah ali kristali, netopni v vodi. Uporablja se v proizvodnji
svinčevih soli.

(b)  Bazični sulfat - pridobivajo ga v obliki sivkastega prahu s
segrevanjem svinčenega lošča, natrijevega klorida in žveplene
kisline. Dobiti ga je možno tudi z metalurškim procesom - tedaj
je v obliki belega prahu. Uporablja se za proizvodnjo
pigmentov,kitov in zmesi za proizvodnjo gume.

Ta tar. številka izključuje naravni svinčev sulfat (anglezit)
(tar. št. 26.07), in božični kromsulfat, ki vsebuje natrijev
sulfat (tar. št. 32.03).

                           (B) GALUNI

Galuni so hidrirani dvojni sulfati, ki vsebujejo sulfat
trivalentne kovine (aluminija, kroma, mangana, železa ali indija)
in sulfat neke enovalentne kovine (alkalijski sulfat ali amonijev
sulfat). Uporabljajo se v barvarstvu, kot antiseptiki in v
proizvodnji kemikalij, čeprav obstajajo prizadevanja, da se
zamenjajo z navadnimi sulfati.

(1)  Aluminijevi galuni:

(a)  Kalij-aluminijev sulfat (Al2(SO4)3.K2SO4.24H2O) (navadni
galun ali kalijev galun). Pridobivajo ga iz naravnega alunita -
galunovega kamna (tar. št. 25.30) (npr. bazični aluminij-kalijev
sulfat, zmešan z aluminijevim hidroksidom). Galun je možno dobiti
iz dveh različnih sulfatov. Je v obliki belih, trdnih kristalov,
ki so topni v vodi. S kalciniranjem se dobi lahek, bel, brezvodni
in kristalni prah (kalcinirani galun). Uporablja se za iste
namene kot aliminijev sulfat, še posebno v proizvodnji lakov, v
barvarstvu in za strojenje (galunsko strojilo). Uporablja se tudi
v fotografiji, za toaletne pripravke itd.

(b)  Amonij-aluminijev sulfat (Al2(SO4)3.(NH4)2SO4.24H2O)
(amonijev galun) je v obliki belih kristalov, topnih v vodi, še
posebno v topli. Uporablja se v proizvodnji čistega aluminijevega
oksida in v medicini.

(c)  Natrij-aluminijev sulfat (Al2(SO4)3.Na2SO4.24H2O) (natrijev
galun) je podoben kalijevemu galunu in se pojavlja v obliki
kristalov, ki so v vodi topni in ki se na površju pretvarjajo v
prah. Uporablja se kot fiksir v barvarstvu (sredstvo za
jedkanje).

(2)  Kromovi galuni:

(a)  Krom-kalijev sulfat (Cr2(SO4)3.K2SO4.24H2O) (kromov galun)
pridobivajo z redukcijo raztopine kalijevega dikromata v žveplovi
kislini z žveplovim dioksidom. Oblikuje škrlatnordeče kristale,
topne v vodi in ki se na površju in na zraku spreminjajo v prah.
Uporablja se kot fiksir v barvarstvu, pri strojenju (kromovo
strojilo), v fotografiji itd.

(b)  Amonij-kromov sulfat (kromamonijev galun) je kristalen moder
prah, ki se uporablja pri strojenju in v keramiki.

(3)  Železovi galuni. Omeniti velja amonijev ferisulfat
((NH4)2SO4.Fe2(SO4)3. 24H2O), to je škrlatne kristale, ki na
zraku dehidrirajo in se pobelijo, in pa ferikalijev sulfat, ki se
pojavlja prav tako v obliki škrlatnih kristalov. Oba galuna se
uporabljata v barvarstvu.

                 (C) PEROKSISULFATI (PERSULFATI)

Pojem "persulfati" je rezerviran za soli peržveplove kisline iz
tar. št. 28.11. So precej stabilni, kadar so v surovem stanju,
vendar razpadajo v vodni raztopini, če jo segrevamo. So močna
oksidacijska sredstva.

(1)  Amonijev persulfat ((NH4)2S2O8) pridobivajo z elektrolizo
konventriranih raztopin amonijevega sulfata in žveplove kisline.
Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki razpadajo pod vplivom vlage
in toplote. Uporablja se v fotografiji, v procesih beljenja in
barvanja tekstila, v proizvodnji razgradljivih škrobov, za
pridobivanje drugih persulfatov in nekaterih elektroliznih
kopeli, v organskih sintezah itd.

(2)  Natrijev persulfat (Na2S2O8) se pojavlja v obliki
brezbarvnih kristalov, ki so v vodi zelo težko topijo. Uporablja
se kot dezinfekcijsko sredstvo, kot sredstvo za deloparizacijo
(baterije) in za graviranje bakrovih legur.

(3)  Kalijev persulfat (K2S2O8) je v obliki brezbarvnih
kristalov, zelo lahko topnih v vodi. Uporablja se za beljenje,
pri izdelavi mila, v fotografi ji, kot antiseptik itd.

Iz te tar. številke so izključeni naravni kalcijevi sulfati
(sadra, anhidrit, karstenit (tar. št. 25.20).


28.34 - NITRITI; NITRATI

2834.10  - Nitriti

  - Nitrati:

2834.21  - - kalija

2834.22  - - bizmuta

2834.29  - - drugi

                           (A) NITRITI

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka nitrite - kovinske soli
dušikove kisline HNO2 (tar. št. 28.11).

(1)  Natrijev nitrit (NaNO2) se dobiva z redukcijo natrijevega
nitrata s svincem, kot tudi tekom pridobivanja svinčevega lošča.
Je v obliki brezbarvnih kristalov, je higroskopičen in zelo lahko
topen v vodi. Uporablja se kot oksidacijsko sredstvo za
redukcijsko barvanje, v organskih sintezah, za razsol mesa, v
fotografiji in kot strup za podgane.

(2)  Kalijev nitrit (KNO2) se pridobiva na enak način kot
natrijev nitrit, ali pa z delovanjem žveplovega oksida na zmes
kalcijevega oksida in kalcijevega nitrata. Je bel kristalni prah,
ali pa je v obliki rumenkastih pa ličic. Kot nečistoče pogosto
vsebuje druge soli. V vodi je topen, je nestabilen in se razkraja
na zraku. Uporablja se za podobne namene kot natrijev nitrit.

(3)  Barijev nitrit (Ba(NO2)2) - njegovi kristali se uporabljajo
v pirotehniki.

(4)  Drugi nitriti - med njimi velja omeniti amonijev nitrit, ki
je nestabilen in eksploziven. V raztopini ga uporabljajo za
laboratorijsko pridobivanje dušika.

Ta tar. številka izključuje kobaltinitrite (tar. št. 28.42).

                           (B) NITRATI

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem deluk temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka nitrate - kovinske soli
dušikove kisline (tar. št. 28.08), razen amonijevega nitrata in
natrijevega nitrata, čistih ali nečistih (tar. št. 31.02 ali
31.05) - glej še druge izključitve, ki sledijo.

Tudi bazični nitrati so uvrščeni v to tar. številko.

(1)  Kalijev nitrat (KNO3) , znan kot "soliter", pridobivajo iz
natrijevega nitrata in kalijevega klorida. Pojavlja se v obliki
brezbarvnih kristalov, steklaste mase ali kot beli kristalni
prah. V vodi je topen in v nečistem stanju je higroskopičen.

Njegova uporabnost je podobna uporabi natrijevega nitrata.
Uporablja se tudi za pripravo smodnika, kemičnih vžigalnikov,
raket, vžigalic in kot topilo v metalurgiji.

(2)  Bizmutovi nitrati:

(a)  Nevtralni bizmutov nitart (Bi(NO3)3.5H2O) pridobivajo z
učinkkovanjem dušikove kisline na bizmut. Je v obliki velikih
brezbarvnih kristalov in se uporablja za pridobivanje bizmutovih
soli, pa tudi nekaterih vrst lakov.

(b)  Bazični bizmutov nitrat (BiNO3(OH)2) se pridobiva iz
nevtralnega bizmutovega nitrata. Je bisernobel prah, v vodi
netopen. Uporablja se v medicini (za zdravljenje trebušnih
bolezni), v keramiki (mavrične barve, v kozmetiki, v proizvodnji
fulminatnih vžigalnikov itd.

(3)  Magnezijev nitrat (Mg(NO3)2.6H2O) so brezbarvni kristali, ki
so v vodi topni. Uporablja se v pirotehniki, v proizvodnji
ognjevarnih proizvodov (z magnezijevim oksidom), mrežic za
plinske svetilke itd.

(4)  Kalcijev nitrat (Ca(NO3)2) pridobivajo z obdelavo
drobljenega apnenca z dušikovo kislino. Je bela tekoča masa,
topna v vodi, alkoholu in acetonu. Uporablja se v pirotehniki, v
proizvodnji eksploziva, vžigalic, gnojil itd.

(5)  Ferinitrat (Fe(NO3)3.6 ali 9H2O) - modri kristali, uporablja
se kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu in pri tiskanju
(sam ali z acetatom). Čista vodna raztopina ferinitrata se
uporablja v medicini.

(6)  Kobaltov nitrat (Co(NO3)2.6H2O) - škrlatni, rdečkasti ali
rjavi kristali, ki se v vodi tope in so nestabilni. Uporablja se
za pridobivanje modrega in rumenega kobalta ter nevidnih črnil,
za dekoriranje keramike, za elektrolitsko dobljene kobaltove
prevleke itd.

(7)  Nikljev nitrat (Ni(NO3)2.6H2O) se pojavlja v obliki zelenih
kristalov, ki so topni v vodi in nestabilni. Uporablja se v
keramični industriji kot rjavi pigment, v barvarstvu kot sredstvo
za jedkanje (fiksir), v elektro litskem niklanju, za pridobivanje
nikljevega oksida in za pripravo čistega nikllja-katalizatorja.

(8)  Bakrov nitrat (Cu(NO3)2). Baker, raztopljen v dušikovi
kislini, daje s kristalizacijo bakrov nitrat (s 3 ali z 6H2O,
odvisno od temperature).Je v obliki modrih ali zelenih kristalov,
ki so v vodi topni, so higroskopični in strupeni. Uporablja se v
pirotehniki, v industriji barvil, v tiskanju in barvanju
tekstila, kot sredstvo za jedkanje ali fiksir, v pridobivanju
bakrovega oksida in fotografskega papirja, v galvanizaciji, za
patiniranje materialov itd.

(9)  Stroncijev nitrat (Sr(NO3)2) - z delovanjem stroncijevega
oksida ali sulfida na dušikovo kislino dobimo brezvodno sol pri
segrevanju, hidratantno sol (s 4H2O) pa pri hladnem postopku. Je
brezbarven kristalni prah, neobstojen, topen v vodi in ki se na
toploti razgraja. Uporablja se v pirotehniki za rdečo svetlobo in
pri izdelavi vžigalic.

(10)  Kadmijev nitrat (Cd(NO3)2.4H2O) se pridobiva iz oksida. Je
v obliki brezbarvnih iglic, ki so v vodi topne in neobstojne.
Uporablja se kot barvilo v keramiki in v proizvodnji stekla.

(11)  Barijev nitrat (Ba(NO3)2) se dobiva iz naravnega karbonata
(viterita) (tar. št. 25.11). Je v obliki brezbarvnih ali belih
kristalov ali kris talnega prahu, ki je v vodi topen in strupen.
Uporabljajo ga v pirotehniki za zeleno svetlobo, v proizvodnji
eksploziva, optičnega stekla, keramičnih glazur, barijevih soli
in nitratov itd.

(12)  Svinčev nitrat (Pb(NO3)2) pridobivajo kot vzporedni
proizvod pri pridobivanju svinčevega dioksida z delovanjem
dušikove kisline na rdeči svinec. Je v obliki brezbarvnih
kristalov, v vodi topnih in strupenih. Uporablja se v pirotehniki
(rumena barva), v proizvodnji eksploziva in vžigalic, nekaterih
barvil, nadalje pri strojenju, v fotografiji in v litografiji, za
pridobivanje svinčevih soli in kot oksidacijsko sredstvo v
organskih sintezah.

(13)  Nitrati živega srebra - pridobivajo se z delovanjem
dušikove kisline na živo srebro:

(a)  živosrebrov (I) nitrat (HgNO3.H2O) je strupen v obliki
brezbarvnih kristalov. Uporablja se za pozlačevanje, v medicini,
za poprejšnjo pripravo klobučevine (klobučarska Aqua fortis), za
pridobivanje živosrebrnega acetata itd.

(b)  živosrebrov (II) nitrat (Hg(NO3)2). Hidrirana sol (ponavadi
z 2H2O) je v obliki brezbarvnih kristalov ali belih ali
rumenkastih ploščic. Je neobstojna in toksična. Uporablja se, v
medicini (zdravilo proti sifilisu), kot antiseptik. Uporablja se
tudi kot pospeševalec nitriranja in kot katalizator v organskih
sintezah, v proizvodnji živosrebrnega fulminata in živosrebrnega
oksida itd.

(c)  Bazični nitrati živega srebra - se nahajajo v obliki
rumenega prahu, ki se uporablja v medicini.

Neodvisno od poprej naštetih izključitev se v to tar. številko ne
uvrščajo naslednji proizvodi:

(a)  acetonitrati (29. poglavje) (npr. železov acetonitrat, ki se
uporablja kot sredstvo za jedkanje (fiksir),

(b)  čiste ali nečiste dvojne soli amonijevega sulfata in
amonijevega nitrata (tar. št. 31.02 ali 31.05) in

(c)  eksplozivi, ki sestoje iz zmesi kovinskih nitratov (tar. št.
36.02).


28.35 - FOSFINATI (HIPOFOSFITI), FOSFONATI (FOSFITI), FOSFATI IN 
POLIFOSFATI

2835.10  - Fosfinati (hipofosfiti) in fosfonati (fosfiti)

  - Fosfati:

2835.21  - - triamonijevi

2835.22  - - mononatrija in dinatrija

2835.23  - - trinatrija

2835.24  - - kalija

2835.25  - - kalcijev hidrogenoortofosfat (dikalcijev fosfat)

2835.26  - - drugi kalcijevi fosfati

2835.29  - - drugi

  - Polifosfati:

2835.31  - - natrijev trifosfat (natrijev tripolifosfat)

2835.39  - - drugi

                   (A) FOSFINATI (HIPOFOSFITI)

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka fosfinate (hipofosfite) -
kovinske soli hipofosforne kisline (H3PO2) (tar. št. 28.11).

Te soli so v vodi topne, s segrevanjem razpadajo sproščajoč
vodikov fosfid, ki se spontano vžge. Alkalni fosfinati
(hipofosfiti) so redukcijska sredstva.

Najpomembnejši so naslednji:

(I)  Natrijev fosfinat (hipofosfit) (NaPH2O2) - v obliki belih
tablet ali kristalnega prahu, higroskopičen,

(II)  Kalcijev fosfinat (hipofosfit) (Ca(PH2O2)2) . Brezbarvni
kristali ali bel prah, ki se dobi z delovanjem belega fosforja na
apneno mleko.

Oba našteta proizvoda se uporabljata v medicini kot tonika in
okrepčili.

(III) Amonijevi, železovi in svinčeni fosfinati (hipofosfiti).

                     (B) FOSFONATI (FOSFITI)

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodu k temu pododdelku,
vključuje ta tar. številka fosfonate (fosfite) - nevtralne ali
kisle kovinske soli fosforjeve skupine (H3PO3) (tar. št. 2811).

Najpomembnejši fosfonati (fosfiti) so amonijev, natrijev, kalijev
in kalcijev, vsi topni v vodi in vsi delujoči kot oksidacijska
sredstva.

                   (C) FOSFATI IN POLIFOSFATI

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, ta tar. številka vključuje kovinske fosfate in
polifosfate, izvedene iz kislin iz tar. št. 28.09. To so:

(I)  Fosfati - kovinske soli fosforne kisline (H3PO4), ki so
najpomembnejši med njimi in jih pogosto imenujejo kar
"fosfati"(brez natančnejših označb). Soli, tvorjene z reakcijo
fosforne kisline z enovalentnimi kovinami so lahko eno, dvo ali
tribazne (to pomeni, da lahko vsebujejo en, dva ali tri atome
kovine). Tako npr. obstajajo trije natrijevi fosfati:
mononatrijev (NaH2PO4), dinatrijev (Na2HPO4) in trinatrijev
fosfat (Na3PO4).

(II)  Pirofosfati (difosfati) . Kovinske soli pirofosforne
kisline (H4P2O7)

(III)  Metafosfati - kovinske soli metafosforne kisline (HPO3)n

(IV)  Drugi polifosfati - kovinske soli polifosfornih kislin, ki
imajo visoko stopnjo polimerizacije.

Najpomembnejši fosfati so naslednji:

(1)  Amonijevi fosfati in polifosfati:

(a)  Triamonijev ortofosfat ((NH4)3PO4), ki je stabilen le v
vodni raztopini.

(b)  Amonijevi polifosfati, katerih je kar nekaj vrst in katerih
stopnja polimerizacije je od nekaj enot do nekaj tisoč.
Pojavljajo se v obliki prahov, topnih ali netopnih v vodi, katere
uporabljajo v proizvodnji gnojil, ognjevarnih aditivov za lake in
prav takih pripravkov.

  V tej tar. številki ostanejo uvrščeni tudi, če njihova stopnja
polimerizacije ni določena.

 Iz te tar. številke sta izključena amonijev
dihidrogenoortofosfat (monoamonijev fosfat) in diamonijev
hidrogenoortofosfat (diamonijev fosfat), neglede ali sta čista
ali ne, pa tudi njune zmesi (tar. št. 31.05).

(2) Natrijevi fosfati in polifosfati:

(a)  Natrijev dihidrogenoortofosfat (monobazni fosfat) (NaH2PO4)
je v obliki brezbarvnih kristalov, ki pod vplivom toplote
izgubijo vodo (fosfat v prahu), preidejo v pirofosfat in na koncu
v metafosfat. Uporablja se v medicini, v industriji umetnih in
sintetičnih vlaken, kot kagulacijsko sredstvo beljakovinskih
snovi, v galvanizaciji itd.

(b)  Dinatrijev hidrogenoortofosfat (dvobazni fosfat) (Na2HPO4)
je bel, brezvodni ali z 2,7 do 12H2O kristalizirani prah. V vodi
je topen in se uporablja kot apretura za svilo (s kositrovim
kloridom), za pridobivanje ognjevarnih tkanin, lesa in papirja,
kot sredstvo za jedkanje, pri strojenju s kromom, v proizvodnji
optičnih stekel, za porcelanske glazure, nadalje v proizvodnji
pecilnega praška, barvil in topil za spajkanje, v galvanizaciji,
medicini itd.

(c)  Trinatrijev ortofosfat (tribazni fosfat) (Na3PO4.12H2O) je v
obliki brezbarvnih kristalov, ki so v vodi topni in ki ob
segrevanju oddajo del svoje kristalne vode. Uporablja se kot
talilo kovinskih oksidov, v fotografiji, v proizvodnji
detergentov, za mehčanje industrijske vode, za odstranjevanje
vodnega kamna, za bistrenje sladkorja in alkohola, v medicini in
pri strojenju.

(d)  Natrijevi pirofosfati (natrijevi difosfati) - tetranatrijev
pirofosfat (nevtralni fosfat, Na4P2O7). Je nehigroskkopičen bel
prah, v vodi topen in ki se uporablja v pralnicah, v zmeseh, ki
preprečujejo strjevanje (koagulacijo) krvi, v proizvodnji
detergentov, proizvodov za hlajenje in dezinfekcijskih sredstev,
v sirarstvu itd.

Dinatrijev dihidrogenpirofosfat (kisli difosfat) (Na2H2P2O7) ima
enak videz kot natrijev pirofosfat in se uporablja kot topilo pri
emajliranju, za sedimentiranje mlečnega kazeina in za proizvodnjo
pecilnega praška, sladnega mleka v prahu itd.

(e)  Natrijev trifosfat (Na5P3O10) (pentanatrijev trifostaf, zna
tudi kot natrijev tripolifosfat). Je bel kristalni prah in se
uporablja kot vodni mehčalec, emulzifikator in za konzerviranje
živil.

(f)  Natrijevi metafosfati (osnovna formula: (NaPO3)n.
Metafosfata, ki izpolnjujeta oz. ustrezata temu opisu, sta
natrijev ciklotetrafosfat in natrijev ciklotrifosfat.

(g)  Natrijevi polifosfati imajo visoko polimerizacijsko stopnjo.
Nekatere med njimi nepravilno imenujejo natrijevi metafosfati.
Obstaja nekaj linearnih natrijevih polifosfatov z visoko
polimerizacijsko stopnjo od nekaj ducatov do nekaj tisoč enot.
Ponavadi se pojavljajo tudi kot polimeri z nedoločeno
polimerizacijsko stopnjo in tudi v tem primeru ostanejo uvrščeni
v to tar. številko.

Natrijevi polifosfati vključujejo:

Proizvod, katerega nepravilno imenujejo natrijev heksametafosfat
(polimerna zmes s formulo ((NaPO3)n), znana tudi kot Grahamova
sol). Je steklasta snov ali bel prah, ki je v vodi topen. V vodni
raztopini ta sol pasivizira kalcij in magnezij, ki se nahajata v
vodi iz zaradi tega služi kot vodni mehčalec. Uporablja se tudi v
proizvodnji detergentov in kazeinskih lepil, za emulgiranjem
eteričnih olj, v sirarstvu itd.

(3)  Kalijevi fosfati - med njimi je najbolj razširjen kalijev
dihidrogenoortofosfat (KH2PO4) (monokalijev fosfat), katerega
pridobivajo z obdelavo fosfatne krede z ortofosforno kislino in s
kalijevim sulfatom. Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki so v
vodi topni. Uporablja se v proizvodnji prehrambenega kvasa in kot
gnojilo.

(4)  Kalcijevi fosfati:

(a)  Kalcijev hidrogenoortofosfat ("dikalcijev fosfat")
(CaHPO4.2H2O) dobivajo z delovanje kisane raztopine kalcijevega
klorida na kisli dinatrijev hidrogenoortofosfat. Je bel prah,
netopen v vodi. Uporablja se kot gnojilo, kot mineralni dodatek k
živinski krmi, v proizvodnji zdravil, stekla itd.

 Kalcijev hidrogenoortofosfat, ki v suhem stanju po teži vsebuje
več kot 0,2% fluora, preračunano na suhi brezvodni proizvod, je
izključen iz te tar. številke (tar. št. 31.03 ali 31.05).

(b)  Kalcijev tetrahidrogendi(ortofostfat) (monokalcijev fosfat)
((CaH4(PO4)2.H2O ali 2H2O) pridobivajo z obdelavo kosti z
žveplovo ali klorovodikovo kislino. Pojavlja se v obliki gostih
raztopin. Pod vplivom toplote odda kristalno vodo. Je edini
kalcijev fosfat, ki je v vodi topen. Uporablja se pri izdelavi
pecilnega praška, kot zdravilo itd.

(c)  Trikalcijev di(ortofosfat) (Ca3(PO4)2). Ta tar. številka
vključuje tudi sedimentni kalcijev fosfat (navadni kalcijev
fosfat). Dobivajo ga z delovanjem trikalcijevega fosfata, ki se
nahaja v kosteh, najprej na klorovodikovo kislino, nato pa še na
natrijev hidroksid, ali pa ga dobivajo s sedimentiranjem
raztopine trinatrijevega fosfata s pomočjo kalcijevega klorida in
v prisotnosti amonijaka. Je bel amorfen bel prah brez vonja in v
vodi netopen. Uporablja se kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v
barvarstvu, za bistrenje sirupov, za dekapiranje kovin, v
proizvodnji stekla in keramike, v proizvodnji fosforja in zdravil
(npr. laktofosfati, glicerofosfati) itd.

Surovi naravni fosfat iz tar. št. 25.10 je iz te tar. številke
izključen.

(5)  Aluminijevi fosfati. Sintetični ostofosfat (AlPO4)
pridobivajo iz trinatrinevega ortofosfata in aluminijevega
sulfata. Nahaja se v obliki belega, sivkastega ali rumenkastega
prahu. Uporablja se kot talilo v keramiki, za apretiranje svile
(s kositrovim oksidom) in v proizvodnji zobarskega cementa.

Naravni fosfat (vavelit) je iz te tar. številke izključen (tar.
št. 25.30).

(6)  Manganov fosfat (Mn3(PO4)2.7H2O) pridobivajo iz manganovega
klorida in fosforne kisline. Je škrlaten prah, ki (sam ali v
zmesi z drugimi proizvodi) tvori nuernberško vijolično barvo, ki
se uporablja v slikarstvu in v emajliranju. Z amonijevim fosfatom
tvori burgundsko vijolično barvo.

(7)  Kobaltovi fosfati - trikobaltov diortofosfat (Co3(PO4)2.2H2O
ali 8H2O) pridobivajo iz natrijevega ortofosfata in kobaltovega
acetata. Je amorfen prah roza barve, v vodi ni topen. Pri
segrevanju z aluminijevim oksidom daje Tenardovo modro barvo, ki
se uporablja za emajliranje. Z aluminijevim fosfatom se uporablja
za proizvodnjo kobaltove škrlatine.

(8)  Drugi fosfati vključujejo barijeve fosfate (sredstva za
matiranje), kromove (keramične barve), cinkove (keramične barve,
zobarski cement, sredstva za nadzor nad fermentiranjem, v
medicini), železovi (v medicini) in bakrovi (keramične barve).

Ta tar. številka izključuje nekatere fosfate, na primer:

(a)  naravne kalcijeve fosfate, apatit in naravne kalcij-
aluminijeve fosfate (tar. št. 25.10),

(b)  druge naravne mineralne fosfate iz 25. in 26. poglavja,

(c)  monoamonijeve in diamonijeve ortofosfate (čiste ali nečiste)
(tar. št. 31.05) in

(d)  drage in poldrage kamne (tar. št. 71.03 in 71.05).


28.36 - KARBONATI; PEROKSIKARBONATI (PERKARBONATI); KOMERCIALNI
AMONIJEV KARBONAT, KI VSEBUJE AMONIJEV KARBAMAT

2836.10  - Komercialni amonijev karbonat in drugi amonijevi
karbonati

2836.20  - Dinatrijev karbonat

2836.30  - Natrijev hidrogenkarbonat (natrijev bikarbonat)

2836.40  - Kalijevi karbonati

2836.50  - Kalcijev karbonat

2836.60  - Barijev karbonat

2836.70  - Svinčev karbonat

   - Drugo:

2836.91  - - litijevi karbonati

2836.92  - - stroncijev karbonat

2836.99  - - drugi

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka:

(I)  Karbonate (nevtralne karbonate, kisle karbonate ali
bikarbonate, bazične karbonate) - kovinske soli neizolirane
ogljikove kisline (H2CO3), katere anhidrid (CO2)se uvršča v tar.
št. 28.11.

(II)  Perkarbonate, t.j. karbonate, ki vsebujejo višek kisika,
kot je npr. (Na2CO4) (monoperkarbonat) ali Na2C2O6
(diperkarbonat), ki nastanejo z delovanjem ogljikovega dioksida
na kovinske perokside.

                          (A) KARBONATI

(1)  Amonijevi karbonati se pridobivajo z ogrevanjem zmesi krede
in amonijevega sulfata (ali klorida), ali pa s kombinacijo
ogljikovega dioksida s plinastim amonijakom v prisotnosti pare.

V teh procesih se tvori komercialni amonijev karbonat, ki poleg
nečistot, kot so kloridi, sulfati, organske snovi vsebuje kisli
amonijev karbonat in amonijev karbamat (NH2COONH4). Komercialni
amonijev karbonat je v to tar. številko vključen kot bela
kristalna masa ali prah in je topen v topli vodi. V vlažnem
okolju se razkraja ob tvorbi kislega karbonata na površini,
vendar je v takem stanju še vedno uporaben.

Amonijev karbonat se uporablja pri proizvodnji dišečih soli, kot
sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu in tiskanju tekstila,
kot detergent za volno, v medicini kot sredstvo za izkašljevanje,
pri proizvodnji pecilnega praška, pri strojenju, v gumarski
industriji, v metalurgiji kadmija, v organskih sintezah itd.

(2)  Natrijevi karbonati:

(a)  Dinatrijev karbonat (nevtralni karbonat) (Na2CO3) - napačno
ga imenujejo "karbonat sode" ali "komercialna soda". Tega
karbonata ne gre šteti za natrijev hidroksid ali za kavstično
sodo (tar. št. 28.15). Pridobivajo ga skoraj izključno s
segrevanjem raztopine natrijevega klorida in amonijaka z
ogljikovim dioksidom in z razkrajevanjem tako nastalega kislega
natrijevega karbonata na toploti.

 Pojavlja se v obliki brezvodnega prahu, ali pa v obliki
hidriranih kristalov (kristali sode, soda za pranje) z 10H2O, ki
se na zraku na površini pretvarjajo v monohidrat (z 1H2O).
Uporabjajo ga mnoge industrije. Uporablja se kot talilo v
industriji stekla in v keramiki, v tekstilni industriji, v
proizvodnji palnih sredstev, v barvarstvu, v apretiranju svile (s
stanikloridom), kot sredstvo za preprečevanje vodnega kamna (glej
komentar k tar. št. 38.24), pri pridobivanju natrijevega
hidroksida, natrijevih soli in indiga, v metalurgiji volframa,
bizmuta, antimona in vanadija, v fotografiji, za prečiščevanje
industrijskih vod (postopek z natronskim apnom) in v zmesi z
apnom za prečiščevanje plina iz kamenega premoga.

(b)  Natrijev hidrogen karbonat (kisli natrijev karbonat)
(NaHCO3) (natrijev bikarbonat) se pojavlja v obliki kristalnega
prahu bele ali kristalov bele barve, ki so v vodi topni - še
posebno, če je voda topla. Je nagnjen k razgrajevanju v vlažnem
okolju. Uporablja se v medicini (za zdravljenje žolčnih in
ledvičnih kamnov), v proizvodnji tablet za prebavo in gaziranih
pijač, v proizvodnji pecilnega praška, v industriji porcelana
itd.

Iz te tar. številke je izključen naravni natrijev karbonat
(natron itd.) (tar. št. 25.30).

(3)  Kalijevi karbonati:

(a)  Dikalijev karbonat (nevtralni) (K2CO3) - včasih ga imenujejo
"pepelika". Ne gre ga šteti za kalijev hidroksid ali kavstično
pepeliko (tar. št. 28.15). Pridobivajo ga iz rastlinskega pepela,
dobljenega iz ostankov pri pranju repe ali iz volnene masti,
predvsem pa iz kalijevega klorida. Je bela kristalna masa, ki je
zelo neobstojna in topna v vodi. Uporablja se v proizvodnji
stekla in keramike, za beljenje perila in čiščenje tekstila, za
čiščenje umetniških slik, v proizvodnji kalijevih soli, cianida,
pruske modre barve, kot pripravek za preprečevanje nastajanja
vodnega kamna itd.

(b)  Kalijev hidrogenkarbonat (KHCO3) (kisli karbonat, kalijev
bikarbonat)pridobivajo z delovanjem ogljikovega dioksida na
nevtralni karbonat. Je v obliki belih kristalov, ki so v vodi
topni in razmeroma nestabilni. Uporablja se v gasilnih aparatih,
v proizvodnji pecilnega praška, v medicini in v vinarstvu (za
nevtralizacijo kisline) itd.

(4)  Oborjeni kalcijev karbonat (CaCO3), ki je uvrščen v to tar.
številko, dobivajo iz kalcijevih soli in ogljikovega dioksida. Je
bel prah, netopen v vodi. Uporablja se za kot polnilo v
proizvodnji zobnih past in pudrov za obraz, v medicini (za
zdravljenje rahitisa) itd.

Ta tar. številka izključuje naravni apnenec (25. poglavje), kredo
(CaCO3, neglede na to, ali sta prana ali ne, mleta ali ne (tar.
št. 25.09) in kalcijev karbonat, ki je prevlečen z vodoodbojnim
slojem maščobnih kislin (npr. s stearinsko kislino) (tar. št.
38.24).

(5)  Oborjeni barijev karbonat (BaCO3) se pridobiva z reakcijo
med natrijevim karbonatom in barijevim sulfidom. Je bel, v voti
netopen prah. Uporablja se za čiščenje industrijskih vod, pri
proizvodnji sredstev za uničevanje parazitov, optiščena stekla,
čistega BaO, kot pigment, v proizvodnji emajlov, v gumarski in
papirniški industriji, v proizvodnji mil in sladkorja ter v
pirotehniki (za zeleno svetlobo).

Iz te tar. številke je izključen naravni kalcijev karbonat
(viterit) (tar. št. 25.11).

(6)  Svinčevi karbonati - umetni svinčevi karbonati, katere ta
tar. številka vključuje, so naslednji:

(a)  Nevtralni karbonat (PbCO3) - bel prah, kristalen ali amorfen
in netopen v vodi. Uporablja se v keramiki in v proizvodnji
pigmentov, kitov in indiga.

(b)  Bazični karbonati tipa 2PbCO3.Pb(OH)2 - so v prahu, pogačah,
luskinah ali kot paste, znani pod imenom "svinčevo belilo".
Svinčevo belilo pridobivajo iz svinčevega acetata, ki nastaja z
delovanjem ocetne kisline na svinčeve plošče ali na svinčevo
steno. Je sušilni pigment in se uporablja v proizvodnji oljnih
barv, topil, posebnih vrst kitov (npr. za spajanje parnih cevi)
in oranžnega svinca. Svinčevo belilo (samo, ali v zmeseh z
barijevim sulfatom, cinkovim oksidom, sadro ali s kaolinom) tvori
Kremsovo belo barvo, beneško belo, hamburško belo barvo itd.

Iz te tar. številke je izključen naravni svinčev karbonat
(ceruzit) (tar. št. 26.07).

(7)  Litijevi karbonati - nevtralni karbonat (Li2CO3) dobivajo z
obarjanjem litijevih sulfatov z natrijevim karbonatom. Je bel
kristalni prah brez vonja, na zraku ostane nespremenjen, v vodi
je zmerno topen. Uporablja se v medicini (pri boleznih mehurja)
in v proizvodnji zmesi za umetne mineralne vode.

(8)  Oborjeni stroncijev karbonat (SrCO3) je zelo fin bel prah,
ki je v vodi netopen. Uporablja se v pirotehniki (za rdečo
svetlobo) in v proizvodnji stekla mavričnih barv, fluoroscenčnih
barv, stroncijevih oksidov in stroncijevih soli.

Ta tar. številka izključuje naravni stroncijev karbonat
(stroncianit) (tar. št. 25.30).

(9)  Bizmutov karbonat je sintetični karbonat, ki je pravzaprav
bazični bizmutov karbonat ((BiO)2CO3) (bizmutilkarbonat). Je bel
ali rumenkast amorfni prah, v vodi netopen. Uporablja se v
medicini in v kozmetični proizvodnji.

Naravni buzmutov hidrokarbonat (bizmutit) je iz te tar. št.
izključen (tar.št. 26.17)

(10) Oborjeni magnezijev karbonat. Sedimentni magnezijev
karbonat, ki se uvršča v to tar. številko je bazični, hidrirani
karbonat. Dobivajo ga z dvakratnim taljenjem natrijevega
karbonata in magnezijevega sulfata. Je bel, brez vonja in
takorekoč netopen v vodi. Lahki karbonat je farmacevtski beli
magnezij - laksativ, ki se dobavlja pogosto v kockah. Težki
karbonat je bel prah v zrnih. Magnezijev karbonat se uporablja
kot polnilo za papir in gumo, v kozmetiki in kot toplotni
izolacijski material.

Ta tar. številka izključuje naravni magnezijev karbonat
(magnezit) (tar. št. 25.19).

(11)  Manganov karbonat - sintetični manganov karbonat (MnCO3) je
lahko brezvoden ali hidriran (z 1H2O) in je fin prah rumene, roza
ali rjavkaste barve, v vodi netopen. Uporablja se kot pigment v
barvah, kavčuki ali v keramiki, pa tudi v medicini.

Iz te tar. številke je izključen naravni manganov karbonat
(rodokrozit ali dialogit) (tar. št. 26.02).

(12)  Železov karbonat (FeCO3) - sintetični železov karbonat, je
lahko brezvoden ali hidrirat z eno vodo. Pridobivajo ga z
dvakratno razgradnjo železovega sulfata in natrijevega karbonata.
Je v obliki sivkastih kristalov, ki se v vodi ne topijo, na zraku
hitro oksidirajo - še posebej, če so vlažni. Uporablja se pri
pridobivanju železovih soli in v proizvodnji zdravil.

Naravni železov karbonat (siderit ali kalibit) je iz te tar. št.
izključen (tar.št. 26.01)

(13)  Kobaltov karbonat (CoCO3) je lahko brezvoden ali hidriran
(s 6H2O), je kristalni prah roza, rdeče ali zelenkaste barve, ki
v vodi ni topen. Uporablja se kot pigment v emajlih in pri
pridobivanju koaltovih oksidov in soli.

(14)  Nikljev karbonat - običajni sintetični karbonat (NiCO3) je
svetlozelen prah, ki se v vodi ne topi. Uporabljajo ga kot
pigment v keramiki in v proizvodnji nikljevih oksidov. Hidrirani
bazični karbonat v zelenkastih kristalih se uporablja v keramiki,
v steklarstvu, galvanizaciji itd.

Naravni bazični nikljev karbonat (zaratit) je iz te tar. št.
izključen (tar.št. 26.03)

(15)  Bakrov karbonat - sintetični karbonati so znani tudi pod
imenoma umetni malahit ali umetni nebesnomodri baker in so v
obliki zelenkastomodrega prahu, so strupeni in netopni v vodi.
Sestoje iz nevtralnega karbonata (CuCO3) ali iz bazičnih
karbonatov raznih vrst. Pridobivajo jih iz natrijevega karbonata
in bakrovega sulfata. Uporabljajo se kot čisti ali zmešani
pigmenti (modri ali zeleni bakrov karbonat), nadalje kot
insekticidi in fungicidi, v medicini (sredstva za zoženje krvnih
žil in protistrupi ob zastrupitvah s fosforjem), v galvanizaciji,
pirotehniki itd.

Iz te tar. številke je izključen hidriran ali nehidriran naravni
bakrov karbonat (malahit, azurit) (tar. št. 26.03).

(16)  Oborjeni cinkov karbonat (ZnCO3), ki je vključen v to tar.
številko, pridobivajo z dvakratno razgradnjo natrijevega
karbonata in cinkovega sulfata. Je bel kristalni prah, ki je
takorekoč netopen v vodi. Uporablja se kot pigment v barvah,
gumi, keramiki in kozmetiki.

Iz te tar. številke je izključen naravni cinkov karbonat
(smitsonit) (tar. št. 26.08).

               (B) PEROKSIKARBONATI (PERKARBONATI)

(1)  Natrijevi perkarbonati se dobijo z delovanjem natrijevega
peroksida (hidriranega ali ne) na tekoči ogljikov dioksid.
Natrijevi karbonati so v obliki belega prahu, ki ob raztapljanju
v vodi tvori kisik in nevtralni natrijev karbonat. Uporablja se
za beljenje, v proizvodnji gospodinjskih detergentov in v
fotografiji.

(2)  Kalijevi perkarbonati se pridobivajo z elektrolizo nasičene
raztopine nevtralnega kalijevega karbonata pri -10stopinj C ali -
15 stopinj C. Je v obliki zelo higroskopičnih belih kristalov,
katerih barva v vlažnem okolju prehaja v modro. Je topen v vodi
in močno oksidacijsko sredstvo, katerega včasih uporabljajo za
beljenje.

(3)  Drugi perkarbonati - med njimi velja omeniti npr. amonijev
in barijev perkarbonat.


28.37 - CIANIDI, OKSICIANIDI IN KOMPLEKSNI CIANIDI

  - Cianidi in oksicianidi:

2837.11  - - natrijev

2837.19  - - drugi

2837.20  - Kompleksni cianidi

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka cianide, oksicianide in
kompkleksne cianide.

                           (A) CIANIDI

Cianidi so kovinske soli cianovodikove kisline (HCN) (tar. št.
28.11. So zelo strupeni (krvni strup).

(1)  Natrijev cianid (NaCN) pridobivajo z delovanjem koksa ali
ogljikovodikovih plinov in dušika iz zraka na natrijev karbonat,
pa tudi z reakcijo kalcijevega cianamida (glej tar. št. 31.02) z
lesnim ogljem ali z vzajemnim delovanjem oglja v prahu, natrija
in plinastega amonijaka. Je v obliki belega prahu, plošč ali
paste, je kristalast, higroskopičen in v vodi zelo topen, vonj
ima po grenkem mandlju. Če ga segrejemo do tališča, absorbira
kisik. Lahko tudi tvori hidrate in se transportira v zapečatenih
sodih. Uporablja se v metalurgiji zlata in srebra, za
pozlačevanje in posrebrevanje, v fotografiji, v litografiji, kot
insekticid, paraziticid itd. Uporablja se tudi za pridobivanje
cianovodikove kisline, drugih cianidov in indiga, nadalje v
flotacijskih procesih (še posebno za odvajanje svinčevega sulfida
iz cinkovega sulfida in pirita iz halkopirita) itd.

(2)  Kalijev cianid (KCN) pridobivajo na podobne načine, ima
podobne lastnosti in služi za iste namene kot natrijev cianid.

(3)  Kalcijev cianid (Ca(CN)2) je bel ali sivkast prah, kar je
odvisno od stopnje čistote. v vodi je topen in se uporablja za
uničevanje insektov, gljivic in škodljivcev.

(4)  Nikljev cianid (Ni(CN)2) so hidrirane zelenkaste ploščice
ali amorfen, rumen prah. Uporablja se v metalurgiji in v
galvanizaciji.

(5)  Bakrovi cianidi:

(a)  Bakrov (I) cianid (CuCN) je bel ali sivkast prah, netopen v
vodi. Uporablja se za iste namene kot kupricianid, poleg tega pa
tudi v medicini.

(b)  Bakrov (II) cianid (Cu(CN)2) je amorfni prah, netopen v
vodi. Je lahko razgradljiv in se uporablja za pobakrovanje železa
in v organskih sintezah.

(6)  Cinkov cianid (Zn(CN)2) je bel praj, v vodi netopen in služi
pri galvanizaciji.

(7)  Cianidi živega srebra:

(a)  Živosrebrov cianid (Hg(CN)2) pridobivajo za raztapljanjem
rumenega živosrebrnega oksida v vodni raztopini cianovodikove
kisline. Merkuricianid je v obliki belih, neprosojnih kristalov,
katerih barva na zraku prehaja v rjavo. V vodi je topen in
razpada s segrevanjem in pri tem tvori cianov plin. Je antiseptik
in dezinfekcijsko sredstvo, ki se uporablja predvsem v
proizvodnji mil in pri pridobivanju cianovega plina. Uporablja se
tudi v fotografiji.

(b)  Živosrebroviocianid (Hg(CN)2HgO) pridobivajo z delovanjem
rumenega živosrebrnega oksida na merkuricianid. Je bel kristalni
prah, topen v vodi, še posebno v vroči. Je antiseptik, bolj
nadražljiv od merkuricianida. Uporablja se v oftamologiji, proti
šenu, kožnim boleznim in sifilisu ter za sterilizacijo kirurških
instrumentov.

Ta tar. številka izključuje nekovinske cianide, kot je npr.
bromov cianid (tar. št. 28.51).

             (B) HEKSACIANOFERATI (II) (FEROCIANIDI)

Heksacianoferati (II) (ferocianidi) so kovinske soli vodikovih
heksaciano-feratov (II) (H4Fe(CN)6) (tar. št. 28.11). Pridobivajo
se z delovanjem kalcijevega hidroksida ali ferohidroksida na
cianide. Pri segrevanju se razkrajajo.

Najpomembnejši so:

(1)  Tetraamonijev heksacianoferat ((NH4)4Fe(CN)6) - v vodi topni
kristali, uporablja se za "črno nikljanje" in kot katalizator v
amonijakovih sintezah.

(2)  Tetranatrijev heksacianoferat (Na4Fe(CN)6.10H2O) - rumeni
kristali, ki ostanejo na zraku nespremenjeni, topni v vodi,
posebno v vroči. Uporablja se za pridobivanje cianovodika in
pruskega modrila, tioindiga itd., za cementacijo jekla, v
fotografiji, v barvarstvu (kot sredstvo za jedkanje in kot modra
barva), pri tiskanju (kot oksidacijsko sredstvo pri tiskanju s
črnim anilinom) in kot fungicid.

(3)  Tetrakalijev heksacianoferat (K4Fe(CN)6.3H2O) - rumeni
kristali, ki se na površju spreminjajo v prah, topni v dovi,
posebno v topli. Uporabljajo se za iste namene kot tetranatrijev
heksacianoferat.

(4)  Dibakrov heksacianoferat (Cu2Fe(CN)6.xH2O) - škrlatno rjav
prah, netopen v vodi. Uporablja se za pridobivanje florentinske
in Van Dyckove rjave slikarske barve.

(5)  Dvojni heksacianoferati (npr. dilitijev dikalijev
heksacianoferat - Li2K2(Fe(CN)6).3H2O.

Ta tar. številka izključuje prusko modrilo (berlinsko modrilo) in
druge pigmente na osnovi heksacianoferatov (tar. št. 32.06).

            (C) HEKSACIANOFERATI (III) (FERICIANIDI)

Heksacianoferati (III) (fericianidi) so soli fericianovodikove
kisline (III) (H3Fe(CN)6) (tar. št. 28.11).

Najpomembnejša sta:

(1)  Trinatrijev heksacianoferat (Na3Fe(CN)6.H2O), katerega
pridobivajo z delovanjem klora na heksacianoferate (II). Njegovi
kristali so barve granata, nestabilni, topni v vodi in toksični.
V vodni raztopini je zelenkast in se na svetlobi razkraja.
Uporablja se v barvarstvu in v tiskarstvu, v fotografiji, za
cementacijo jekla, v galvanizaciji in kot oksidacijsko sredstvo v
organskih sintezah.

(2)  Trikalijev heksacianoferat (K3Fe(CN)6), katerega videz je
podoben trinatrijevim heksacianoferatom, vendar je stabilnejši.
Uporablja se za iste namene.

                        (D) DRUGE SPOJINE

Mednje sodijo nitroferocianidi, nitrofericianidi, cianokadmati,
cianokromati, cianomanganati, cianokobalti, cianoniklati,
cianokuprati itd. anorganskih baz.

Ta skupina vključuje:

(1)  Kalcijev cianomerkurat - brezbarvni kristali, v vodi topni
in toksični. Uporablja se za posrebrovanje ogledal.

(2)  Natrijev nitroprusid (natrijev pentaciano-nitrosil-
ferat(III) (Na2Fe(CN)5NO.2H2O), ki se uporablja v analitični
kemiji.


28.38 - FULMINATI, CIANATI IN TIOCIANATI

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka fulminate, cianate,
izocianate in tiocianate - kovinske soli neizolirane cianove
kisline (HO-C=-N), izocianove kisline (HN=C=O) ali fulminske
kisline (HO-N=C) - drugi izomer cianove ali tiocianove kisline
(HS-C=-N).

                          (A) FULMINATI

Fulminati so spojine bolj ali manj znane sestave, so zelo
nestabilne, eksplodirajo ob neznatnem udarcu ali ogrevanju (npr.
zaradi iskre). So sestavine inicialnih eksplozivov in se
uporabljajo pri proizvodnji fulminatnih kapsul in detonatorjev.

Edini komercialno pomemben fulminat je fulminat živega srebra
(najbrž Hg(ONC)2). Prodobivajo ga z delovanjem alkohola in
merkurinitratove raztopine v dušikovi kislini v prisotnosti
kuproklorida kot katalizatorja. Je v obliki belih ali rumenkastih
kristalnih iglic, topen v vreli vodi in strupen. Ob eksploziji
sprošča rdečo paro. Transportira se v nekovinskih kontejnerjih,
napolnjenih z vodo.

                           (B) CIANATI

Amonijevi, natrijevi in kalijevi cianati se uporabljajo pri
proizvodnji raznih spojin. Obstajajo tudi cianati
zemeljskoalkalnih kovin.

                         (C) TIOCIANATI

Tiocianati (sulfo cianidi) so kovinske soli neizolirane
tiocianove kisline (HS-C=-N), med katerimi so vajvažnejši:

(1)  Amonijev tiocianat (amonijev rodanid)(NH4SCN), katerega
pridobivajo s segrevanjem amonijaka in ogljikovega disulfida. Je
v obliki brezbarvnih kristalov, ki so nestabilni in zelo topni v
vodi. Kristali pod vplivom svetlobe prehajajo v žrdečo barvo in
se na toplem razkrajajo. Uporablja se v galvanizaciji, v
fotografiji, v barvanju in tisku (še posebno za ohranjanje
apretiranih svilenih tkanin), za pripravo hladilnih zmesi,
cianida in ferocianida, tioureje, gvanidina, umetnih smol, lepil,
sredstev za uničevanje plevela itd.

(2)  Natrijev tiocianat (natrijev rodanid)(NaSCN) dobivajo s
segrevanjem natrijevega cianida in žvepla. Navidez je enak
amonijevemu tiocianatu, ali pa je v obliki prahu. Je strupen in
se uporablja v fotografiji, v barvanju in tiskanju (sredstvo za
jedkanje), v medicini, kot laboratorijski reagent, v
galvanizaciji, za pripravo umetnih olj iz grašice, v gumarski
industriji itd.

(3)  Kalijev tiocianat (kalijev rodanid)(KCSN) se pridobiva na
podoben način in ima enake lastnosti kot natrijev tiocianat.
Uporablja se v tekstilni industriji, v fotografiji, v organskih
sintezah (npr. tiosečnina, umetno grašično olje, barvila), za
pridobivanje tiocianatov, hladilnih zmesi, sredstev za uničevanje
parazitov itd.

(4)  Kalcijev tiocianat (Ca(SCN)2.3H2O) pridobivajo z delovanjem
kalcijevega oksida na amonijev tiocianat. Nastopa v obliki
brezbarvnih kristalov, ki so nestabilni in v vodi topni.
Uporablja se kot sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu in
tiskanju, kot razredčilo za celulozo, za merceriranje bombaža, v
medicini namesto kalijevega jodida (proti atrerijski sklerozi),
za pridobivanje ferocianidov in drugih tiocianatov ter pri
proizvodnji pergamnenta.

(5)  Bakrove tiocianate pridobivajo iz alkalnih tiocianov,
kislega natrijevega sulfita in bakrovega sulfata.

Bakrovtiocianat (CuSCN) je belkast, rumenkast ali sivkast prah
ali pasta, ki se v vodi n topijo. Uporablja se kot sredstvo za
jedkanje (fiksir) v tiskanju tekstila, pri izdelavi olja za ladje
in čolne in v organskih sintezah.

Bakrovitiocianat (Cu(SNC)2)pridobivajo iz alkalnih tiocianov in
merkuriklorida. Je bel kristalen prah, zmerno topen v vodi. Ta
sol je strupena in se uporablja kot ojačevalec v fotografiji.

(6)  Živosrebrov tiocianat (Hg(SCN)2) - dobi se iz alkalnega
tiocianata in živosrebrovega klorida. Je bel kristalni prah, ki
se v vodi težko topi. Strupena sol se uporablja v fotografiji za
intenziviranje negativov.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  dvojne in kompleksne cianate (tar. št. 28.42) in

(b)  dvojne in kompleksne tiocianate (npr. reinekati,
ferokalijevi tiocianati. ferikalijev tiocianat in ferikalijev
tiocianat) (tar. št. 28.42).


28.39 - SILIKATI; KOMERCIALNI SILIKATI ALKALIJSKIH KOVIN

  - Natrija:

2839.11  - - natrijevi metasilikati

2839.19  - - drugi

2839.20  - - kalija

2839.90  - Drugi

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka silikate - kovinske soli
raznih neizoliranih silicijevih kislin v prostem stanju in
izpeljanih iz silicijevega dioksida (tar. št. 28.11).

(1)  Natrijevi silikati se pridobivajo s taljenjem kvarčnega
peska in natrijevega karbonata ali sulfata. Njihova sestava je
različna (monosilikat, metasilikat, polisilikat itd.), njihova
stopnja hidratacije in njihova topnost pa variirata glede na
postopek pridobivanja in stopnjo čistote. Pojavljajo se v obliki
brezbarvnih kristalov ali prahu, v obliki steklaste mase (vodeno
steklo) ali bolj ali manj viskoznih vodenih raztopinah.
Disperzirajo rude in se uporabljajo kot regulatorji flotacijskih
procesov. Uporabljajo se tudi kot polnila v proizvodnji
silikatnih mil, kot veziva in adhezivi v proizvodnji lepenke in
aglomeriranega premoga, nadalje kot ognjevaren material, za
konzerviranje jajc, v proizvodnji lepil, odpornih proti
trohnjenju, kot strjevalec v proizvodnji cementa, odpornega proti
koroziji, kitov in umetnih kamnov, v proizvodnji pripravkov za
pranje, za dekapiranje kovin in kot proizvod za preprečevanje
nabiranja vodnega kamna (glej komentar k tar. št. 38.24).

(2)  Kalijevi silikati . Uporabljajo se za iste namene kot
natrijevi silikati.

(3)  Manganovi silikati (MnSiO3) - v obliki prahu oranžne barve,
ki v vodi ni topen. Uporablja se kot keramična barva in kot
sušilo za barve in lake.

(4)  Kalcijevi oborjeni silikati - v obliki belega prahu, ki se
pridobiva iz natrijevega in kalijevega silikata. Uporablja se v
proizvodnji ognjevarnih zidnih polnil in zobarskega cementa.

(5)  Barijevi silikati - v obliki belega prahu, ki se uporablja
za proizvodnjo barijevega oksida in optičnega stekla.

(6)  Svinčevi silikati - nastopajo kot bel prah ali kot steklasta
bela masa. Uporabljajo se za keramične glazure.

(7)  Drugi silikati, vštevši komercialne silikate alkalnih kovin,
ki poprej niso bili omenjeni - med njimi velja sedaj omeniti
cezijev silikat (rumen prah, ki se uporablja v keramiki), cinkov
silikat (za premazovanje fluoroscenčnih cevi) in aluminijev
silikat (za proizvodnjo porcelana in ognjevarnih proizvodov.

Iz te tar. številke so izključeni naravni silikati, na primer:

(a)  volastonit (kalcijev silikat), rodonit (manganov silikat),
fenacit (ali fenakit - berilijev silikat) in titanit (titanov
silikat) (tar. št. 25.30),

(b)  rude, kot so npr. bakrov silikat (krizokola, dioptaz) in
cinkov hidrosilikat (hemimorfit) ter cirkonijev silikat (cirkon)
(tar. št. 26.03, 26.08 in 26.15) in

(c)  drago kamenje iz 71. poglavja.


28.40 - BORATI; PEROKSIBORATI (PERBORATI)

  - Dinatrijev tetraborat (rafinirani boraks)

2840.11  - - brezvodni

2840.19  - - drug

2840.20  - Drugi borati

2840.30  - Peroksiborati (perborati)

                           (A) BORATI

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka borate - soli raznih
borovih kislin, predvsem navadne ali ortoborove kisline (H3BO3)
(tar. št.28.10).

Borati, dobljeni s kristalizacijo ali s kemičnim postopkom so
zajeti v tej tar. številki, prav tako kot tudi naravni borati, ki
se pridobivajo z izhlapevanjem obširnih slanih vod iz nekaterih
slanih jezer.

(1)  Natrijevi borati - med njimi je najpomembnejši tetraborat
(dvobazni natrijev tetraborat, rafinirani boraks (Na2B4O7).
Pridobivajo ga s kristalizacijo raztopine naravnih boratov ali z
obdelavo naravnih kalcijevih boratov ali borove kisline z
natrijevim karbonatom. Obstajajo brezvodni in hidrirani natrijevi
borati s 5 ali 10H2O. Po segrevanju in kasnejšem ohlajevanju
tvori steklasto maso (topljeni boraks, boraksovo steklo,
boraksove kroglice). Uporablja se otrjevanje platna in papirja,
za varjenje kovin (talilo za trdo pločevino, kot talilo za
emajle, v proizvodnji barv za steklo, pri izdelavi posebnih
stekel (optičnega stekla, stekla za električne žarnice), lepil in
politur, za rafinacijo zlata, za pridobivanje boratov in
antrakinonskih barv.

Obstajajo tudi drugi natrijevi borati (metaborati) in kisli
hipoborati,ki služijo za labotorijske namene.

(2)  Amonijevi borati - med njimi je najpomembnejši metaborat
(NH4BO2.2H2O).Je v obliki brezbarvnih kristalov, ki se zelo dobro
topijo v vodi. Na toploti se razkraja in tvori topni premaz
anhidrida borove kisline, ki se uporablja v ognjevarne namene.
Uporablja se tudi kot fiksir v lotionih za lase, kot komponenta v
elektrolitih elektrolitskih kondenzatorjev in za papirne premaze.
Je v obliki belega prahu, ki se uporablja v sredstvih za
upočasnjevanje gorenja, v pripravkih proti zmrzovanju in v
keramičnih izolatorjih, pa tudi kot antiseptik.

(3) Oborjeni kalcijevi borati se pridobivajo z reakcijo naravnih
boratov s kalcijevim kloridom.

(4)  Manganovi borati - med njimi je najpomembnejši tetraborat
(MnB4O7), prah roza barve, zmerno topen v vodi. Uporablja se kot
sušilo v barvah in lakih.

(5)  Nikljev borat - bledozeleni kristali, uporablja se kot
katalizator.

(6)  Bakrov borat . Modri kristali, ki so zelo trdi in v vodi
netopni. Uporablja se kot pigment (keramične barve), kot
antiseptik in kot insekticid.

(7)  Svinčev borat - sivkast prah, netopen v vodi. Služi kot
sušilo, v steklarstvu, kot pigment za porcelan in v
galvanizaciji.

(8)  Drugi borati: kadmijev borat se uporablja kot premaz za
fluoroscenčne cevi, kobaltov borat služi kot sušilo. Cinkov borat
kot antiseptik in pri ognjeodpornem tekstilu, cirkonijev borat pa
uporabljajo kot sredstvo za matiranje.

Iz te tar. številke so izključeni: naravni natrijevi borati
(kernit, tinka), ki se uporabljajo za pridobivanje boratov iz te
tar. številke, in naravni kalcijevi borati (pandermit, priceit),
ki se uporabljajo v pridobivanju borove kisline (oboji se
uvrščajo v tar.št. 25.28).

                  (B) PEROKSIBORATI (PERBORATI)

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka kovinske perborate,
nasičene s kisikom iz boratov, katerega z lahkoto oddajo.

To so predvsem kompleksni proizvodi, katerih formula ustreza
določenemu številu kislin, kot sta HBO3 in HBO4.

Najpomembnejši perborati so:

(1)  Natrijev perborat (perboraks), katerega pridobivajo z
delovanjem natrijejevega peroksida na vodno raztopino borove
kisline, ali pa z delovanjem vodne raztopine natrijevega borata
na vodikov peroksid. Je bel amorfni prah, ali pa kristali (z 1
ali s 4H2O). Uporablja se za beljenje perila, tekstila in slame,
za konzerviranje surovih kož in v proizvodnji gospodinjskih
pripravkov za pranje, detergentov in antiseptikov.

(2)  Magnezijev perborat - bel prah, netopen v vodi. Izkoriščajo
ga v medicini in v proizvodnji zobnih past.

(3)  Kalijev perborat ima podobne lastnosti in uporabnost kot
natrijev perborat.

(4)  Drugi perborati - med njimi velja navesti amonijeve
perborate, aluminijeve, kalcijeve in cinkove. Vsi se pojavljajo v
obliki belega prahu. Uporabljajo se v medicini in v proizvodnji
zobnih past.


28.41 - OKSI IN PEROKSI SOLI KOVINSKIH KISLIN

2841.10  - Aluminati

2841.20  - Kromati ainka ali svinca

2841.30  - Natrijev dikromat

2841.40  - Kalijev dikromat

2841.50  - Drugi kromati in dikromati; peroksi kromati

 - Manganiti; manganati in permanganati

2841.61  - kalijev permanganat

2841.69  - drugo

2841.70  - Molibdati

2841.80  - Volframati

2841.90  - Druge

Ta tar. številka vključuje soli oksikovinskih in peroksikovinakih
kislin (ustrezajo kovinskim oksidom, ki tvorijo anhidride).

Osnovne skupine spojin v tej tar. številki, so:

(1)  Aluminati - derivati aluminijevega hidoksida.

(a)  Natrijev aluminat - pridobivajo ga z delovanjem raztopine
natrijevega hidroksida na boksit. Pojavlja se kot bel prah, ki je
v vodi topen, kot vodna raztopina, ali pa kot pasta. Uporablja se
za alkalno jedkanje v barvarstvu, v proizvodnji lakov, za
apretiranje papirja, kot polnilo za mila, za strjevanje sadre, v
proizvodnji neprozornega stekla in za prečiščevanje industrijskih
vod itd.

(b)  Kalijev aluminat - dobivajo ga iz boksita v kalijevem
hidroksidu. Je bela mikrokristalna masa, je higroskopičen in
topen v vodi. Uporablja se za iste namene kot natrijev aluminat.

(c)  Kalcijev aluminat - pridobivajo ga z taljenjem boksita in
kalcijevega hidroksida v električnih pečeh. Je bel prah, v vodi
netopen in se uporablja v barvarstvu (kot fiksir), za
prečiščevanje industrijskih vod (izmenjalnik ionov), v
papirništvu (za apretiranje) in v industriji stekla, mil,
posebnih cementov, sredstev za poliranje in drugih aluminatov.

(d)  Kromov aluminat - dobivajo ga s segrevanjem zmesi
aluminijevega oksida, kalcijevega fluorida in amonijevega
dikromata. Uporablja se kot keramična barva.

(e)  Kobaltov aluminat - pridobivajo ga iz natrijevega aluminata
in kobaltove soli. Čist, ali pa v zmesi z aluminijevim oksidom,
tvori kobaltovo modrilo (Thenardovo modrilo). Uporablja se za
proizvajanje raznih modrih barv - nebeško modre (s cinkovim
aluminatom), azurno in temnomodre, Saksonske in Sevre modre barve
itd.

(f)   Cinkov aluminat - bel prah, ki se uporablja za podobne
namene kot natrijev aluminat.

(g)  Barijev aluminat - se dobi iz boksita, barita in oglja. Je
bela ali rjava masa. Uporablja se za prečiščevanje industrijskih
vod in kot spojina proti vodnemu kamnu.

(h)  Svinčev aluminat - pridobivajo ga s segrevanjem zmesi
svinčevega oksida in aluminijevega oksida. Je trdna snov, ki se
zlahka ne topi. Uporabljajo ga kot beli pigment in za proizvodnjo
ognjevarnih opek in oblog.

Ta tar. številka izključuje naravni berilijev aluminat
(krizoberil) (tar. št. 25.30, 71.03 ali 71.05 - odvisno od
primera do primera).

(2)  Kromati. Nevtralni ali kisli kromati (dikromati), tri, tetra
in perkroma ti se pridobivajo iz raznih kromovih kislin, predvsem
pa iz kromove kisline (H2CrO4) in dikromove kisline (H2Cr2O7) -
neizoliranih in v čistem stanju.

Najpomembnejši med temi, pretežno toksičnimi solmi, so:

(a)  Cinkov kromat - z obdelavo cinkovih soli s kalijevim
dikromatom nastane hidrirani ali bazični cinkov kromat. Je prah,
netopen v vodi in je pigment, ki sam ali v zmesi daje cinkovo
rumenilo. Zmešan s pruskim modrilom daje cinkovo zelenilo.

(b)  Svinčev kromat - nevtralni umetni svinčev kromat nastane z
delovanjem svinčevega acetata na natrijev dikromat. Je rumen ali
včasih oranžen prah, kar je odvisno od načina sedimentiranja. Sam
ali v zmesi je pigment, ki daje kromovo rumenilo, ki se uporablja
v emajlih v keramiki, v proizvodnji barv in lakov itd.

(c)  Natrijevi kromati - med njimi velja omeniti natrijev kromat
(Na2CrO4.10H2O). Nastaja pri pridobivanju kroma z žganjem
železovega kromoksida (kromita) v zmesi z ogljem in natrijevim
karbonatom. Je v obliki velikih rumenih kristalov, ki so
nestabilni in zelo dobro topni v vodi. Uporabljajo ga v
barvarstvu (kod sredstvo za jedkanje), za strojenje, v
proizvodnji mastil, pigmentov in drugih kromatov in dikromatov.
Uporabljajo ga tudi v zmesi z antimonovim sulfidom za proizvodnjo
prahu za fotografske bliskavice.

Med natrijevimi kromati kaže navesti tudi natrijev dikromat
(Na2Cr2O7.2H2O), katerega pridobivajo iz natrijevega kromata.
Tvori nestabilne rdeče kristale, topne v vodi. S segrevanjem se
spremeni v brezvodni in nestabilnejši dikromat (npr. topljeni ali
vliti kromat), ki pogosto vsebuje majhno količino natrijevega
sulfata. Uporablja se v strojenju (kromovo strojilo), v
barvarstvu (kot sredstvo za jedkanje in kot oksidant), kot
oksidacijsko sredstvo v organskih sintezah, v fotografiji, v
tiskanju, pirotehniki, za prečiščevanje in razbarvanje masti, za
pripravo dikromovih baterij in dikromovih želatin (ki se pod
vplivom svetlobe pretvarjajo v proizvode, netopne v vroči vodi),
nadalje v flotacijskih procesih (zmanjšuje količino rude zaradi
plavanja na površju), v rafinerijah nafte in kot antiseptik.

(d)  Kalijevi kromati: kalijev kromat (K2CrO4) - rumeni kromat,
ki ga pridobivajo iz kromita. Je strupen, v obliki rumenih
kristalov, topnih v vodi. Kalijev dikromat (K2Cr2O7) - rdeči
kromat, ki se prav tako pridobiva iz kromita. Je v obliki
oranžnih kristalov, topnih v vodi in zelo toksičnih. Prah in pare
dikromata najedajo nosno kost in hrustance, njene raztopine pa
inficirajo poškodovano kožo. Kalijev kromat in kalijev dikromat
se uporabljata za iste namene kot na trijev kromat in dikromat.

(e)  Amonijevi kromati - amonijev kromat ((NH4)2CrO4), katerega
pridobivajo z nasičenjem raztopine kromovega trioksida z
amonijakom. Je v obliki rumenih kristalov, ki so topni v vodi.
Uporablja se v fotografiji in v barvarstvu.

Amonijev dikromat ((NH4)2Cr2O7), ki se pridobiva iz železovega
kromoksida (iz kromita). Je v obliki rdečih kristalov, topnih v
vodi. Uporablja se v fotografiji, v barvarstvu (kot sredstvo za
jedkanje), za strojenje, za prečiščevanje masti in olj, v
organskih sintezah itd.

(f)  Kalcijev kromat (CaCrO4.2H2O) pridobivajo iz natrijevega
kromata in krede. Pri segrevanju postane brezvoden in porumeni.
Uporablja se za dobivanje rumenih barv, kot je npr. rumeni
ultramarin (to poimenovan je se uporablja samo za kalcijev
kromat).

(g) Manganov kromat - nevtralni kromat (MnCrO4), katerega
dobivajo iz manganovega oksida in kromovega trioksida. Je v
obliki rjavkastih kristalov, topnih v vodi. Uporabljajo ga kot
sredstvo za jedkanje (fiksir) v barvarstvu.

(h)  Železovi kromati - ferikromat (Fe2(CrO4)3), katerega
pridobivajo iz raztopine feriklorida in kalijevega kromata. Je
rumen prah, netopen v vodi.

Bazični železov kromat, ki se sam ali v zmesi uporablja v
slikarstvu pod imenom siderin rumena barva. Skupaj s pruskim
modrim daje zelene barve, ki lahko nadomeščajo cinkovo zeleno
barvo.Uporablja se tudi v metalurgiji.

(i)  Stroncijev kromat (SrCrO4) je analogen kalcijevemu kromatu.
Sam ali v zmesi daje stroncijevo rumeno barvo. Uporablja se v
proizvodnji slikarskih barv.

(j)  Barijev kromat (BaCrO4) - pridobivajo ga z obarjanjem
raztopine barijevega klorida in natrijevega kromata. Je
svetlorumen prah, netopen v vodi in strupen. Sam ali v zmesi daje
barijevo rumeno barvo, ki se (kot podoben proizvod iz kalcijevega
kromata) včasih imenuje "rumeni ultamarin". Uporablja se za
slikarske barve in v industriji emajla in stekla, nadalje v
proizvodnji vžigalic in kot fiksir v barvarstvu.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravne svinčeve kromate (krokoizit) (tar. št. 25.30) in

(b)  pigmente, pripravljene s kromati (tar. št. 32.06).

(3)  Manganati in permanganati. Te soli ustrezajo neizolirani
manganovi kislini (H2MnO4) in permanganovi kislini (HMnO4), ki
obstaja samo v vodni raztopini.

(a)  Manganati - natrijev manganat (Na2MnO4), katerega
pridobivajo s taljenjem zmesi naravnega manganovega oksida (tar.
št. 26.02 - piroluzit) in natrijevega hidroksida. Je v obliki
zelenih kristalov, topnih v hladni vodi in razgradljivih v vroči
vodi. Uporabljajo se v metalurgiji zlata.

Kalijev manganat (K2MnO4), ki j v obliki majhnih zelenkastočrnih
kristalov. Uporablja se v proizvodnji pigmentov

Barijev manganat (BaMnO4), katerega pridobivajo s segrevanjem
manganovega oksida, zmešanega z barijevim nitratom. Je prah
smaragdne barve, ki daje, zmešan z barijevim sulfatom, manganovo
modrilo. Uporablja se za slikarske barve.

(b) Permanganati:

Natrijev permanganat (NaMnO43H2O), ki se pridobiva iz manganatov.
Je v obliki rdečkastih kristalov, ki so nestabilni in v vodi
topni. Uporablja se kot dezinfekcijsko sredstvo, v organskih
sintezah in za beljenje volne.

Kalijev permanganat (KMnO4) pridobivajo iz manganatov ali z
oksidacijo zmesi manganovega monoksida in kalijevega hidroksida.
Je v obliki škrlatnih kristalov kovinskega sijaja, ki so topni v
vodi in obarvajo kožo. Pojavljajo se lahko tudi kot škrlatnordeča
vodna raztopina ali kot tablete. Je močno oksidacijsko sredstvo
in se uporablja v kemiji kot reagens, v organskih sintezah (za
proizvodnjo saharina), v metalurgiji (za rafinacijo niklja), za
beljenje mastnih snovi, smol, svilenega prediva in tkanin iz
slame, nadalje za prečiščevannje vode, kot antiseptično sredstvo,
kot barva za volno, les in dlako, za plinske maske, v medicini
itd.

Kalcijev permanganat (Ca(MnO4)2.5H2O) pridobivajo z elektrolizo
raztopine alkalnih manganatov in kalcijevega klorida. Tvori
temnordeče kristale, topne v vodi. Je oksidacijsko in
dezinfekijsko sredstvo in se uporablja v barvarstvu, v organskih
sintezah, za prečiščevanje vode in beljenje celuloze.

(4)  Molibdati. Molibdati, paramolibdati in polimolibdati (di,
tri, tetramolibdati) se dobivajo iz navadne molibdenove kisline
(H2MoO4) ali iz drugih molibdenovih kislin. V nekaterih potezah
so podobni kromatom.

Najpomembnejši med njimi so naslednji:

(a)  Amonijev molibdat, katerega pridobivajo v metalurgiji
molibdena. Je v obliki hidriranih kristalov bledozelene ali
rumene barve, ki se razkrajajo na toploti. Uporablja se kot
kemični reagent, v proizvodnji pigmentov in ognjevarnih
materialov, v steklarstvu itd.

(b)  Natrijev molibdat - v obliki hidriranih, sijajnih in v vodi
topnih kristalov. Uporablja se kot kemični reagens, v proizvodnji
pigmentov in v medicini.

(c)  Kalcijev molibdat - v obliki belega prahu, netopnega v vodi.
Uporabljajo ga v metalurgiji.

(d)  Svinčev molibdat - umetni molibdat, koprecipitiran s
svinčevim kromatom, tvori škrlatnordeče kromove pigmente.

Ta tar. številka izključuje naravni svinčev molibdat (vulfenit)
(tar. št. 26.13).

(5)  Volframati se pridobivajo iz navadne tungstenove kisline
(H2WO4) in iz drugih volframovih kislin. Najpomembnejše med temi
solmi so naslednje:

(a)  Amonijev volframat, katerega pridobivajo z raztapljanjem
volframove kisline v amonijaku. Je v obliki belega, kristalnega
in nhidriranega prahu, ki je v vodi topen. Uporablja se v
proizvodnji ognjevarnih tkanin za proizvodnjo drugih volframatov.

(b)  Natrijev volframat, ki se dobi v metalurgiji volframa iz
volframita (tar. št. 26.11) in natrijevega karonata. Je v obliki
belih hidrira nih lističev ali kristalov bisernega sijaja, ki so
v vodi topni. Uporablja se za iste namene kot amonijev volframat,
poleg tega pa še kot sredstvo za jedkanje pri tiskanju tekstila,
v proizvodnji lakov in katalizatorjev in v organskih sintezah.

(c)  Kalcijev volframat v obliki belih sijajnih luskin, netopnih
v vodi. Služi v proizvodnji rentgenskih ekranov in fluoroscenčnih
cevi.

(d)  Barijev volframat, ki se pojavlja kot bel prah in se
uporablja za slikarske barve - sam ali v zmesi tvori volframovo
belilo ali volframatno belilo.

(e)  Drugi volframati vključujejo kalijeve volframate (za
izdelavo ognjevarnih tkanin), magnezijeve (za rentgenske ekrane),
kromove (zeleni pigment) in svinčeve volframate (pigment).

Ta tar. številka izključuje:

(a) samorodni kalcijev volframat (rudo šilit) (tar. št. 26.11),

(b) naravni manganov (hubernit) ali železov volframat (ferberit)
(tar. št. 26.11) in

(c) luminiscenčne volframate (npr. kalcijeve ali magnezijeve), ki
se uvrščajo kot neoranski luminoforji (tar. št. 32.06).

(6)  Titanati (orto-, meta- in pertitanati, nevtralni ali kisli),
katere pridobivajo iz raznih titanovih kislin in hodroksidov na
osnovi (TiO2).

Barijevi in svinčevi titanati so o obliki belega prahu in se
uporabljajo kot pigmenti.

Ta tar. številka izključuje naravni železov titanat (ilimenit)
(tar. št. 26.14) in anorganske fluoronitrate (tar. št. 28.26).

(7)  Vanadati (orto-, meta-, piro- in hipovanadati, nevtralni in
kisli) se dobivajo iz raznih vanadijevih kislin, nastalih iz
vanadijevega pentoksida (V2O5) ali iz drugih vanadijevih oksidov.
Te soli so:

(a)  Amonijev vanadat (NH4VO3), rumenkastobel kristalni prah,
delno topen v hladni vodi in zelo dobro topen v vroči, ko tvori
rumeno raztopino. Uporablja se kot katalizator, kot sredstvo za
jedkanje (fiksir) v barvarstvu in tiskanju tekstila, kot sušilo
za barve in lake, uporabljajo ga za barvanje v keramiki in v
proizvodnji pisalnih mastil in tikarskih barv itd.

(b)   Natrijevi vanadati (orto in meta) se pojavljajo v obliki
belega prahu, ki je kristalen in topen v vodi. Uporabljajo se v
barvanju in tiskanju z anilinsko črno barvo.

(8)  Ferati in feriti, katere pridobivajo iz ferihidroksida
(Fe(OH)3) oziroma iz ferohidroksida (Fe(OH)2). Kalijev ferat je
črn prah, ki je v vodi to pen in tvori rdečo tekočino.

Poimenovanje "ferati" se pogosto napačno dodeljuje navadnim
zmesem oksidov železa in drugih kovinskih oksidov, ki sestavljajo
keramične barve in ki se uvrščajo v tar. št. 32.07.

Ta tar. številka izključuje feroferit, ki je pravzaprav magnetni
železov oksid (Fe3O4) (tar. št. 26.01) in škajo (tar. št. 26.19).

(9)  Cinkati - spojine, ki nastanejo iz amfoternega cinkovega
hidroksida (Zn(OH)2):

(a)  Natrijev cinkat - nastane z delovanjem natrijevega karbonata
na cinkov oksid, ali pa natrijevega hidroksida na cink.
Uporabljajo ga v proizvodnji cinkovega sulfida, ki se uporablja
za barve.

(b)  Železov cinkat - uporaben za keramične barve.

(c)  Kobaltov cinkat - čist ali v zmeseh s kobaltovim oksidom ali
drugimi solmi tvori kobaltovo zeleno ali Rhinmannovo zeleno
barvo.

(d)  Barijev cinkat - pripravljajo ga s sedimentiranjem vodne
raztopine barijevega hidroksida z amonijakovo raztopino cinkovega
sulfata. Je bel prah, topen v vodi in se uporablja v proizvodnji
cinkovega sulfida, ki se uporablja za barve.

(10) Stanati (orto, meta) - dobivajo jih iz kositrovih kislin.
Najpomembnejši med njimi so:

(a)  Natrijev stanat (Na2SnO3.3H2O), katerega pridobivajo s
taljenjem zmesi kositra, natrijevega hidroksida, klorida in
nitrata. Je v obliki trdne mase ali nepravilnih kepic, v vodi
topen, bel ali obarvan, kar je odvisno od odstotka nečistot
(natrijevih in železovih soli). Uporablja se kot sredstvo za
jedkanje (fiksir) v barvanju in tiskanju tekstila, v steklarstvu
in keramičarstvu, za ločevanje svinca od arzena, za apretiranje
svile s kositrom in v organskih sintezah.

(b)  Aluminijev stanat, ki se dobi s segrevanjem zmesi kalijevega
in aluminijevega sulfata. Je bel prah, ki se uporablja za dosego
neprosojnosti v industriji emajla in keramike.

(c)  Kromov stanat, ki je osnovna komponenta roza barv za
keramiko in slikanske barve. Uporabljajo ga tudi za apretiranje
svile s kositrom.

(d)  Kobaltov stanat, ki daje sam ali v zmeseh pigment nebeško
modre barve. Uporablja se v sredstvih za premaze.

(e)  Bakrov stanat . Je sam, ali pa v zmeseh, znan kot "kositrno
zeleno".

(11)  Antimonati - soli raznih kislin, ki ustrezajo antimonovemu
oksidu (Sb2O3). V nekaterih potezah so podobne arzenatom.
Najpomembnejše med njimi so naslednje:

(a)  Natrijev metaantimonat (leukonin), katerega pridobivajo iz
natrijevega hidroksida in antimonovega pentoksida. Je bel
kristalni prah, v vodi zmerno topen. Uporabljajo ga kot sredstvo
za matiranje v industriji emajla in stekla, pa tudi v proizvodnji
natrijevega tioamonata (Schlippejeva sol) (tar. št. 28.42).

(b)  Kalijevi antimonati - med njimi je najpomembnejši kisli
kalijev antimonat, katerega pridobivajo s kalciniranjem kovine,
zmešane s kalijevim nitratom. Je bel kristalni prah in se
uporablja v medicini kot purgativno sredstvo in kot pigment v
keramiki.

(c)  Svinčev antimonat, ki se dobi z raztapljanjem antimonovega
pentoksida z rdečim svincem. Sam ali v zmesi s svinčevim
oksikloridom daje neapeljsko rumeno barvilo (rumeni antimon) -
pigment za keramične, steklarske in umetniške barve.

Ta tar. številka izključuje antimonide (tar. št. 28.51).

(12)  Plumbati - pridobivajo jih iz amfoternega svinčevega
dioksida (PbO2).

Natrijev plumbat se uporablja kot barvilo. Kalcijevi plombati
(rumeni), stroncijevi (kostanjeve barve) in barijevi (črni) se
uporabljajo v proizvodnji vžigalic in v pirotehniki.

(13)  Druge soli oksikovinskih ali peroksikovinskih kislin
vključujejo:

(a)  Tantalate in niobate,

(b)  Germanate,

(c)  Renate in perrenate,

(d) Cirkonate in

(e)  Bizmutate.

Vendar pa ta tar. številka izključuje naslednje spojine:

(a)  spojine plemenitih kovin, nastale iz kislin, ki vsebujejo te
različne kovine v svoji anionski skupini (npr. aurati,
platinati), ali pa spojine iz kovinskih kislin, katerih kationska
skupina je ta kovina (npr. srebrov kromat) (tar. št. 28.43),

(b)  spojine radioaktivnih kemičnih elementov in izotopov (tar.
št. 28.44) in

(c)  spojine itrija, skandija in kovin redkih zemljin (tar. št.
28.46).

Kompleksne fluorove soli, kot so npr. fluorotitanati, se uvrščajo
v tar. št. 28.26.


28.42 - DRUGE SOLI ANORGANSKIH KISLIN ALI PEROKSI KISLIN, RAZEN
AZIDOV:

2842.10  - Dvojni ali kompleksni silikati

2842.90  - Drugo

Skladno z izključitvami, naštetimi v uvodnem delu k temu
pododdelku, vključuje ta tar. številka:

       (I) SOLI ANORGANSKIH KOVINSKIH KISLIN IN KOVINSKIH
          PEROKSIKISLIN, KI NISO NAVEDENE IN NE ZAJETE
                         NA DRUGEM MESTU

Primeri takih soli so naslednji:

(A)  Arzeniti in arzenati - kovinske soli arzenove kisline;
arzeniti so soli arzenaste kisline, arzenati pa soli arzenovih
kislin (tar. št. 28.11). So zelo strupene:

(1)  Natrijev arzenit (NaAsO2) - pridobivajo ga s taljenjem
natrijevega karbonata z arzenovim oksidom. Je v obliki belih ali
sivkastih ploščic in v vodi topen. Uporablja se v vinogradništvu
(kot insekticid), za konzerviranje surovih kož, v medicini, v
proizvodnji mil, kot antiseptik itd.

(2)  Kalcijev arzenit (CaHAsO3 - bel prah, netopen v vodi, ki se
uporablja kot insekticid.

(3)  Bakrov arzenit (CuHAsO3 - se dobi iz natrijevega arzenita in
bakrovega sulfata. Je zelen prah, ki se v vodi ne topi. Uporablja
se kot insekticid, kot barvilo, znano pod imenom Schillovo zeleno
in za pripravo nekaterih pigmentov (glej komentar k tar. št.
32.06).

(4)  Cinkov arzenit (Zn(AsO2)2 se uporablja kot kalcijev arzenit.

(5)  Svinčev arzenit (Pb(AsO2)2) - bel prah, zmerno topen v vodi.
Uporablja se v vinogradništvu kot insekticid.

(6)  Natrijevi arzenati (orto-, meta-, piroarzenati). Med njimi
je najpomembnejši kisli dinatrijev arzenat (Na2HAsO4) (s 7 ali
12H2O). Pridobivajo ga iz arzenovega oksida in natrijevega
nitrata. Je v obliki brezbarvnih kristalov ali zelenkastega
prahu. Uporablja se v proizvodnji zdravil (Pirsonova raztopina),
antiseptikov, insekticidov in drugih arzenatov. Uporablja se tudi
pri tiskanju tekstila.

(7)  Kalijevi arzenati so lahko mono- ali dibazni in se
pridobivajo na isti način kot natrijevi arzenati. So brezbarvni
kristali, ki se v vodi topijo. Uporabljajo se kot antiseptiki in
insekticidi, za strojenje in za tiskanje tekstila.

(8)  Kalcijevi arzenati - omeniti velja trikalcijev diortoarzenat
(Ca3(AsO4)2), ki pogosto vsebuje tudi druge kalcijeve arzenate
kot nečistoče. Dobivajo ga z reakcijo med kalcijevim kloridom in
natrijevim arzenatom. Je bel prah, v vodi netopen. Uporablja se v
kmetijstvu kot insekticid.

(9)  Bakrovi arzenati, med njimi kupriortoarzenat (Cu3(AsO4)2),
katerega pridobivajo iz natrijevega ortoarzenata in bakrovega
sulfata ali klorida. Je zelen prah, netopen v vodi. Uporabljajo
ga za uničevanje parazitov v vinogradništvuin za proizvodnjo
antivegetativnih podmorskih barv.

(10)  Arzenati živega srebra, med njimi merkuriarzenat
(Hg3(AsO4)2), katerega pridobivajo iz natrijevega ortoarzenata in
živosrebrnega klorida. Je svetlorumen prah, v vodi netopen.
Uporablja se v proizvodnji antivegetativnih podmorskih barv.

(11)  Svinčevi arzenati, med njimi trisvinčev diortoarzenat
(Pb3(AsO4)2) in kisli ortoarzenat. V vodi stale malenkostno
topna, sta v obliki belega prahu, paste ali emulzije. Uporabljata
se v proizvodnji insekticidov.

(12)  Drugi arzenati vključujejo aluminijeve arzenate
(insekticid) in kobaltove arzenate (prah roza barve, ki se
uporablja v keramiki).

Ta tar. številka ne vključuje:

(a)  naravnih nikljevih arzenatov (npr. anabergita itd.) (tar.
št. 25.30),

(b)  arzenidov (tar. št. 28.51) in

(c)  acetnih arzenidov (29. poglavje).

(B)  Soli selenovih kislin: selenidi, seleniti, selenati. Na tem
mestu so zaobseženi:

(1)  Kadmijev selenid - uporablja se v proizvodnji neodsevnega
stekla in pigmentov.

(2)  Natrijev selenit - uporabljajo ga za niansiranje stekla z
rdečo barvo in za ublažitev njegove zelenkastega tona.

(3)  Amonijevi in natrijevi selenati - se uporabljajo kot
insekticidi, natrijeva sol pa tudi v medicini.

(4)  Kalijevi selenati - uporabni v fotografiji.

 Zorgit, naravni bakrov svinčev selenid, je iz te tar. številke
izključen (tar. št. 25.30).

(C)  Soli telurjevih kislin: teluridi, teluriti in telurati. Na
tem mestu so zaobseženi:

(1)  Bizmutov telurid - polprevodnih za termoelektrične baterije,
in

(2)  Natrijevi in kalijevi telurati - uporabni v medicini.

                 (II) DVOJNE IN KOMPLEKSNE SOLI

Ta skupina vključuje dvojne in kompleksne soli, razen tistih, ki
so vključene drugje v Nomenklaturi.

Med glavnimi dvojnimi solmi, zaobseženimi v tej tar. številki, so
naslednje:

(A)  Dvojni in kompleksni kloridi (klorove soli), na primer:

(1)  Amonijevi kloridi z:

(a)  Magnezijem - kristali, topni na zraku, uporabljajo se za
spajkanje,

(b)  Železom (amonijev feroklorid in amonijev feriklorid) - v
masi ali v higroskopičnih kristalih, uporabljajo se pri
galvanizaciji in v medicini,

(c)  Nikljem - rumen prah ali hidrirani zeleni kristali,
uporablja se za jedkanje in v galvanizaciji,

(d)  Bakrom (amonijev bakrov klorid) - modri ali zelenkasti
kristali, topni v vodi, uporabni kot barvilo ali v pirotehniki,

(e)  Cinkom (amonijev cinkov klorid) - bel kristalni prah, topen
v vodi, uporablja se za spajkanje (soli za spajkanje), v suhih
baterijah in v galvanizaciji (elektrolitsko pocinkavanje),

(f)  Kositrom - posebno je znan amonijev klorostanat, v obliki
belih ali kristalov roza barve v vodni raztopini. Včasih ga
imenujejo (rožnata sol) in se uporablja pri barvanju in kot
sredstvo za apretiranje svile,

(g) Živim srebrom (amonijev merkuriklorid ali amonijev
merkuroklorid)- bel kristalni prah, razmeroma topen v vroči vodi
in toksičen. Uporablja se v medicini in v pirotehniki.

(2) Natrijev klorid z aluminijem - bel kristalni in higroskopični
prah, ki se uporablja za strojenje.

(3)  Kalcijev klorid z magnezijem - beli, na zraku topni
kristali, uporablja se v papirniški industriji, tekstilni
industriji, pri predelavi krompirjevega škroba in v industriji
sredstev za premaze.

(4)  Klorove soli, na primer: klorobromidi, klorojodidi,
klorojodati, klorofosfati, klorokromati in klorovanadati.

Med njih spada tudi kalijev klorokromat (Peliglotova sol) - rdeči
kristali, ki se v vodi topijo. Peliglotova sol je oksidacijsko
sredstvo, ki se uporablja v organskih sintezah.

 Ta tar. številka izključuje piromorfit (svinčev fosfat in
klorid) in vanadinit (svinčev vanadat in klorid), saj sta to
naravni kovinski rudi, ki se uvrščata v tar. št. 26.07 ali 26.15,
odvisno od primera do primera.

(B)  Dvojne in kompleksne soli, ki vsebujejo jod (jodosoli), kot
so:

(1)  Bizmut-natrijev jodid - rdeči kristali, topni v vodi, ki se
uporabljajo v medicini,

(2)  Kadmij-kalijev jodid - bel, na zraku topen prah, ki na zraku
porume ni, uporablja pa se prav tako v medicini,

(3)  Baker-živosrebrni jodid - prah zaprte rdeče barve, v vodi
netopen in toksičen, uporaben v termiskopiji.

(C)  Dvojne in kompleksne soli, ki vsebujejo žveplo (tiosoli),
kot so:

(1)  Amonijev sulfat z:

(a)  Železom (amonijev ferosulfat, Morova sol) -
(FeSO4.(NH4)2SO4). 6H2O), v obliki svetlozelenih kristalov,
topnih v vodi. Uporabljajo se v metalurgiji in v medicini.

(b)  S kobaltom - (CoSO4.(NH4)2SO4.6H2O), v obliki rdečih
kristalov, ki so v vodi topni in ki se uporabljajo v
galvanizaciji s kobaltom in v keramiki.

(c)  Nikljem - (NiSO4(NH4)2SO4.6H2O), kot zeleni kristali, ki se
s segrevanje razkrajajo, v vodi pa so zelo dobro topni.
Uporabljajo se predvsem za elektrogalvanizacijo z nikljem.

(d)  Bakrom - modri kristalni prah, topen v vodi. Na zraku se
njihova površina pretvarja v prah. Uporablja se kot paraziticid,
v tiskanju in obdelavi tekstila, v pripravi bakrovega arzenita
itd.

(2) Natrij-cirkonijev sulfat - bela, trdna sol, ki se uporablja v
metalurgiji cinka.

(3)  "Tiosoli" in druge dvojne in kompleksne soli, ki vsebujejo
žveplo, kot so npr.: selenosulfidi in selenosulfati, tiotelurati,
tioarzenati, tioarzeniti in arzenovi sulfidi, tiokarbonati,
germanijevi sulfidi, tioantimonati, tiomolibdati, tiostanati,
reinekati itd.

Ta skupina vključuje:

(a)  Kalijev tritiokarbonat - v obliki rumenih kristalov, topnih
v vodi. Uporablja se v kmetijstvu (proti filoksere) in v kemičnih
analizah,

(b)  Alkalne tiomolibdate - uporabljajo se kot pospeševalec
kopelih za fosfatizacijo kovin (parkerizacija),

(c) Amonijeve tetratiocianove diaminokromate, amonijev reinikat
ali reinikova sol (NH4ŠCr(NH3)2(SCN4].H2O) - kristalni prah ali
kristali zaprte rdeče barve. uporablja se kot reagens, in

(d)  Ferokalijev tiocianat in ferikalijev tiocianat.

 Kobaltit (kobaltov sulfid ali arzenid) ter germanit (bakrov
germanosulfid) sta iz te številke izključena, ker sta navadni
rudi iz tar. št. 26.05 in 26.07, odvisno od primera.

(D)  Dvojne in kompleksne selenove soli (selenokarbonati,
selenocianati itd.)

(E)  Dvojne in kompleksne telurjeve soli (telurokarbonati,
telurocianati itd.)

(F)  Kobaltove nitrite (nitrokobaltiti)

Kalij-kobaltov nitrit (kobalt-kalijev nitrit, Fischerjevo rumeno)
(K3Co(NO2)6), v obliki mikrokristalnega prahu, precej topen v
vodi. Je pigment, ki sam ali v zmesi daje kobaltovo rumeno barvo.

(G)  Dvojne in kompleksne nitrate (tetra in heksaaminonikljevi
nitrati) Amonijski nikljev nitrat, v obliki modrih ali zelenih
kristalov, topnih v vodi. Uporablja se kot oksidant in za
pridobivanje čistega niklja-katalizatorja.

(H)  Dvojne in kompleksne fosfate (fosfosoli)

(1)  Aluminij-natrijev ortofosfat (NaNH4HPO4.4H2O) ali
mikrokozmočna sol.

Pojavlja se v obliki brezbarvnih kristalov, ki se na svoji
površini spreminjajo v prah. V vodi so topni, uporabljajo pa se
kot talilo za raztapljanje kovinskih oksidov.

(2)  Amonij-magnezijev ortofosfat - bel prah, zelo slabo topen v
vodi, uporablja se za pridobivanje ognjevarnega stekla in v
medicini.

(3)  kompleksne soli, ki vsebujejo fosfor, na primer:
molibdofosfati, silikofosfati, volframofosfati stanofosfati.

Ta skupina vključuje:

(a)  Molibdenove fosfate, ki se uporabljajo pri mikroskopiranju,
in

(b) Fosfosilikate in fosfostanate, ki se uporabljajo pri
apretiranju svile.

(I)  Volframborate (borove volframate)

Kadmijev volframov borat - rumeni kristali v vodni raztopini,
uporablja se za izločevanje mineralov po gostoti.

(J)  Dvojne in kompleksne silikate

Aluminijevi silikati - uporabljajo se v steklarski industriji in
kot izolatorji (glej komentar k tar. št. 38.24 v razmerju do
ionskih izmenjalcev).

(K)  Dvojne in kompleksne soli kovinskih oksidov - to so soli,
kot je npr. kalcij-kalijev kromat.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  kompleksne fluorove soli (tar. št. 28.26),

(b)  galune (tar. št. 28.33),

(c)  kompleksne cianide (tar. št. 28.37),

(d)  soli hidrazoične kisline (azide) (tar. št. 28.50) in

(e)  magnezij-kalijev sulfat (čist ali nečist) (31. poglavje).


                         VI. PODODDELEK

                              Razno

28.43 - PLEMENITE KOVINE V KOLOIDNEM STANJU, ANORGANSKE IN
ORGANSKE SPOJINE PLEMENITIH KOVIN, KEMIČNO DOLOČENE ALI
NEDOLOČENE; AMALGAMI PLEMENITIH KOVIN

2843.10  - Plemenite kovine v koloidnem stanju

   - Srebrove spojine:

2843.21  - - srebrov nitrat

2843.29  - - druge

2843.30  - Spojine zlata

2843.90  - Druge spojine; amalgami

             (A) PLEMENITE KOVINE V KOLOIDNEM STANJU

Ta tar. številka vključuje plemenite kovine po vrsti, kot so
naštete v 71. poglavju (npr. srebro, zlato, platina, iridij,
osmij, paladij, rodij in rutenij) pod pogojem, da se nahajajo v
stanju koloidnih suspenzij.

Te plemenite kovine se pridobivajo v tem stanju z dispergiranje
ali s katodnim upraševanjem, ali pa z redukcijo ene izmed
njihovih anorganskih soli.

Koloidno srebro se pojavlja v obliki majhnih zrnc ali kosmov
plavkaste, rjavkaste ali zelenkastosive barve kovinskega odseva.
Uporablja se v medicini kot antiseptik.

Koloidno zlato je lahko rdeče, vijolično, modro ali zeleno in se
uporablja za iste namene kot koloidno srebro.

Koloidna platina sestoji iz majhnih sivih delcev in ima izredne
katalizatorske lastnosti.

Te koloidne kovine (npr. zlato) ostanejo uvrščeni v tej tar.
številki, v kolikor so v koloidnih raztopinah, ki vsebujejo
zaščitne koloide (kot npr. želatin, kazein, ribje lepilo itd.).

      (B) ANORGANSKE IN ORGANSKE SPOJINE PLEMENITIH KOVIN,
                 KEMIČNO DOLOČENE ALI NEDOLOČENE

Te so:

(I)  Oksidi, peroksidi in hiodroksidi plemenitih kovin, analogno
spojinam iz IV. pododdelka,

(II)  Anorganske soli plemenitih kovin, analogno spojinam iz V.
pododdelka,

(III)  Fosfidi, karbidi, hidridi, nitridi, silicidi in boridi
plemenitih kovin, analogno spojinam iz tar. št. od 28.48 do
vključno 28.50 (kot so npr. platinin fosfid, paladijev hidrid,
srebrov nitrid, platinin silicid itd.) in

(IV)  Organske spojine plemenitih kovin, analogno spojinam iz
29. poglavja.

Spojine, ki vsebujejo plemenite in druge kovine (npr. dvojne soli
navadne in plemenite kovine, kompleksni estri, ki vsebujejo tudi
plemenite kovine), so v tej tar. številki tudi zaobsežene.

Najbolj znane spojine plemenitih kovin so:

(1)  Srebrove spojine:

(a)  Oksidi: - disrebrov oksid (Ag2O), rjavočrn prah, slabo topen
v vodi, na svetlobi počrni,

Srebrov oksid (AgO), sivkastočrn prah.

Srebrovi oksidi se uporabljajo med drugim v proizvodnji baterij.

(b)  Halogenidi - srebrov klorid (AgCl), v obliki bele mase ali
gostega prahu, ki na svetlobi potemni. Pakirajo ga v temno
pobarvane in neprosojne posode. Uporablja se v fotografiji,
keramiki, v medicini in za posrebrovanje.

Srebrov bromid (rumenkast), srebrov jodid (rumen) in srebrov
fluorid se uporabljajo za iste namene kot srebrov klorid.

Iz te tarifne številke so izključeni Cerargyrit, naravni srebrovi
kloridi in jodidi (tar. št. 26.16)

(c)  Sulfid - sintetičen srebrov sulfid (Ag2S) je težek, sivočrn
prah, ki je v vodi netopen in se uporablja v proizvodnji stekla.

 Iz te tar. številke so izključeni: naravni srebrov sulfid
(argentit), naravni srebrov in antimonov sulfid (piargirit,
stefanit, polibazit) in naravni srebrov in arzenov sulfid
(prustit) (tar. št. 26.16).

(d)  Nitrat (AgNO3), v obliki belih kristalov, ki so v vodi
topni, strupeni, poškodujejo kožo. Uporabljajo se za
posrebrovanje stekla ali kovin, za proizvodnjo neizbrisnih črnil,
kot antiseptiki in za uničevanje parazitov. Včasih jih imenujejo
"lapis", čeprav se to poimenovanje uporablja tudi za srebrov
nitrat, raztopljen z majhno količino natrijevega ali kalijevega
nitrata, včasih pa tudi z nekoliko srebrovega klorida, pri čemer
se dobi sredstvo za kavterizacijo - tedaj se uvršča v 30.
poglavje.

(e)  Druge soli in anorganske spojine:

Kristali srebrovega sulfata (Ag2SO4)

Srebrov fosfat (Ag3PO4), v obliki rumenkastih kristalov, slabo
topnih v vodi. Uporablja se v medicini, fotografiji in optiki.

Srebrov cianid (AgCN), v obliki belega prahu, ki na svetlobi
potemni in v vodi ni topen. Uporabljajo ga v medicini in za
posrebrovanje. Srebrov tiocianat (AgSCN) je podobnega videza in
se uporablja v fotografiji kot ojačevalec.

Kompleksne srebrove in kalijeve cianidne soli (KAg(CN)2), ali
srebrove in natrijeve (NaAg(CN)2) so topne bele soli. Uporabljajo
jih v galvanizaciji.

Srebrov fulminat, v obliki belih kristalov, ki ob najmanjšem
udarcu eksplodirajo in ki je nevaren pri rokovanju z njim.
Uporablja se v proizvodnji eksplozivnih kapsul.

Srebrov bikromat (Ag2Cr2O7), v obliki kristalnega prahu rubinasto
rdeče barve, v vodi slabo topen, Uporablja se za barvanje
miniatur (srebrnkasto rdeče, škrlatno rdeče).

Srebrov pergament, v obliki kristalnega temnovijoličnega prahu, v
vodi topnega. Uporablja se za plinske maske.

Srebrov azid, eksploziv.

(f)  Organske spojine - mednje spadajo:

(i)  Srebrov laktat (bel prah) in srebrov citrat (rumenkast
prah); uporabljata se v fotografiji in kot antiseptika.

(ii)  Srebrov oksalat, ki se razkraja in pri segrevanju
eksplodira.

(iii)  Srebrov acetat, benzonat, butirat, cinamat, pikrat,
salicilat, tatrat in valerat.

(iv)  Srebrovi proteinati, nukleati, nukleinati, albuminati,
peptonati, vitelinati in tanati.

(2)  Spojine zlata:

(a)  Oksidi: - aurooksid (Au2O), netopen temnovijoličen prah -
aurioksid (Au2O3) (aurianhidrid), rjav prah, ustrezna kislina je
auridihidroksid ali kislina (Au(OH)3); črn proizvod se razkraja
na svetlobi, pri tem se tvorijo alkalni surati.

(b)  Kloridi: - auroklorid (AuCl), rumenkast ali rdečkast
kristalni prah- auritriklorid (AuCl3) (auriklorid, rjavi klorid),
rdečkastorjav prah ali kristalna masa, ki je zelo higroskopična
in jo pogosto dobavljajo v zapečatenih steklenicah ali v ceveh.
Auriklorovodikova kislina (AuCl3.HCl.4H2O) (rumeni klorid),
rumeni kristali.Hidrirani in alkalni kloroaurati (v obliki
rdečerumenih kristalov) se prav tako uvrščajo v to tar. številko.
Ti proizvodi se uporabljajo v fotografiji (priprava kopeli za
toniranje), v industriji keramike in stekla ter v medicini.

 Ta tar. številka izključuje Cassiusov škrlat, ki je zmes
stanihidroksida in koloidnega zlata (32. poglavje). Uporablja se
v proizvodnji barv in lakov, še posebej za barvanje porcelana.

(c)  Druge spojine: - zlati sulfid (Au2S3), črnikava substanca,
ki v kombinaciji z alkalnimi sulfidi tvori tioaurate.

Dvojni natrijevi in zlati sulfiti (NaAu(SO3)) ter zlata in
amonijaka (NH4Au(SO3)), ki se prodajajo kot brezbarvne raztopine.
Uporabljajo se v galvanizaciji.

Natrijev aurotiosulfat, ki se uporablja v medicini.

Zlati cianid (AuCN), v obliki kristalnega rumenega prahu, ki se
na toploti razkraja in se uporablja za elektrolitsko pozlačevanje
in v medicini. Reagira z alkalnimi cianidi in pri tem tvori
aurocianate, kot so npr. kalcijevi aurocianati v prahu ali v
brezbarvnih luskinah in ki se uporabljajo za elektrolitksko
pozlačevanje. Natrijev aurocianat, ki kristalizira v obliki
oranžnih iglic. Uporablja se v medicini in v fotografiji (kopeli
za toni ranje).

(3)  Rutenijeve spojine - rutenijev dioksid (RuO2) je moder,
medtem ko je rutenijev tetraoksid (RuO4) oranžne barve. Rutenijev
triklorid (RuCl3) in rutenijev tretraklorid (RuCl4) dajejo dvojne
kloride z alkalnimi kloridi, z nitrozo pa kompleksne spojine.
Obstajajo tudi dvojni nitriti rutenija in alkalnih kovin.

(4)  Rodijeve spojine - rodijev hidroksid (Rh(OH)3) ustreza
rodijevemu oksidu (Rh2O3) v obliki črnega prahu. Rodijev
triklorid daje klororodate z alkalnimi kloridi, postane pa sulfat
s kompleksnimi galuni ali fosfati, nitrat in kompleksni nitriti;
cianorodiit in kompleksni amoni in oksalni derivati.

(5)  Paladijeve spojine: - paladijev oksid (PdO) je
najstabilnejši med njimi in je edini bazični oksid. Je črn prah,
ki se pri segrevanju razkraja.

Paladijev klorid (PdCl2) je rjav in nestabilen prah, ki
kristalizira z 2H2O. Uporablja se v keramični industriji, v
fotografiji in v galvanizaciji.

Kalijev klorpaladit (K2PdCl4) je rjava, precej eopna sol.
Uporablja se za ugotavljanje prisotnosti ogljikovega monoksida in
je prav tako uvrščena v to tar. številko.

Obstajajo tudi hidropaladati, aminske spojine (paladijevi
diamini), tiopaladati, paladonitriti, cianovi paladiti,
paladooksalati in paladosulfati.

(6)  Osmijeve spojine - osmijev dioksid (OsO2) je temnorjav prah,
osmijev tetraoksid (OsO4) je hlapljiva trdna snov, ki
kristalizira v bele iglice. Nažira oči in pljuča in se uporablja
v histologiji in v mikrografiji. Ta tetraoksid tvori osmate, kot
je npr. kalijev osmat (rdeči kristali), z obdelavo z amonijakom
in alkalnimi hodroksidi pa osmijamate, kot so npr.kalijevi in
natrijevi osmijamati (rumeni kristali).

Osmijev tetraklorid (OsCl4) in njegov triklorid (OsCl3) dajejo
alkalne kloroosmate in kloroosmite.

(7)  Iridijeve spojine - razen iridijevega oksida obstajajo še
iridijev tetraoksid (Ir(OH)4), ki je v obliki modre trdne snovi,
nadalje klorid, kloroiridati in kloroiriditi, dvojni sulfati in
aminske spojine.

(8)  Spojine platine:

(a)  Oksidi: platinin oksid (PtO) je vijoličen ali črnikav prah,
platinin dioksid (PtO2) tvori nekaj hidratov, med katerimi
predstavlja tetrahidrat (H2Pt(OH)6) kompleksno kislino
(heksahidroksiplatinska kislina), kateri ustrezajo soli kot
alkalni hidroksiplatinati. Obstajajo tudi odgovarjajoči
aminokompleksi.

(b)  Druge spojine: platinin klorid (PtCl4), ki se pojavlja v
obliki rjavega prahu ali rumene raztopine in se uporablja kot
reagens, nadalje komercialni platinin klorid (H2PtCl6) v obliki
nestabilnih prizem rjavordeče barve, ki so v vodi topne.
Uporablja se v fotografiji (za toniranje s platino), v
galvanizaciji s platino, za keramične glazure in za pridobivanje
gobaste platine. Obstajajo tudi odgovarjajoči platinini
aminokompleksi.

 Obstajajo tudi amonikompleksne spojine, ki ustrezajo
hidroplatinski kislini (H2PtCl4), ki se pojavlja v trdni obliki
in je rdeče barve. Kalijevi ali barijevi cianoplatinati se
uporabljajo za fluoroscenčne ekrane in v radiografiji.

                  (C) AMALGAMI PLEMENITIH KOVIN

To so zlitine plemenitih kovin z živim sreborom. Najpogostejši so
zlati in srebrovi amalgami, ki se uporabljajo kot vmesni
proizvodi za pridobivanje plemenitih kovin.

Ta tar. številka vključuje amalgame, ki vsebujejo plemenite in
navadne kovine (npr. nekateri amalgami, ki se uporabljajo v
zobarstvu), vendar pa izključuje amalgame, ki sestoje samo iz
navadnih kovin (tar. št. 28.51).


28.44 - RADIOAKTIVNI KEMIČNI ELEMENTI IN RADIOAKTIVNI IZOTOPI
(VKLJUČNO FISIJSKI IN OPLODITVENI KEMIČNI ELEMENTI IN IZOTOPI)
TER NJIHOVE SPOJINE, MEŠANICE IN OSTANKI, KI VSEBUJEJO TE
PROIZVODE

2844.10  -  Uran, naravni in njegove spojine: zlitine, disperzije
(vključno kermete), keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo
naravni uran in spojine naravnega urana

2844.20  -  Uran, obogaten z U 235 in njegove spojine; plutonij
in njegove spojine; zlitine, disperzije (vključno kermete),
keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo uran, obogaten z U
235, plutonij ali spojine teh proizvodov

2844.30  -  Uran, osiromašen z U 235 in njegove spojine; torij in
njegove spojine; zlitine, disperzije (vključno kermete),
keramični proizvodi in mešanice, ki vsebujejo uran, osiromašen v
U 235, torij in spojine teh proizvodov

2844.40  -  Radioaktivni elementi in izotopi ter spojine, razen
tistih iz tar. podšt. 2844.10, 2844.20 ali 2844.30; zlitine,
disperzije (vključno kermete), keramični proizvodi in mešanice,
ki vsebujejo te elemente, izotope ali spojine; radioaktivni
ostanki

2844.50  -  Izrabljeno (izsevano) gorivo (polnjenja) jedrskih
reaktorjev.


                           (I) IZOTOPI

Jedra nekega elementa, definirana z njenim atomskim številom,
vselej vsebujejo isto število protonov, vendar lahko imajo
različno število nevtronov in so lahko glede na to različne mase
(različna masna števila).

Nukleidi, ki se razlikujejo le po masnem številu, ne pa tudi po
atomskem številu, se imenujejo izotopi določenega elementa.
Primer: obstaja nekaj nukleidov z istim atomskim številom 92, ki
se imenujejo Uran, vendar pa se njihovo masno število giblje v
obsegu od 227 do 240 in se zaradi tega imenujejo npr. Uran 233,
Uran 235, Uran 238 itd. Enako so vodik 1, vodik 2 ali devterij
(tar. št. 28.45) in vodik 3 ali tritij izotopi vodika.

V kemičnem smislu nekega elementa je pomemben dejavnik povezan s
količino oz. število pozitivnega električnega naboja jedra
(število protonov). To določa število orbitalnih elektronov, ki
dejansko vplivajo na kemične lastnosti.

Zaradi tega imajo različni izotopi istega elementa, katere jedro
ima enak električni naboj, vendar različna masna števila, iste
kemične, vendar različne fizikalne lastnosti, ki variirajo od
izotopa do izotopa.

Kemični elementi sestoje ali iz posameznega jedra izotopa
(monoizotopne elementa), ali pa iz zmesi dveh ali več izotopov v
znanih in nespremenljivih razmerjih. Primer: naravni klor v
prostem ali v vezanem stanju vselej sestoji iz 75,4% klora-35 in
24,6% klora-37 (ki imata atomsko težo 35,457).

Če je en izmed elementov sestavljen iz zmesi izotopov, se lahko
njeni sestavni deli izločijo z difuzijo skozi porozne cevi, s
pomočjo elektromagnetne separacije ali s pomočjo frakcijske
elektrolize. Tudi izorazpada lahko izdvojijo s pomočjo
bombardiranja naravnih elementov z nevtroni ali pa z delci,
nabitimi z veliko kinetično energijo.

V smislu opombe št. 6 k temu poglavju in tarifnih številk 28.44
in 28.45, označuje pojem "izotopi" ne le izotopov v njihovem
čistem stanju, temveč tudi kemične elemente, katerih naravna
izotopna sestava je umetno modificirana z bogatenjem elementov v
enem izmed njenih izotopov (ki je isti kot razbit v neke druge),
ali pa s konvertiranjem skozi atomsko reakcijo nekaterih izotopov
v druge, umetne. Primer: klor z atomsko težo 35,30 se pridobi s
pomočjo obogatenja tega elementa tako, da vsebuje 85% klora 35
(in, posledično z razdvajanjem, bo imel 15% klora 37) - v takem
primeru šteje klor za izotop.

Omeniti je treba, da v naravi obstajajo elementi v monoizotopnem
stanju, npr. berilij 9, fluor 19, aluminij 27, fosfor 31, mangan
55 itd. Ti elementi ne štejejo za izotope, vendar se razvrščajo v
prostem ali vezanem stanju, odvisno pač od primera, v ustrezne
tarifne številke, ki se nanašajo na kemične elemente in njihove
spojine.

Radioaktivni izotopi teh istih elementov, dobljeni umetno (npr.
Be 10, F 18, Al 29, P 32, Mn 45), štejejo za izotope.

Zaradi tega umetni kemični elementi ( ponavadi tiste z atomskim
številom, večjim od 92) nimajo ustaljene izotopske sestave,
temveč takšnega, ki variira glede na način pridobivanja
elementov. V takih primerih je nemogoče razlikovati med kemičnimi
elementi in njihovih izotopov v smislu opombe št. 6.

Tarifna številka vključuje le radioaktivne izotope (fenomen
radioaktivnosti je opisan v nadaljnjem besedilu). Stabilni
izorazpada uvrščajo v tar. št. 28.45.


                       (II) RADIOAKTIVNOST

Nekateri nukleidi, katerih jedra so nestabilna, sproščajo (v
čistem stanju ali v spojinah) kompleksne radiacije in pri tem
proizvajajo fizikalne in kemijske vplive, kot so:

(1)  ionizacija plinov,

(2)  fluoroscenca in

(3)  potemnitev fotografskih plošč.

Tako delovanje omogoča odkrivanje radiacije in merjenje njene
intenzitete, ob uporabi npr. Geiger - Millerjevega števca,
ionizirujoče komore, Wilsonove komore, scintilacijski števci in
občutljivi filmi in plošče.

To je fenomen radioaktivnosti; kemičnih elementov, spojin,
izotopov in nasploh snovi, ki to kažejo, so radioaktivni.


      (III) RADIOAKTIVNI ELEMENTI, RADIOAKTIVNI IZOTOPI IN
         NJIHOVE SPOJINE; ZMESI IN OSTANKI, KI VSEBUJEJO
                           TE ELEMENTE

(A)  Radioaktivni elementi.

V to tar. številko se uvrščajo radioaktivni kemični elementi,
navedene v opombi št. 6(a) k temu poglavju: tehnecij, prometij,
polonij in vsi elementi z večjimi atomskimi števili, kot so
astatin, radon, francij, radij, aktinij, torij, protaktinij,
uran, neptonij, plutonij, americij, kirij, berklij, kalifornij,
einsteinij, fermij, mendeljevij, nobelij in laurencij.

Ti elementi so ponavadi sestavljeni iz nekaj izotopov, ki so vsi
radioaktivni.

Obstajajo pa tudi elementi, ki so sestavljene iz zmesi stabilnih
in nestabilnih izotopov, kot so kalij, rubidij, samarij in
lutecij (tar. št. 28.05), ki imajo zaradi radioaktivnih izotopov
nizko raven radioaktivnosti in predstavljajo razmeroma majhen
odstotek zmesi in ki vsled tega lahko štejejo za takorekoč
stabilne in se zaradi tega ne uvrščajo v to tar. številko.

Taisti elementi (kalij, rubidij, samarij in lutecij) pa, v
kolikor so obogateni v njihove radioaktivne izotope ( K 40, Rb
87, Sm 147 in Lu 176), štejejo za radioaktivne izotope iz te tar.
številke.

(B)  Radioaktivni izotopi.

Naravnim radioaktivnim izotopom (kaliju 40, rubidiju 87, samariju
147 in luteciju 176) lahko dodamo uran 235 in uran 238,
podrobneje pojasnjeni v nadaljevanju pod (IV) ter nekateri drugi
izotopi: talija, svinca, bizmuta, polonija, radija, aktinija in
torija, katere pogosto imenujemo z imeni, ki so različna od
tistih za ustrezni element. To ime se nanaša npr. na elemente, iz
katerih so dobljeni z radioaktivno konverzijo. Tako se bizmut 120
imenuje radij E, polonij 212 torij Cž in aktinij 228 mezotorij
II.

Kemični elementi, ki so ponavadi stabilni, lahko kljub temu
postanejo radioaktivni po bombardiranju z delci z zelo veliko
kinetično energijo (protoni, devteroni), ki prihajajo iz
pospeševalnika delcev (ciklotron, sinhotron itd.), ali pa po
absorbciji nevtronov v jedrskem reaktorju.

Tako transformirane elemente se imenujejo umetno radioaktovni
izotopi. Izmed do sedaj že okoli 500 znanih, se praktično
uporablja že več kot 200, začenši pri uranu 233 in izotopov
plutonija, ki so pojasnjeni v nadaljevanju. Drugi pomembnejši
taki elementi so: vodik 3 (tritij), ogljik 14, natrij 24, fosfor
32, žveplo 35, kalij 42, kalcij 45, krom 51, železo 59, kobalt
60, kripton 85, stroncij 90, itrij 90, paladij 109, jod 131,
ksenon 133, cezij 137, talij 170, iridij 192, zlato 198 in
polonij 210.

Radioaktivni elementi in radioaktivni izotopi razpadajo sami od
sebe in po naravni poti transformirajo v stabilnejše elemente in
izotope.

Čas, ki je potreben, da se količina dane radioaktivnosti izotopa
zmanjša na polovico prvotno prisotne radioaktivnosti, je znano
kot razpolovni čas tega izotopa. Ta čas variira od od frakcije
izotopa pri nekaterih visoko radioaktivnih izotopih (0,3 x 10-6
sekunde za torij Cž) do milijarde let (1,5 x 10-11 za samarij
147) in dobro ilustrira statistično nestabilnost nekega jedra.

Radioaktivni kemični elementi in izotopi spadajo v to tar.
številko tudi, če so zmešani z radioaktivnimi spojinami ali z
neradioaktivnimi materiali (npr. neozrarčene tarče in
radioaktivni viri), vendar pod pogojem, da je specifična
radioaktivnost proizvoda večja od 74Bq/g bekerelov (0,002
mikrokirija) na gram.

(C)  Radioaktivne spojine; zmesi in ostanki, ki vsebujejo
radioaktivne snovi.

Radioaktivni kemični elementi in izotopi iz te tar. številke se
pogosto uporabljajo v obliki spojin ali proizvodov, ki so
"etiketirani" (to pomeni, vda vsebujejo molekule z enim ali več
radioaktivnimi atomi). Take spojine se uvrščajo v to tar.
številko tudi, če so razredčene ali disperzirane v druge
radioaktivne ali neradioaktivne materiale, ali pa so z njimi
zmešane. Ti elementi in izotopi se prav tako uvrščajo v to tar.
številko, če so v obliki zlitin, disperzij ali kermetov.

Anorganske ali organske spojine, ki so kemično konstruirana
drugače od radioaktivnih kemičnih elementov ali izotopov, kot
tudi njihove raztopine, se v to tar. številko uvrščajo tudi, če
je njihova specifična radioaktivnost ali spec. radioaktivnost
raztopin manjša od 74Bq/g bekerelov (0,002 mikrokirija) na gram.

Na drugi strani pa se zlitine, disperzije (vštevši kermete),
keramični proizvodi in zmesi, ki vsebujejo radioaktivne snovi
(elemente, izotope ali njihove spojine), uvrščajo v to tar.
številko samo, če je njihova spec. radioaktivnost večja od 74Bq/g
bekerelov (ali 0,002 mikrokirija) na gram. Radioaktivni elementi
in izotopi se le redko uporabljajo v njihovih prostih oblikah -
komercialno so na razpolago v obliki kemičnih spojin ali zlitin.
Razen spojin fizijskih ali oploditvenih kemičnih elementov in
izotopov, ki so omenjeni v naslednjem delu besedila pod (IV), so
po pomembnosti in njihovih značilnostih radioaktivne spojine
naslednje:

(1)  Radijeve soli (klorid, bromid, sulfat itd.), ki se
uporabljajo kot vir radiacije za zdravljenje raka in v nekaterih
fizikalnih poizkusih, in

(2)  Spojine radioaktivnih izotopov, navedenih v delu (III) (B)
poprejšnjega besedila.

Umetni radioaktivni izotopi in njihove spojine se uporabljajo za
najrazličnejše namene, kot:

(a)  V industriji: za radiografijo kovin, za merjenje debeline
listov in plošč itd., za merjenje ravni tekočine v nepristopnih
posodah, za olajševanje vulkanizacije, nadalje za zaustavitev
polimerizacije ali da omogočijo povezovanje nekaj organskih
spojin, za izdelavo fluoroscenčnih barv (npr. pomešanih s
cinkovim sulfidom), za števce stenskih in ročnih ur, za
instrumente itd.

(b)  V medicini: v diagnostiki in pri zdravljenju nekaterih
bolezni (kobalt 60, jod 131, zlato 198, fosfor 32 itd.)

(c)  V kmetijstvu: za sterilizacijo kmetijskih pridelkov, za
preprečevanje kaljenja, za preučevanje uporabe gnojil in
absorbcije le-teh v rastlinah, za izzvanje genetskih sprememb, s
katerimi se izboljšuje vrsta itd. (kobalt 60, cezij 137, fosfor
32 itd.

(d)  V biologiji: za preučevanje delovanja in razvoja nekaterih
živalskih in rastlinskih organov (tritij, ogljik 14, natrij 24,
fosfor 32, žveplo 35, kalij 42, kalcij 45, železo 59, stroncij
90, jod 131 itd.)

(e)  Za raziskovalno delo v fiziki in kemiji.

Radioaktivni izotopi in njihove spojine se pojavljajo ponavadi v
obliki prahu, raztopin, igel, niti ali listov. Najpogosteje jih
hranijo v steklenih ampulah, v votlih platinastih iglah ali v
ceveh iz nerjavečega jekla itd., ki jih pakirajo v zunanji ovoj
iz kovine, ki ne prepušča žarčenja (ponavadi iz svinca) in
debeline, ki je odvisna od stopnje radioaktivnosti izotopa.
Skladno z določenimi mednarodnimi sporazumi, mora biti kontejner
označen z nalepko, ki označuje, da kontejner vsebuje nevarne
proizvode s tem, da morajo biti podane še podrobnosti o izotopu,
ki se v posodi nahaja in o stopnji njegove radioaktivnosti.

Zmesi lahko vključujejo določene vire nevtronov, ki se oblikujejo
s sestavljanjem (v zmesi, zlitini, kombinaciji itd.)
radioaktivnega elementa ali izotopa (radij, radon, antimon 124,
americij 241 itd.) z drugim elementom (berilij, fluor itd.) na
način, da proizvede (gama,n) ali (alfa,n) reakcijo (z uvajanjem
gama fotonov ali alfa delcev, odvisno od primera) in pa oddajanje
nevtronov.

Vendar pa vsi sestavljeni viri nevtronov, pripravljeni za
vgradnjo v jedrske reaktorje, štejejo za reaktorske komponente in
se glede na to uvrščajo v tar. št. 84.01.

Jedrsko gorivo mikrosferne oblike s plastmi ogljika ali
silicijevega karbida, namenjeno za vgradnjo v sferične ali
prizmatične gorilne elemente, se uvrščajo v to tar. številko.

V to tar. številko se prav tako uvrščajo proizvodi, ki služijo
kot luminoforji, ki vsebujejo majhne količine radioaktivnih
snovi, dodanih z namenom, da jih napravijo samosvetleče - vendar
pod pogojem, da je rezultirujoča specifična radioaktivnost večja
od 74 bekerelov (0,002 mikrokirija) na gram.

Med radioaktivnimi ostanki so, s stališča ponovne uporabnosti,
majpomembnejši naslednji:

(1)  Iztrošena (izsevana) ali tritirana težka voda: po različno
dolgi prisotnosti v jedrskem reaktorju se devterij v težki vodi z
absorbcijo nevtronov pretvori v tritij in na ta način postane
težka voda radioaktivna.

(2)  Iztrošeni (izsevani) gorilni elementi (naboji) so ponavadi
visoko radioaktivni in se uporabljajo predvsem za obnavljanje
fizijskih in oploditvenih materialov, ki se v njih nahajajo (glej
nadaljnje besedilo pod (IV).


        (IV) FIZIJSKI IN OPLODITVENI KEMIČNI ELEMENTI IN
          IZOTOPI IN NJIHOVE SPOJINE; ZMESI IN OSTANKI,
                      KI VSEBUJEJO TE SNOVI

(A)  Fizijski in oploditveni kemični elementi in izotopi.

Nekateri izmed radioaktivnih kemičnih elementov in izotopov,
omenjenih v delu (III) imajo zelo veliko atomsko maso, na primer
torij, uran, plutonij in americij. Njihova atomska jedra imajo
izredno zapleteno strukturo. Kadar so ta jedra izpostavljena
učinku podatomskih delcev (nevtroni, protoni, devteroni, tritoni,
alfa delci), lahko te delce absorbirajo in s tem povečajo njihovo
nestabilnost- vse do stopnje, ki zadošča za njihovo cepitev v dva
jedra srednje mase s sosednjimi masami (ali, redkeje, v tri ali
štiri delce). Ta dezintegracija osvobaja občutno količino
energije in jo spremlja oblikovanje sekundarnih nevtronov. To je
znano kot fizijski postopek ali jedrska delitev.

Do fizije zelo redko pride spontano ali zaradi učinka fotonov.

Sekundarni nevtroni, ki se sprostijo v času fizije, lahko
povzročijo sekundarno fizijo, ki ustvarja sekundarne nevtrone in
tako dalje. Ponavljanje tega procesa pripelje do verižne
reakcije.

Verjetnost fizije je pri nekaterih nukleidih zelo velika (U 233,
U 235, Pu 239), v kolikor se uporabijo počasni nevtroni, t.j.
nevtroni s povprečno brzino 2,200 m/s (oziroma energije 1/40
elektrovolta (eV)). Ker ta brzina nekako približno ustreza brzini
molekul fluida (toplotno gibanje), včasih imenujejo počasne
nevtrone tudi toplotne nevtrone.

Fizija, povzročena s toplotnimi nevtroni, se zaenkrat
najpogosteje izkorišča v jedrskih reaktorjih.

Zaradi tega se pojem "fizioni" ponavadi uporablja pri opisovanju
izotopov, ki so izpostavljeni fiziji s pomočjo toplotnih
nevtronov, posebno urana 233, urana 235, plutonija 239 in
kemičnih elementov, ki jih vsebujejo, predvsem urana in
plutonija.

Drugi nukleidi, kot sta uran 238 in torij 232, ki so
izpostavljeni le fiziji s pomočjo hitrih nevtronov, ponavadi ne
štejejo za fizione, temveč za oplojene. "Oplojenost" izhaja iz
dejstva, da lahko ti nukleidi absorbirajo počasne nevtrone tako,
da povečujejo nastajanje plutonija 239 in urana 233, odvisno pač
od tega, kateri fuzioni so.

V toplotnih jedrskih reaktorjih (z upočasnjenimi nevtroni) je
energija sekundarnih nevtronov, sproščena s pomočjo fizije,
veliko večja (približno 2 milijona elektrovoltov) in te nevtrone
je treba upočasniti, v kolikor se je verižna reakcija že pričela.
To dosegajo s pomočjo moderatorja, t.j. proizvoda z majhno
atomsko maso (kot je npr. voda, težka voda, nekateri
ogljikovodiki, grafit, berilij itd.), ki nevtronov ne absorbirajo
oz. jih le neznatno absorbirajo, čeprav absorbirajo del energije
nevtronov v zaporednih sunkih.

S ciljem pričeti in vzdrževati verižno reakcijo, se mora
povprečno število sekundarnih nevtronov, osvobojenih s fizijo,
več kot nadomestiti (izgubljeni ali izginuli nevtroni, t.j.
nevtroni, ki niso vstopili v fizijo).

Fiziski in oploditvene kemične elementa so:

(1) Naravni uran

Uran je v naravnem stanju sestavljen iz treh izotopov - iz urana
238 (99,28% skupne teže), iz urana 235 (o,71% skupne teže) in iz
neznatne količine (pribl. 0,0006% skupne teže) urana 234. Glede
na to ga lahko štejemo in za fizijski element (zaradi vsebnosti
urana 235) in za oploditveni element (zaradi vsebnosti urana
238).

Uran se pretežno ekstrahira iz uranovega oksida, uranita,
autunita, branerita, karnotita in torbernita. Pridobiva se tudi
iz sekundarnih surovin, kot so npr. ostanki od pridobivanja
superfosfatov ali ostanki iz rudnika zlata. Običajni postopek je
redukcija tetrafluorida s pomočjo kalcija ali magnezija, ali pa s
pomočjo elektrolize.

Uran je element majhne radioaktivnosti in velike mase (spec. masa
19) in trdote. Ima odsevno, srebrnosivo površino, ki potemni v
stiku s kisikom iz zraka. V obliki prahu oksidira in se hitro
vname.

V trgovanju se kovina uran pojavlja ponavadi v obliki ingotov,
pripravljenih za poliranje, za vlečenje žic, valjanje itd. (za
proizvodnjo palic, cevi, pločevin, žic itd.).

(2)  Torij

Ker sta torit in orangit, čeprav s torijem zelo bogata, precej
redki rudi, se torij pridobiva predvsem iz monacita, ki je tudi
surovina za kovine redkih zemljin.

Nečista kovina je v obliki skrajno pirofornega sivega prahu.
Pridobiva se z elektrolizo fluorida ali s pomočjo redukcije
fluorida, klorida ali oksida. Dobljena kovina se prečiščuje in
sinterira v inertnem okolju in se spreminja v težke, jeklenosive
ingote (spec. masa 11,5). Ingoti so trdi, čeprav mehkejši od
uranovih in v stiku z zrakom hitro oksidirajo.

Ti ingoti se nato valjajo, izlužijo ali vlečejo zaradi
pridobivanja pločevine itd. Naravni torij pravzaprav sestoji iz
izotopa torija 232.

Torij in nekatere torijeve zlitine se uporabljajo predvsem kot
oploditveni materiali v jedrskih reaktorjih. Torij-magnezijeve in
torij-volframove zlitine pa se uporabljajo v letalski industriji
in v proizvodnji termoionskih naprav.

Predmeti in deli predmetov, izdelani iz torija iz oddelkov od XVI
do XIX, so iz te tar. številke izključeni.

(3)  Plutonij

Industrijski plutonij pridobivajo z ožarčevanjem urana 238 v
jedrskem reaktorju. Plutonij je zelo težek (spec. teža 19,8), je
radioaktiven in zelo toksičen. Je uranu podobnega videza, pa tudi
njegovim oksidacijskim lastnostim.

Za trgovino ga pakirajo v iste oblike kot obogateni uran in
zahteva kar največjo pozornost in pazljivost pri rokovanju z
njim.

Fizijski izotopi vključujejo:

(1)  Uran 233, katerega dobivajo v jedrskih reaktorjih iz torija
232, ki se sukcesivno pretvori v torij 233, proaktinij 233 in
uran 233.

(2)  Uran 235, ki je edini fizijski izotop, ki se nahaja v naravi
in ga je 0,71% v naravnem uranu.

Da bi dobili uran, obogaten v U 235 (ki je bogat z U 238),
izpostavljajo uranov heksafluorid izotopski separaciji v
elektromagnetskih, centrifugalnih ali plinsko difuznih procesih.

(3)  Plutonij 239, katerega pridobivajo v jedrskih reaktorjih iz
U 238, ki sukcesivno prehaja v U 239, Np 239 in Pu 239.

Navesti je treba tudi nekatere izotope transplutonijevih
elementov, kot so kalifornijum 252, americij 241, kirij 242 in
kirij 244, ki vzpodbujajo fizijo (spontano ali ne) in ki se lahko
uporabljajo kot močan vir nevtronov.

Razen torija 232, je treba od obogatenih izotopov omeniti tudi
osiromašeni uran (t.j. osiromašen v U 235 in nato obogaten v U
238). Ta kovina je vzporedni proizvod pri pridobivanju
obogatenega urana U 235. Ker je njegovo pridobivanje povezano z
veliko manjšimi stroški in pa ker je na razpolago v velikih
količinah, zamenjuje naravni uran- kot obogateni material, kot
zaščitna zavesa proti radiaciji, kot težka kovina v proizvodnji
čepov in v proizvodnji absorbcijskih sestavih (geter), ki se
uporabljajo za prečiščevanje nekaterih plinov.

Predmeti ali deli predmetov, izdelani iz urana, osiromašenega v U
235 iz oddelkov od XVI do XIX, so iz te tar. številke izključeni.

(B)  Spojine fizijskih in obogatenih kemičnih prvin ali izotopov.

V to tar. številko se uvrščajo predvsem naslednje spojine:

(1)  uranove spojine:

(a)  oksidi UO2, U3O8 in UO3

(b)  fluoridi UF4 in UF6 (slednji sublimira pri 56oC

(c)  karbidi UC in UC2

(d)  uranati Na2U2O7 in (NH4)2U2O7

(e) uranil nitrat UO2(NO3)2.6H2O

(f)  uranil sulfat UO2SO4.3H2O

(2)  plutonijeve spojine:

(a)  tetrafluorid PuF4

(b)  dioksid PuO2

(c)  nitrat PuO2(NO3)2

(d)  karbidi PuC in Pu2C3

(e)  nitridi PuN

Uranove in plutonijeve spojine se uporabljajo pretežno v jedrski
industriji kot prehodni ali končni proizvodi. Uranov heksafluorid
se ponavadi pojavlja v zalotanih kontejnerjih, je precej strupen
in zahteva pazljivo rokovanje.

(3)  Torijeve spojine:

(a)  oksid in hidroksid - torijev oksid (ThO2) (torijev dioksid)
je belkasto rumen prah, ki se v vodi ne topi. Torijev hidroksid
(Th(OH)4) je hidrirani torijev dioksid. Oba pridobivajo iz
monacita in se uporablja v proizvodnji plinskih mrežic, kot
varnostni proizvodi ali kot katalizatorji (acetonova sinteza).
Torijev oksid se uporablja kot material za bogatenje-oplajanje v
jedrskih reaktorjih.

(b)  anorganske soli, ki so ponavadi bele. Najpomembnejše med
njimi so naslednje:

(i)  Torijev nitrat - pojavlja se v bolj ali manj hidriranem
stanju v obliki kristalov ali prahu (kalcinirani nitrat).
Uporablja se v proizvodnji luminiscenčnih barv, zmešan s
cerijevim nitratom pa se uporablja za impregniranje plinskih
mrežic.

(ii) Torijev sulfat - kristalni, v vodi topen prah; torij-vodikov
sulfat in dvojni alkalni sulfati.

(iii) Torijev klorid (ThCl4) - brezvodni ali hidrirani; torijev
oksiklorid.

(iv) Torijev nitrid in torijev karbid - oba se uporabljata kot
ognjevarna proizvoda, kot abraziva in kot materiala za bogatenje
v jedrskih reaktorjih.

(c)  Organske spojine - najbolj znane med njimi so torijev
format, acetat, tartrat in benzonat. Vse se uporabljajo v
medicini.

(C)  Zlitine, disperzije (vštevši kermete), keramični proizvodi,
zmesi in ostanki, ki vsebujejo fiziske ali obogatene elementa ali
izotope ali njihova organske ali anorganske spojine

Najpomembnejši proizvodi iz te skupine so naslednji:

(1)  Uranove ali plutonijeve zlitine z aluminijem, kromom,
cirkonijem, molibdenom, niobijem in vanadijem; zlitine urana in
plutonija ter zlitine železa in urana.

(2)  Disperzije uranovega dioksida (UO2) ali uranovega karbida
(UC), zmešane ali nezmešane s torijevim dioksidom ali torijevim
karbidom v grafitu ali polietilenu.

(3)  Kermeti, ki sestoje iz raznih kovin (npr. iz nerjavečega
jekla), skupaj z uranovim dioksidom (UO2), s plutonijevim
dioksidom (PuO2), z uranovim karbidom (UC) ali plutonijevim
karbidom (PuC) (ali pa te spojine, zmešane s torijevim dioksidom
ali karbidom).

Ti proizvodi lahko nastopajo v obliki palic, plošč, sferičnih
oblik, niti, prahu itd., uporabljajo pa se za proizvodnjo
gorilnih elementov, ali pa včasih neposredno v reaktorjih.

 Palice, plošče in sferične oblike v ovojih in opremljene s
posebnimi dodatki zaradi manipulacije, se uvrščajo v tar. št.
84.01.

(4)  Iztrošeni ali izsevani gorilni elementi (naboji), t.j.
tisti, ki se morajo po krajši ali daljši intenzivni uporabi
zamenjati (zaradi akomilaciji fizijskih proizvodov ali zaradi
poškodbe ovoja preprečujejo verižno reakcijo). Te gorilne
elemente najprej zelo dolgo skladiščijo v zelo globoki vodi, da
bi se ohladili in zmanjšali radiacijo. Nato jih v svinčenih
kontejnerjih transportirajo do specializiranih naprav,
opremljenih za regeneracijo fizijskega materiala, ki je ostal od
fizijskih materialov, dobljenih s pretvorbo ali bogatitvijo
prvin, ki jih gorilni elementi ponavadi vsebujejo, in od
fizijskih proizvodov.


28.45 - IZOTOPI, RAZEN IZOTOPOV IZ TAR. ŠTEVILKE 28.44;
ANORGANSKE IN ORGANSKE SPOJINE TEH IZOTOPOV, KEMIČNO DOLOČENE ALI
NEDOLOČENE

2845.10  - Težka voda (devterijev oksid)

2845.90  - Drugo

Glede definicije pojma "izotop" glej del (I) komentarja k tar,
številki 28.44.

Ta tar. številka vključuje stabilne izotope, t.j. radioaktivne
izotope in njihove organske in anorganske spojine, kemično
določene ali nedoločene.

Ta tar. številka vključuje naslednje izotope in njihove spojine:

(1)  Težki vodik ali devterij, ki se izloča iz navadnega vodika
in katerega je v navadnem vodiku en del na 6500 delov navadnega
vodika.

(2)  Težko vodo - devterijev oksid. V navadni vodi je en del
težke vode v 6500 delih navadne vode. Praviloma jo pridobivajo
kot ostenak pri elektrolizi vode. Uporablja se kot surovina za
devterij in v jedrskih reaktorjih za upočasnjevanje nevtronov, ki
razbijajo uranove atome.

(3)  Druge spojine z devterijem, npr. težki acetilen, težki
metan, težka ocetna kislina in težki parafin.

(4) Litijeve izotope, znane kot litij 6 ali 7 in njihove spojine.

(5)  Ogljikov izotop, znan kot ogljik 13 in njegove spojine.


28.46 - ANORGANSKE IN ORGANSKE SPOJINE REDKIH ZEMELJSKIH KOVIN,
ITRIJA ALI SKANDIJA ALI IZ MEŠANIC TEH KOVIN

2846.10  - Cerijeve spojine

2846.90  - Druge

Ta tar. številka vključuje anorganske in organske spojine itrija,
skandija in redkih zemeljskih kovin iz tar. št. 28.05 (lantan,
cerij, prazeodij, neodim, samarij, evropij, gadolinij, terbij,
disporzij, holmij, erbij, tulij, iterbij, lutecij). Ta tar.
številka vključuje tudi spojine, dobljene z neposrednim kemičnim
postopkom iz zmesi teh elementov. Razume se, da tar. številka
vključuje zmesi oksidov in hidroksidov teh elementov in pa zmesi
z istim anionom (npr. kloridi kovin redkih zemljin), ne pa tudi
zmesi soli z različnimi anioni - tudi, če imajo isti kation. Ta
tar. številka ne vključuje tudi zmesi evropijevega nitrata in
samarijevega nitrata z oksalati, niti zmesi cerijevega klorida in
cerijevega sulfata, saj to niso primeri spojin, ki bi bile
dobljene neposredno iz zmesi prvin, temveč so zmesi spojine, za
katere lahko menimo, da so bile namerno izdelane v posebne namene
- skladno s tem se uvrščajo v tar. št. 38.24.

Ta tar. številka vključuje še dvojne in kompleksne soli teh kovin
z drugimi kovinami.

Spojine iz te tar. številke vključujejo:

(1)  Cerijeve spojine.

(a)  Oksidi in hidroksidi. Cerije oksid je bel prah, v vodi
netopen, katerega pridobivajo iz cerijevega nitrata. Uporablja se
kot sredstvo za motnenje v keramiki, za barvanje stekla, v
proizvodnji oglja za obločnice in kot katalizator v proizvodnji
dušikove kisline in amonijaka. Obstaja tudi cerijev hidroksid.
Niti eden, niti drugi nista dovolj stabilna.

(b)  Cerijeve soli. Cerov nitrat (Ce(NO3)3) se uporablja v
proizvodnji mrežic za plinske svetilke (Auerjeve mrežice).
Amonijev ceri nitrat se pojavlja v obliki rdečih kristalov.

 Cerijevi sulfati (cero sulfat in njegovi hidrati, hidrirani cero
sulfat, v obliki oranžnih kristalov, topnih v vodi), se
uporabljajo v fotografiji kot redukcijsko sredstvo. Obstajajo
tudi dvojni cerijevi sulfati.

 Razen cerovega klorida (CeCl3) obstajajo še druge brezbarvne
cerijeve soli in še druge rumene in oranžne cerijeve soli.

 Cerijev oksalat se pojavlja v obliki prahu ali v oliki
rumenkasto belih hidriranih kristalov, ki so v vodi takorekoč
netopni. Uporablja se za izločanje kovin iz skupine cerija in v
medicini.

(2)  Druge spojine redkih zemeljskih kovin. Itrijev oksid,
terbijev oksid, zmesi iterbijevevih oksidov ter drugi oksidi
kovin redkih zemljin, zmerne trgovske čistote. Ta tar. številka
vključuje tudi zmesi soli, dobljene neposredno iz takih zmesi
oksidov.

Evropijevi oksidi, samarijevi oksidi itd. se uporabljajo v
jedrskih reaktorjih za absorbcijo počasnih nevtronov.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  naravne spojine redkih zemeljskih kovin, npr. ksenotim
(sestavljeni fosfati), gadolinit ali iterbit in cerit
(sestavljeni silikati) (tar. št. 25.30) in monacit (torijevi
fosfati in fosfati redkih zemeljskih kovin) (tar. št. 26.12) in

(b)  soli in druge prometijeve anorganske ali organske spojine
(tar. št. 28.44).


28.47 - VODIKOV PEROKSID, UTRJEN S SEČNINO ALI NE

Vodikov peroksid (H2O2) se dobiva z elektrolitsko oksidacijo
žveplove kisline, kateri sledi destilacija, ali pa z obdelavo
barijevega ali natrijevega peroksida ali kalijeveka persulfata z
eno izmed kislin. Je brezbarvna tekočina, navidez podobna navadni
vodi. Lahko je sirupaste konsistence in v koncentrirani obliki
razjeda kožo. Transportira se v steklenih, opletenih balonih.

Vodikov peroksid je v alkalnem okolju zelo nestabilen - še
posebno, kadar je izpostavljen toploti ali svetlobi. Skoraj vedno
vsebuje majhne količine stabilizatorjev (borove ali citronske
kisline), ki naj bi preprečili razkrajanje. Take zmesi ostanejo
uvrščene v tej tar. številki. Ta tar. številka vključuje tudi
vodikov peroksid, utrjen s sečnino , stabiliziran ali ne.

Vodikov peroksid se uporablja za beljenje tekstila, perja, slame,
gob, slonove kosti, las itd. Uporablja se tudi za redukcijsko
barvanje, za prečiščevanje vode, za obnavljanje starih slik, v
fotografiji in v medicini (kot antiseptik in sredstvo za
zaustavitev krvavitev).

Vodikov peroksid, pripravljen kot farmacevtski pripravek v
odmerke ali v pakiranjih za prodajo na drobno, se uvršča v tar.
številko 30.04.


28.48 - FOSFIDI, KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI, RAZEN ŽELEZOVIH
FOSFIDOV:

Fosfidi so spojine fosforja z drugimi elementmi. Najpomembnejši
fosfidi, katere vključuje ta tar. številka, se dobivajo z
neposrednim delovanjem sestavnih elementov. Obsegajo:

(1)  Bakrov fosfid (kuprofosfor, bakrov fosfor) se proizvaja v
posebnih pečeh ali v talilnih loncih. Ponavadi se pojavlja v
obliki rumenosive mase, ali pa v majhnih palčicah kristalne
strukture. Ta tar. številka vključuje bakrov fosfid in bakrene
zlitine le, če vsebujejo po teži več kot 15% fosforja. Če je
vsebnost fosforja manjša, se take spojine uvrščajo v 74.
poglavje. Bakrov fosfid je zelo dobro redukcijsko sredstvo za
baker, ki povečuje trdoto te kovine, izboljšuje fluidnost
stopljene kovine in se uporablja v proizvodnji fosforne bronze.

(2)  Kalcijev fosfid (Ca3P2) je v obliki majhnih, kostanjevo
obarvanih kristalov ali sivih kepic, ki v stiku z vodo sproščajo
vodikove fosfide, ki se spontano vnemajo. Skupaj s kalcijevim
karbidom se uporablja za pomorske signale (samovnetljivi
svetlobni signali za boje).

(3)  Cinkov fosfid (Zn3P2) je siv, strupen prah steklastega
preloma, ki izpušča fosfin in se razkraja na vlažnem zraku.
Uporablja se za uničevan je glodalcev in kobilic, pa tudi v
medicini (namesto fosforja).

(4)  Kositrov fosfid je zelo krhka, srebrnkasto bela trdna snov.
Uporablja se v proizvodnji zlitin.

(5)  Drugi fosfidi, med katerimi je vodikov fosfid (v trdnem ,
tekočem ali plinskem stanju), arzenovi, borovi, silicijevi,
barijevi in kadmijevi fosfidi.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  spojine fosforja in kisika (tar. št. 28.09), fosforja s
halogeni (tar. št. 28.12) in z žveplovo kislino (tar. št. 28.13),

(b)  fosfide platine in drugih plemenitih kovin (tar. št. 28.43)
in

(c)  ferofosfor (železov fosfid) (tar. št. 72.02).


28.49 - KARBIDI, KEMIČNO DOLOČENI ALI NEDOLOČENI:

2849.10  - Kalcija

2849.20  - Silicija

2849.90  - Drugi

Ta tar. številka vključuje:

(A)  Binarne karbide, ki so spojine ogljika z drugo elementom,
elektropozitivnejšo od ogljika. Znani so kot acetilidi in se
uvrščajo v to tar. številko.

Najbolj znani med njimi so:

(1)  Kalcijev karbid (CaC2) - prosojna, brezbarvna, trdna snov,
če je v čistem stanju in neprosojna in siva, če ni v čistem
stanju. Z vodo reagira tako, da daje acetilen. Uporablja se za
proizvodnjo acetilenskega plina in kalcijevega cianamida.

(2)  Silicijev karbid (SiC) (ogljikov silicid) pridobivajo z
obdelavo ogljika in silicijevega dioksida v električni peči. Je v
obliki črnih kristalov, koščkov ali brezoblične mase, lomljen ali
v zrnih. Je težko topen, odporen na kemične reagense in ima
določeno lomilno moč, saj je trd skoraj kot diamant, vendar
precej krhek. Veliko je v uporabi kot brus in kot ognjeodporen
proizvod. Zmešan z grafitom se uporablja za oblaganje električnih
peči ali peči za visoke temperature. Uporablja se tudi za
pridobivanje silicija. ta tar. številka izključuje silicijev
karbid v obliki prahu ali zrna na tekstilni, papirni ali
lepenkasti podlagi ali na podlagi iz drugih materialov (tar. št.
68.05), pa tudi v obliki mlinskega kamna, brusa ali okrolega
brusa na mehanični pogon itd. (tar. št. 68.04).

(3)  Borov karbid (borokarbon) se dobiva z obdelavo grafita in
borove kisline v električni peči. Je v obliki trdih, odsevnih,
črnikavih kristalov. Uporablja se kot sredstvo za brušenje, za
brušenje zidov ter v proizvodnji matric in elektrod.

(4)  Aluminijev karbid (Al4C3) pridobivajo v električnih pečeh s
segrevanjem aluminijevega oksida in koksa. Je v obliki prosojnih,
rumenih kristalov ali luskin. v vodi je topen in pri tem tvori
metan.

(5)  Cirkonijev karbid (ZrC) pridobivajo v električni peči iz
cirkonijevega dioksida in saj. V stiku z zrakom in z vodo
razpada. Uporablja se v proizvodnji žičk za žarnice.

(6)  Barijev karbid (BaC2) ponavadi pridobivajo v električnih
pečeh, Je rjava, kristalna masa, v vodi razpada in pri tem
proizvaja acetilen.

(7)  Volframov karbid (WC ali W2C) pidobivajo v električnih pečeh
iz kovinskega prahu ali iz oksidov in saj. Prah, ki se v vodi ne
topi, je visoke kemične stabilnosti. Ima visoko tališče, je zelo
trd in odporen na toploto. Njegova prevodnost je blizu
prevodnosti kovin in zelo lahko se spaja s ferokovinami.
Uporablja se v trdnih sinteriranih zmeseh, npr. kot aglomerati za
konice orodij (pogosto skupaj z vezivom, kot sta kobalt in
nikelj).

(8)  Drugi karbidi: molibdenov, vanadijev, titanov, tantalov in
niobijev karbid. Pridobivajo jih iz kovinskega prahu ali oksidov
in saj v električnih pečeh. Obstajata tudi kromov in manganov
karbid.

(B)  Karbidi, ki sestoje iz ogljika, kombiniranega z več kot eno
kovino, npr. (Ti,W)C.

(C)  Spojine, ki sestoje iz enega ali več kovinskih elementov,
kombiniranih z ogljikom in z drugimi nekovinskimi elementi, na
primer aluminijev borokarbid, cirkonijev karbonitrid, titanov
karbonitrid itd.

Razmerja elementov v nekaterih izmed teh spojin niso nujno
stehiometrična, vendar pa so mehanske zmesi izključene iz te tar.
številke (tar. št. 38.24).

Ta tar. številka izključuje tudi:

(a)  binarne spojine ogljika z naslednjimi elementi: s kisikom
(tar. št. 28.11), s halogeni (tar. št. 28.12 ali 29.03), z
žveplom (tar. št. 28.13), s plemenitimi kovinami (tar. št.
28.43), z dušikom (tar. št. 28.51) in z vodikom (tar. št. 29.01),

(b)  zmesi kovinskih karbidov - neaglomerirane ali pripravljene
zmesi za proizvodnjo plošč, palčic itd, za konice orodij (tar.
št. 38.24),

(c) zlitine železa in ogljika iz 72. poglavja, kot je npr, belo
surovo železo, neglede na njihovo vsebnost ferokarbidov in

(d)  zmesi aglomeriranih karbidov v ploščah, palčicah ali v
podobnih oblikah za konice orodij,(tar. št. 82.09).


28.50 - HIDRIDI, NITRIDI, AZIDI, SILICIDI IN BORIDI, KEMIČNO
DOLOČENI ALI NE, RAZEN SPOJIN, KI SO TUDI KARBIDI IZ TAR. ŠT.
28.49

V tej tar. številki so zajete štiri skupine spojin. Vsaka vsebuje
dve ali več prvin, od katerih je ena označena z navedenim pojmom
(vodik, dušik, silicij ali bor), medtem ko so drugi nekovine ali
kovine.

                           (A) HIDRIDI

Najpomembnejši hidrid je kalcijev hidrid (CaH2) (hidrolit).
Pridobivajo ga z neposrednim spajanjem kalcija in vodika. Je bela
masa s kristalnim prelomom, ki se na hladnem razkraja, v stiku z
vodo pa sprošča vodik. Uporablja se kot redukcijsko sredstvo v
proizvodnji sinteriranega kroma iz kromovega klorida.

Obstajajo tudi arzenovi, silicijevi, borovi hidridi, vštevši
natrij-borov hidrid litija (in aluminij-litija), nadalje
natrijev, kalijev, stroncijev, antimonov, nikljev, titanov,
cirkonijev, kositrov, svinčev hidrid itd.

Ta tar. številka izključuje spojine vodika z naslednjimi
elementi: s kisikom (tar. št. 22.01, 28.45, 28.47 in 28.51), z
dušikom (tar. št. 28.11, 28.14 in 28.25), s fosforjem (tar. št.
28.48), z ogljikom (tar. št. 29.01) in z nekaterimi drugimi
nekovinami (tar. št. 28.06 ali 28.11). Paladijevi hidridi in
hidridi drugih plemenitih kovin spadajo v tar. št. 28.43).

                           (B) NITRIDI

(1)  Nekovinski nitridid - borov nitrid (BN), lahek, bel prah,
visoko ognjeodporen. Je toplotni in električni izolator in se
uporablja za oblaganje električnih peči iz za proizvodnjo
talilnih posod. - silicijev nitrid (Si3N4) je sivkastobel prah.

(2)  Kovinski nitridi - aluminijevi, titanovi, cirkonijevi,
hafnijevi, vanadijevi in niobijevi nitridi se pridobivajo ali s
segrevanjem čistih kovin v dušiku pri temperaturi od 1100 stopinj
C do 1200 stopinj C, ali pa s segrevanjem zmesi oksidov in
ogljika v toku dušika in amonijakovega plina pri višji
temperaturi.

Ta tar. številka ne vključuje kombinacij dušika z naslednjimi
elementi: s kisikom (tar. št. 28.11), s halogeni(tar. št. 28.12),
z žveplom (tar. št. 28.13), z vodikom (tar. št. 28.14) in z
ogljikom (tar. št. 28.51). Srebrovi nitridi in nitridi drugih
plemenitih kovina spadajo v tar. št. 28.43, torijevi in uranovi
nitridi pa v tar. št. 28.44.

                            (C) AZIDI

Kovinske azide lahko štejemo za soli dušikovodikove kisline
(HN3).

(1)  Natrijev azid (NaN3) pridobivajo z delovanjem nitrooksida na
natrijev amid, ali pa iz hidrazina, etilnega nitrita in
natrijevega hidroksida. Je v obliki brezbarvnih kosov. V vodi je
topen in se v vlažnem okolju malenkostno razkraja. Nanj zelo
močno vpliva ogljikov dioksid iz zraka. Je občutljiv na uderce
(kot živosrebrni fulminat), vendar je od njega manj občutljiv na
toploto. Uporablja se za proizvodnjo eksploziva in detonatorjev.

(2)  Svinčev azid (PbN6) pridobivajo iz natrijevega azida in
svinčevega acetata. Je v obliki belega kristalnega prahu in je
zelo občutljiv na udarce, hranijo ga v vodi. Uporablja se kot
eksploziv (namesto živosrebrnega fulminata).

                          (D) SILICIDI

(1)  Kalcijev silicid - zelo trda, siva kristalna masa, ki se
uporablja v metalurgiji, za lokalno proizvodnjo vodika in v
proizvodnji dimnih bomb.

(2)  Kromov silicid - obstaja več vrst kromovega silicida, vse so
zelo trde snovi, ki se uporabljajo kot brusi.

(3)  Bakrov silicid (razen baker-silicijevih pred zlitin iz  tar.
št. 74.05) - ponavadi v obliki krhkih ploščic, uporablja se kot
redukcijsko sredstvo za rafinacijo bakra, ki lajša njegovo
oblikovanje in povečuje njegovo trdnost ter odpornost na trganje.
Zmanjšuje nagnjenost bakrovih zlitin k rjavenju in se uporablja
tudi v proizvodnji silicijeve bronze in nikelj- bakrovih zlitin.

(4)  Magnezijevi in manganovi silicidi.

Ta tar. številka ne vključuje kombinacije silicija z naslednjimi
elementi: s kisikom (tar. št. 28.11), s halogenimi elementi (tar.
št. 28.12), z žveplom (28.13), in s fosforjem (tar. št. 28.48).
Ogljikovi silicidi (silikonski karbidi) se uvrščajo v tar. št.
28.49, platinini silicidi in islicidi drugih plemenitih kovin pa
v tar. št. 28.43. Ta tar. številka ne vključuje tudi fero-zlitin
in predzlitin, ki vsebujejo silicij (tar. št. 72.02 ali 74.05) in
aluminij-silicijevih zlitin (76. poglavje) (glej predhodno točko
(A) v zvezi s spojinami silicija in vodika).

                           (E) BORIDI

(1)  Kalcijev borid (CaB6) - pridobivajo ga z elektrolizo zmesi
boratov in kalcijevega klorida. je temen kristalni prah in močno
redukcijsko sredstvo, ki se uporablja v metalurgiji.

(2)  Aluminijev borid - pridobivajo ga v električnih pečeh in je
kristalna masa, ki se uporablja v steklarski industriji.

(3)  Titanovi, cirkonijevi, vanadijevi, niobijevi, tantalovi,
molibdenovi in volframovi boridi se pridobivajo s segrevanjem
zmesi kovinskega prahu in čistega borovega prahu v vakuumu pri
temperaturi med 1800 stopinj C in 2200 stopinj C, ali pa z
obdelavo kovin, uparjenih s pomočjo bora. Ti proizvodi so zelo
trdi in so dobri elektroprevodniki. Uporabljajo se za izdelavo
trdo sinteriranih spojin.

(4)  Magnezijevi, antimonovi, manganovi, železovi boridi itd.

Ta tar. števlika ne vključuje spojin bora z naslednjimi elementi
( s kisikom (tar. št. 28.10, s halogenimi elementmi (tar. št.
28.12), z žveplom (tar. št. 28.13), s plemenitimi kovinami (tar.
št. 28.43), s fosforjem (tar. št. 28.48) in z ogljikom (tar. št.
28.49). (glej predhodne ročke (A), (B) in (C) glede kombinacij z
vodikom, dušikom ali sicilijem).

Ta tar. številka izključuje tudi baker-borove predzlitine (glej
komentar k tar. številki 74.05).


28.51 - DRUGE ANORGANSKE SPOJINE (VKLJUČNO Z DESTILIRANO ALI
ELEKTRONEPREVODNO VODO IN VODO PODOBNE ČISTOČE); UTEKOČINJEN ZRAK
(Z IZLOČENIMI ALI NEIZLOČENIMI ŽLAHTNIMI PLINI); STISNJENI ZRAK;
AMALGAMI, RAZEN AMALGAMOV PLEMENITIH KOVIN

        (A) DESTILIRANA IN ELEKTRONEPREVODNA VODA IN VODA
                         PODOBNE ČISTOČE

Ta tar. številka obsega le destilirano, redestilirano in
elektroosmozno vodo, elektroneprevodno vodo in vodo podobne
čistoče, vševši vodo, mehčano z ionskimi izmenjevalci.

Iz te tar. številke je izključena naravna voda tudi, če je
filtrirana, sterilizirana, prečiščena ali mehčana (tar. št.
22.01). Če je pripravljena kot zdravilo v odmerkih ali pakiranjih
za prodajo na drobno, spada v tar. št. 30.04.

                  (B) RAZNE ANORGANSKE SPOJINE

Anorganski kemični proizvodi, ki niso ne navedeni in ne zajeti v
predhodnih tar. številkah, so vključeni v to tar. številko
(vštevši nekatere ogljikove spojine, navedene v opombi št. 2 k
temu poglavju).

Ta tar. številka obsega:

(1)  Cianogene in halogen cianove spojine (npr. cianogen klorid -
CNCl), cianamid in njegove kovinske derivate (razen kalcijevega
cianamida - tar. št. 31.02 ali 31.05).

(2)  Nekovinske oksisulfide (arzenove, ogljikove, silicijeve) in
nekovinske hidrosulfide (fosforjeve, ogljikove itd). Tiofozgen
(CSCl2) (tiokarbonilklorid, ogljikov diklorsulfid) pridobivajo z
delovanjem klora na ogljikov disulfid. Je rdeča tekočina, ki je
zadušljiva in izzove solzenje, v vodi se topi in se uporablja v
organskih sintezah.

(3)  Alkalne amide. Natrijev amid (NaNH2) pridobivajo z
delovanjem amonijaka na zlitino svinca in natrija, ali pa s
spuščanjem amonijaka v plinastem stanju nad raztaljenim natrijem.
Je kristalna masa roza ali zelene barve, ki v vodi razpade.
Uporablja se v organskih sintezah, v proizvodnji azidov, cianidov
itd. V to tar. številko se uvrščajo tudi kalijevi amidi in amidi
drugih kovin.

(4)  Aminomerkuriklorid (HgNH2Cl) pridobivajo z delovanjem
amonijaka na raztopino merkuriklorida. Je bel prah, ki na
svetlobi preide v sivkastega ali rumenkastega. V vodi ni topen,
je pa strupen. Uporablja se v pirotehniki in v medicini.

(5)  Fosfonijev jodid lahko dobijo z medsebojnim delovanjem
fosforja, joda in vode - je redukcijsko sredstvo.

                (C) TEKOČI ZRAK IN STISNJEN ZRAK

V trgovanju se zrak, spremenjen v tekoče stanje (ca -160oC),
pojavlja v jeklenkah ali v medeninastih kontejnerjih z vakuumskim
plaščem. Lahko povzroči nevarne opekline in spreminja mehke
materiale v krhke. Uporablja se za pridobivanje kisika, dušika in
inertnih plinov s frakcijsko destilacijo. Zaradi naglega
izhlapevanja se v laboratorijih uporablja kot hladilno sredstvo.
Zmešan z lesnim ogljem in z drugimi proizvodi tvori močan
eksploziv, ki se uporablja v rudarstvu.

Ta tar. številka vključuje tudi:

(1) tekoči zrak, iz katerega so izločeni redki plini in

(2) stisnjeni (komprimirani) zrak.

         (D) Amalgami, razen amalgamov plemenitih kovin

Živo srebro tvori amalgame z več navadnimi kovinami (alkalijske
in zemeljskoalkalne kovine, cink, kadmij, antimon, aluminij,
kositer, baker, svinec, bizmut itd.).

Amalgame je mogoče dobiti:

- z neposrednim delovanjem kovine na živo srebro,

- z elektrolizo kovinskih soli z uporabo živosrebrove katode, ali
pa

- z elektrolizo živosrebrne soli, pri čemer je katoda kovina.

Amalgami, dobljeni z elektrolizo in ki so destilirani pri nizki
temperaturi, se uporabljajo za proizvodnjo pirofornih kovin z
večjo reakcijsko močjo od onih, dobljenih pri visokih
temperaturah. Uporabljajo se v metalurgiji plemenitih kovin.

(1)  Amalgami alkalijskih kovin razkrajajo vodo in pri tem
razvijajo manjšo toploto kot čiste kovine - zaradi tega so boljša
redukcijska sredstva od čistih kovin. Natrijev amalgam se
uporablja za proizvodnjo vodika.

(2)  Aluminijev amalgam uporabljajo kot redukcijsko sredstvo v
organskih sintezah.

(3)  Bakrov amalgam se, z dodatkom majhne količine kositra,
uporablja v zobarstvu. Bakrovi amalgami so kovinski cementi, ki
se s segrevanjem mehčajo, so primerni za oblikovanje in za
popravke porcelana.

(4)  Cinkov amalgam uporabljajo v baterijah, da bi preprečili
korozijo.

(5)  Kadmijem amalgam se izkorišča v zobarstvu in v proizvodnji
volframove žice iz sintrane kovine.

(6)  Antimon-kositrov amalgam se uporablja za "bronzanje" sadre.

Ta tar. številka izključuje amalgame, ki vsebujejo plemenite
kovine - z navadnimi kovinami ali ne (tar. št. 28.43).


                          29. POGLAVJE

                   ORGANSKI KEMIČNI PROIZVODI

OPOMBE:

1.  Če v poimenovanjih tarifnih številk ni določeno drugače,
obsegajo tarifne številke tega poglavja samo:

(a)  izločene kemično določene organske spojine, bodisi da
vsebujejo nečistoče ali ne;

(b)  mešanice dveh ali več izomerov iste organske spojine (bodisi
da vsebujejo nečistoče ali ne), razen mešanic izomerov acikličnih
ogljikovodikov (razen stereoizomerov), bodisi da so nasičeni ali
ne (27. poglavje);

(c)  proizvode iz tar. št. 29.36 do vključno 29.39 ali sladkorne
etre in sladkorne estre in njihove soli iz tar. št. 29.40 ali
proizvode iz tar. št. 29.41, kemično določene ali nedoločene;

(d)  proizvode, navedene pod (a), (b) in (c) te opombe,
raztopljene v vodi;

(e)  proizvode, navedene pod (a), (b) in (c) te opombe,
raztopljene v drugih topilih, ki so dodani samo zaradi varnosti
ali transporta, če proizvod zaradi topila, ki mu je dodano, ne
postane bolj primeren za posebno kot pa za splošno rabo;

(f) proizvode, navedene pod (a), (b), (c), (d) ali (e) te opombe,
z dodanimi stabilizatorji, vključno z dodanimi sredstvi proti
skepljanju, potrebnimi za njihovo ohranjanje ali transport;

(g)  proizvode, navedene pod (a), (b), (c), (d), (e) ali (f) te
opombe, z dodanim sredstvom zoper prašenje ali snovmi, ki dajejo
barvo ali vonj, da bi jih bilo lažje spoznati ali zaradi
varnosti, če proizvodom zaradi teh dodatkov ne zožimo namena
uporabe;

(h)  naslednje proizvode, razredčene do standardne moči, za
izdelavo azo-barvil: diazonijeve soli, "kuplerji", ki se
uporabljajo za te soli, in amine, ki se lahko diazotirajo, in
njihove soli.

2.  V to poglavje ne spadajo:

(a) proizvodi, ki se uvrščajo v tar. št. 15.04, ali surovi
glicerin iz tar. št. 15.20;

(b)  etilalkohol (tar. št. 22.07 ali 22.08);

(c)  metan ali propan (tar. št. 27.11);

(d)  ogljikove spojine, navedene v 2. opombi k 28. poglavju;

(e)  sečnina (tar. št. 31.02 ali 31.05);

(f)  barvila rastlinskega ali živalskega izvora (tar. št. 32.03),
sintetična organska barvila, sintetični organski proizvodi vrst,
ki se uporabljajo kot fluorescenčna belilna sredstva ali kot
luminofori (tar. št. 32.04), ter barve ali druga barvila v
oblikah ali pakiranjih za prodajo na drobno (tar. št. 32.12);

(g)  encimi (tar. št. 35.07);

(h)  metaldehid, heksametilentetramin in podobne snovi,
pripravljene v različnih oblikah (npr.: tablete, paličice in
podobne oblike), ki se uporabljajo kot gorivo, utekočinjena ali
plinasta goriva v tekočem stanju, ki se uporabljajo v vžigalnikih
za cigarete ali podobnih vžigalnikih, v posodah s prostornino do
300 cm3 (tar. št. 36.06);

(ij) proizvodi, pripravljeni kot polnila za aparate za gašenje
požara in pripravljene protipožarne bombe ali granate iz tar. št.
38.13; proizvodi za brisanje črnila v pakiranjih za prodajo na
drobno iz tar. št. 38.24;

(k)  optični elementi, npr. iz etilendiamintartrata (tar. št.
90.01).

3.  Proizvodi, ki bi se lahko uvrstili v dve ali več tarifnih
številk iz tega poglavja, se uvrstijo v zadnjo po vrsti teh
tarifnih številk.

4.  V tar. št. 29.04 do 29.06, 29.08 do 29.11 in 29.13 do 29.20
zajema katera koli tarifna številka, ki se nanaša na halogenske,
sulfonske, nitro- ali nitrozo- derivate, tudi katere koli
kombinacije ter derivatov, kot so: sulfohalogenski,
nitrohalogenski, nitrosulfonski in nitrosulfohalogenski derivati.

Nitro- in nitrozo- skupine se ne štejejo za "dušikove funkcije"
iz tar. št. 29.29.

V tar. št. 29.11, 29.12, 29.14, 29.18 in 29.22 je "kisikova
funkcija" omejena samo na funkcije (značilnih organskih skupin,
ki vsebujejo kisik), navedene v tar. št. 29.05 do 29.20.

5.  (a)  Estri organskih spojin s kislinsko funkcijo, ki se
uvrščajo v l. do VII. podpoglavje z organskimi spojinami istih
podpoglavij, se uvrščajo s tisto spojino, ki je uvrščena v zadnjo
tarifno številko danega podpoglavja.

(b)  Estri etilalkohola ali glicerina z organskimi spojinami s
kislinsko funkcijo iz I. do VII. podpoglavja se uvrščajo v isto
tarifno številko kot ustrezne spojine s kislinsko funkcijo.

(c)  V skladu s 1. opombo v VI. oddelku in 2. opombo v 28.
poglavju se:

(1)  anorganske soli organskih spojin, kot so spojine s
kislinsko, fenolno ali enolno funkcijo ali organske baze iz I. do
X. podpoglavja ali tar. št. 29.42, se uvrščajo v tarifno številko
ustrezne organske spojine;

(2)  soli, dobljene z reakcijo med organskimi spojinami iz I. do
X. podpoglavja ali tar. št. 29.42, se uvrščajo v ustrezno tarifno
številko po bazi ali kislini (vključno spojine s fenolno ali
enolno funkcijo), iz katerih so dobljene, in ki je zadnja po
vrsti v tem poglavju.

(d)  Alkoholati kovin se uvrščajo v isto tarifno številko kot
ustrezni alkoholi, razen v primeru etanola in glicerina (tar. št.
29.05).

(e)  Halogenidi karboksilnih kislin se uvrščajo v isto tarifno
številko kot ustrezne kisline.

6.  Spojine iz tar. št. 29.30 in 29.31 so organske spojine,
katerih molekule vsebujejo poleg vodikovega, kisikovega ali
dušikovega atoma tudi atome drugih nekovin ali kovin (kot so:
žveplo, arzen, živo srebro ali svinec), neposredno vezane na
ogljikove atome.

Tar. št. 29.30 (organske žveplove spojine) in tar. št. 29.31
(druge organsko-anorganske spojine) ne obsegajo sulfo derivatov
ali halogenskih derivatov (vključno kombiniranih derivatov), ki
imajo poleg vodika, kisika in dušika samo neposredno na ogljik
vezane atome žvepla ali halogenih elementov, ki jim dajejo
lastnosti sulfo derivatov ali halogenskih derivatov (ali
kombiniranih derivatov).

7.  Tar. št. 29.32, 29.33 in 29.34 ne obsegajo epoksidov s tremi
atomi v obroču, ketonperoksidov, cikličnih polimerov aldehidov
ali tioaldehidov, anhidridov polibaznih karboksilnih kislin,
cikličnih estrov polihidroksilnih alkoholov ali fenolov s
polibaznimi kislinami in amidov polibaznih kislin.

Te določbe se uporabljajo le takrat, ko hetero-atomi na položaju
v obroču nastanejo iz postopka ciklizacije ali tukaj navedenih
funkcij.

Opomba k podštevilki

1.  V kateri koli tarifni številki tega poglavja se derivati
kemičnih spojin (ali skupine kemičnih spojin) uvrščajo v isto
podštevilko kot ta spojina (ali skupina spojin), če niso bolj
specifično zajeti v kateri koli drugi podštevilki in če ni
podštevilke s poimenovanjem "drugo" v vrsti ustreznih podštevilk.


                        SPLOŠNA DOLOČILA

Splošno pravilo je, da je to poglavje omejeno na kemično določene
spojine, skladno z določili opombe št. 1 k temu poglavju

                  (A) Kemijsko določene spojine
                 (opomba št. 1 k temu poglavju)

Ločeno kemijsko določena spojina je snov, ki sestoji iz ene
molekulske vrste (na primer: kovalentne ali ionske), katere
sestavo določa stalno razmerje elementov in, ki jo je moč
ponazoriti z določenim strukturnim diagramom. V kristalnem stanju
ustreza molekulska vrsta ponavljajoči se osnovni celici

Ločeno kemično določene spojine, ki vsebujejo še druge snovi,
poljubno dodane med ali po sintezi (vključno tudi prečiščevanje),
so iz tega poglavja izključene. Skladno s tem je na primer:
izključen preparat iz saharina, pomešanega z laktozo z namenom,
da bi bil preparat uporaben kot sladilo (glej komentarska
pojasnila k tar. št. 29.25).

Kemično določene spojine, ki so uvrščene v to poglavje, lahko
vsebujejo nečistoče (opomba 1(a)). Izjema je poimenovanje tar.
št. 29.40, ki se, v razmerju do sladkorjev, omejuje le na kemično
čiste sladkorje.

Pojem "nečistoče" označuje izključno le substance, katerih
povezava s čisto spojino nastane le in neposredno pri procesu
pridobivanja (vštevši prečiščevanje). Te substance lahko
nastanejo zaradi katerihkoli dejavnikov, ki so vplivali na
proces, in so predvsem naslednje:

(a) nereagirane izhodiščne snovi,

(b)  nečistoče, prisotne že v izhodiščnih snoveh,

(c)  reagenti, uporabljeni v procesu pridobivanja spojine
(vštevši v procesu prečiščevanja) in

(d)  vzporedni proizvodi.

Omeniti pa je treba, da take substance ne štejejo za nečistoče v
prav vseh primerih, dovoljenih z opombo 1(a) k temu poglavju. Če
so te substance namenoma puščene v proizvodu z namenom, da bi ga
napravile še posebno primernega za neko vrsto uporabe, potem te
substance ne štejejo za dovoljene nečistoče. Primer: proizvod
sestoji iz metilacetata z metanolom, ki je v metilacetatu namerno
puščen, da bi povečal njegovo primernost kot razredčilo - tak
proizvod je iz tega poglavja izključen in se uvršča v tar. št.
38.14. Za nekatere spojine (npr. za etan, benzen, fenol, piridin)
obstajajo posebna merila čistoče, podana v komentarjih k tar.
številkam 29.01, 29.02, 29.07 in 29.33.

Kemično določene spojine, uvrščene v to poglavje, so lahko
raztopljene v vodi. Skladno z istimi pravili, ki so uporabljena v
splošnih določilih 28. poglavja, tudi to poglavje vključuje
nevodne raztopine in spojine (ali njihove raztopine) z dodanimi
stabilizatorji, agensi zoper prah in z barvili. Primer: stiren,
inhibiran s terciarnim butilkateholom ostane uvrščen v tar.
številki 29.02. Splošna določila k 28. poglavju, ki se nanašajo
na dodajanje stabilizatorjev, agensov zoper prah in barvil, se
uporabljajo mutatis mutandis tudi na kemične spojine iz tega
poglavja. Po istih pravilih, ki veljajo za barvila, lahko te
spojine vsebujejo tudi dodatne vonjave (npr. metilbromid iz tar.
št. 29.03, kateremu so dodane majhne količine kloropikrina).

To poglavje tudi vključuje zmesi izomerov iste organske spojine
(če vsebujejo nečistoče ali ne). To določilo velja samo za zmesi
spojin, ki imajo isto kemično funkcijo (ali funkcije), vendar
obstajajo v svoji naravni obliki ali se pridobivajo tekom iste
sinteze. Vendar pa to poglavje ne vključuje zmesi izomerov
acikličnih ogljikovodikov (razen stereoizomera) - če so nasičeni
ali ne (27. poglavje).

        (B) Razlika med spojinami iz 28. in 29. poglavja

Glej del (B) splošnih določil k 28. poglavju.

Organsko-anorganske spojine, razen tistih, ki so navedene v
opombi št. 2 k 28. poglavju, se uvrščajo v 29. poglavje.

   (C) Proizvodi, ki ostanejo uvrščeni v 29. poglavje, čeprav
                  niso kemično določene spojine

V nadaljevanju so navedene nekatere izjeme pravila, da se 29.
poglavje omejuje la na kemično določene spojine. Te izjeme
vključujejo proizvode, ki so razvrščeni v naslednje tar.
številke:

tar. številka proizvod

29.09         ketonski peroksidi

29.12         ciklični polimeri aldehidov; paraformaldehid

29.19         laktofosfati

29.23         lecitini in drugi fosfoaminolipidi

29.34         nukleinske kisline in njihove soli

29.36         provitamini in vitamini (vštevši koncentrate in      
medsebojne zmesi, v topilu ali ne)

29.37         hormoni

29.38         glikozidi in njihovi derivati

29.39         rastlinski alkaloidi in njihovi derivati

29.40         sladkorni etri in skadkorni estri in njihove soli

29.41         antibiotiki.

To poglavje vključuje tudi diazonijeve soli (glej del (A)
komentarja k tar. št. 29.27), kuplerje, ki se uporabljajo za te
soli in amine, ki se lahko diazotirajo, in njihove soli,
razredčene z npr. nevtralnimi solmi do standardne moči. Namenjene
so za proizvodnjo azo-barv. Lahko so trdne ali tekoče.

  (D) Izključitve nekaterih kemično določenih organskih spojin
                         iz 29. poglavja
                 (opomba št. 2 k temu poglavju)

(1)  Nekatere kemično določene spojine so iz 29. poglavja
izključene tudi, če so kemično čiste. Razen tistih, ki spadajo v
28. poglavje (glej del (B) splošnih določil k temu poglavju),
spadajo k tej skupini še:

(a)  saharoza (tar. št. 17.01); laktoza, maltoza, glukoza in
fruktoza (tar. št. 17.02),

(b)  etilni alkohol (tar. št. 22.07 ali 22.08),

(c)  metan in propan (tar. št. 27.11),

(d)  sečnina (tar. št. 31.02 ali 31.05),

(e)  barvila živalskega ali rastlinskega porekla (npr. klorofil)
(tar. št. 32.03) in

(f)  sintetična barvila (vštevši pigmentna barvila) in sintetični
organski proizvodi, znani kot agensi za beljenje (npr. nekateri
stilbenovi derivati) (tar. št. 32.04).

(2)  Nekatere druge kemično določene spojine, ki bi lahko bile
uvrščene v 29. poglavje, so lahko izključene iz tega poglavja, v
kolikor so pripravljene v določene oblike ali ki bi bili
izpostavljeni določenim postopkom, ki bi njihove kemične sestave
ne spremenili. Ti primeri vključujejo:

(a)  proizvode, primerne za terapevtsko ali profilaktično uporabo
in pripravljene v odmerke ali pakiranja za prodajo na drobno
(tar. št. 30.04),

(b)  proizvode, ki se uporabljajo kot luminoforji, npr.
salicialdizin, katerega lahko obdelujejo tako, da postane
luminiscenčen (tar. št. 32.04),

(c)  barve in druga barvila, pripravljena v oblikah in pakiranjih
za prodajo na drobno (tar. št. 32.12),

(d)  parfumerijske, kozmetične in toaletne pripravke (npr.
aceton), pripravljene v pakiranjih za prodajo na drobno (tar. št.
od 33.03 do 33.07),

(e)  proizvode, primerne za uporabo kot lepila, pripravljene v
oblikah in pakiranjih, katerih neto teža ne presega 1 kg (tar.
št. 35.06),

(f)  trdna goriva (npr. metalaldehid in heksametilenetramin),
pripravljena v oblikah za uporabo kot goriva in tekoča goriva
(npr. tekoči butan), ki se uporabljajo v vžigalnikih za cigarete
in v podobnih vžigalnikih in v posodah prostornine manj kot 300
kub. centimetrov (tar. št. 36.06),

(g)  hidrokinon in druge nezmešane proizvode za fotografske
potrebe, pripravljene v odmerke za prodajo na drobno in v končni
obliki za fotografsko uporabo (tar. št. 37.07),

(h)  dezinfekcijska sredstva, insekticidi itd., pripravljeni, kot
je opisano v tar. št. 38.08,

(i)  proizvode (npr. ogljikov tetraklorid), pripravljene kot
polnila za aparate za gašenje požarov ali pripravljene za granate
za gašenje požarov (tar. št. 38.13),

(j)  sredstva za odstranjevanje črnil (npr. kloramini iz tar. št.
29.35, razredčeni v vodi), pripravljeni v pakiranjih za prodajo
na drobno (tar. št. 38.24) in

(k)  optične elemente (npr. etilendiamin tartarat) (tar. št.
90.01).

     (E) Proizvodi, ki bi se lahko razvrstili v dve ali več
                  tarifnih številk 29. poglavja
                 (opomba št. 3 k temu poglavju)

Taki proizvodi se uvrščajo v zadnjo izmed tar. številk, ki bi
utegnila veljati. Primer: askorbinska kislina bi lahko štela za
lakton (tar. št. 29.32) ali kot vitamin (tar. št. 29.36) - glede
na to mora biti uvrščena v tar. številko 29.36. Podobno je
alilsterol, ki je ciklični alkohol (tar. št. 29.06), pa tudi
steroid z nemodificirano gonansko strukturo in se uporablja
predvsem zaradi njegovega hormonskega učinka (tar. št. 29.37) -
zaradi tega se uvršča v tar. številko 29.37.

Vendar pa je treba omeniti, da (kot izjemo tega pravila) zadnji
stavek besedila tar. številke 29.40 izrecno izključuje proizvode
iz tar. št. 29.37, 29.38 in 29.39.

     (F) Halogenirani, sulfo, nitro ali nitrozo-derivati in
                       njihove kombinacije
                 (opomba št. 4 k temu poglavju)

Nekatere tar. številke 29. poglavja vključujejo določila za
halogene, sulfo, nitro in nitrozo-derivate. Šteti je treba, da so
s tem zaobsežene katerekoli kombinacije teh derivatov, na primer
sulfohalogenirani, nitrohalogenirani, nitrosulfonirani,
nitrosulfohalogenirani in drugi derivati.

Nitro in nitrozne skupine ni šteti za dušikove funkcije pri
uporabi tar. št. 29.29.

Halogenirani, sulfo, nitro ali nitrozo-derivati so dobljeni z
zamenjavo enega ali več vodikovih atomov v prvotni spojini z enim
ali več halogenimi, sulfo (-SO3H), nitro (-NO2) ali nitrozo (-NO)
skupinami ali s katerokoli njih kombinacijo. Da bi se takšni
derivati lahko uvrstili v to poglavje, morajo ostati vse
funkcionalne skupine (npr. aldehidna, karboksilna kislina, amini)
nedotaknjene.

      (G) Razvrščanje estrov, soli in nekaterih halogenidov
                 (opomba št. 5 s temu poglavju)

(1)  Estri.

Estri, dobljeni iz organskih spojin s kislinskimi funkcijami, ki
spadajo v pododdelke I do VII in iz organskih spojin iz teh
pododdelkov, se uvrščajo s tisto spojino, ki je uvrščena v tar.
številko zadnja po vrsti teh pododdelkov.

Primeri:

(a)  Dietilen glikolacetat (ester, dobljen z reakcijo ocetne
kisline iz tar. št. 29.15 z dietilen glikolom iz tar.
št. 29.09)                                         tar. št. 29.15

(b) Metil benzen sulfat (ester, dobljen z reakcijo benzen
sulfonske kisline iz tar. št. 29.04 z metilnim alkoholom iz tar.
št 29.05)                                          tar. št. 29.05

(c) Butil hidrogenftalat (ester karboksilne kisline, v kateri je
zamenjan vodik iz samo ene COOOH skupine)          tar. št. 29.17

(d) Butil ftalilbutil glikolat (ester, dobljen z reakcijo ftalne
kisline iz tar. št. 29.17 in glikolne kisline iz tar. št. 29.18 z
butilnim alkoholom iz tar. št. 29.05)              tar. št. 29.18

To pravilo ne more veljati za estre spojin s kislinskimi
funkcijami z etilnim alkoholom ali glicerinom, saj se te spojine
ne uvrščajo v 29. poglavje. Take estre je treba uvrstiti po
kislinah, iz katerih so dobljeni.

Primer:

Etilacetat (ester, dobljen z reakcijo ocetne kisline iz tar. št.
29.15 z etilnim alkoholom iz tar. št. 22.07
ali 22.08)                                         tar. št. 29.15

Treba je tudi omeniti, da se sladkorni estri in njihove soli
uvrščajo v tar. št. 29.40.

(2)  Soli.

Skladno z opombo št. 1 k IV. pododdelku in opombo št. 2 k temu
poglavju velja naslednje:

(a)  Anorganske soli organskih spojin, kot so spojine s
kislinsko, fenolno in enolno funkcijo, ali pa organske baze iz
pododdelkov I do X ali iz tar. številke 29.42, se uvrščajo v
ustrezno tar. številko glede na organsko spojino. Te soli se
dobijo z naslednjimi reakcijami:

(i)  Organskih spojin s kislinsko, fenolno ali enolno funkcijo z
anorganskimi bazami.

Primer:

Natrijev metoksioksibenzoat je dobljen z delovanjem
metoksibenzojeve kisline iz tar. št.29.18 na natrijev hidroksid
in se uvrsti v                                    tar. št. 29.18.

Soli te vrste so lahko dobljene tudi z delovanjem estra kislin
maloprej naštetih vrst, z anorganskimi bazami.

Primer:

n-Butilni bakrov ftalat (sol, dobljena z delovanjem butil vodik
ftalata iz tar. št. 29.17 na bakrov hidroksid)     tar. št. 29.17


(ii)  organskih baz z anorganskimi kislinami

Primer:

Dietilamin hidroklorid (sol, dobljena z delovanjem dietilamina iz
tar. št. 29.21 s solno kislino iz tar. št. 28.06)  tar. št. 29.21

(b)  Soli, dobljene med organskimi spojinami iz pododdelkov I do
X ali iz tar. št. 29.42, se uvrščajo v ustrezno tar. številko
baze ali kisline (vštevši spojine s fenolno ali enolno funkcijo),
iz katerih so dobljene, in to vselej v zadnjo od tistih, ki se v
poglavju vrstijo po zaporedju.

Primera:

 Anilin acetat (sol, dobljena z delovanjem ocetne kilsine iz tar.
št. 29.15 na anilin iz tar. št. 29.21)             tar. št. 29.21

 Metilamin fenoksiacetat (sol, dobljena z delovanjem metilamina
iz tar. št. 29.21 na fenoksi ocetno kislino iz
tar. št. 29.18)                                    tar. št. 29.21

(3)  Halogenidi karbonskih kislin.

Taki halogenidi se uvrščajo v isto tar. številko kot ustrezne
kisline.

Primer: izobutril klorid se uvršča (kot izobuterna kislina,
kateri ustreza) v tar. št. 29.15.

                     (H) Uvrščanje derivatov

Uvrščanje derivatov kemičnih spojin na ravni tarifnih številk
mora slediti uporabi Temeljnih pravil. Opomba št. 3 k temu
poglavju se uporablja, če bi se nek derivat lahko uvrščal v dve
ali več tarifnih številk.

Znotraj katerekoli izmed tarifnih številk tega poglavja se
derivati uvrščajo na podlagi Opombe k tarifnim podštevilkam št.
1.

                  (IJ) Spojeni sistemi obročev

Spojen sistem obročev je tisti, v katerem sta vsaj dva obroča s
samo eno skupno vezjo in s samo dvema skupnima atomoma

Takšni sistemi se pojavljajo v molekulah policikličnih spojin
(t.j. policikličnih ogljikovodikov, heterocikličnih spojin, v
katerih sta spojena dva ciklična obroča s skupno stranjo z dvema
sosednjima atomoma.

Primeri:

< glej prilogo - Slike: stran 1 >

V kompleksnih sistemih obročev je lahko spoj na več kot eni
strani katerega koli obroča. Policiklične spojine, v katerih
imata dva obroča samo dva skupna atoma, imenujemo "orto spoji".
Na drugi strani pa imenujemo policiklične spojine , v katerih ima
en obroč samo dva skupna atoma z vsakim izmed dveh ali več obroči
zveznega niza obročev, "orto in peri spoji". Naslednji primeri
prikazujejo ta dva tipa spojenih sistemov obročev:

< glej prilogo - Slike: stran 2 >

Po drugi trani pa spodnji primer kaže mostni kinolin (ne spojen).

< glej prilogo - Slike: stran 3 >


                          I. PODODDELEK

     OGLJIKOVODIKI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- IN
                        NITROZO-DERIVATI

29.01

ACIKLIČNI OGLJIKOVODIKI

2901.10 - Nasičeni

  - Nenasičeni:

2901.21 -- etilen

2901.22 -- propen (propilen)

2901.23 -- buten (butilen) in njegovi izomeri

2901.24 -- buta-1,3-dien in izopren

2901.29 -- drugo

Aciklični ogljikovodiki so spojine, ki vsebujejo samo ogljik in
vodik, ki v svoji strukturi nimajo obroča. Lahko se razvrstijo v
dve skupini:

(A) Nasičeni aciklični ogljikovodiki

(B)  Nenasičeni aciklični ogljikovodiki

              (A) NASIČENI ACIKLIČNI OGLJIKOVODIKI

Nasičeni aciklični ogljikovodiki tvorijo homologno vrsto, katero
lahko predstavlja splošna formula (CnH2n+2). V velikih količinah
se nahajajo v naravi in so najpomembnejše sestavine nafte.

Osnovni ogljikovodik je metan (CH4) z enim atomom ogljika. Vendar
se metan, prav tako pa tudi propan (C3H8) s tremi atomi ogljika,
uvrščata v tar. št. 27.11 tudi, če sta kemično čista.

Nasičeni ogljikovodiki, ki spadajo v to tar. številko,
vključujejo:

(1)  Etan (C2H6) z dvema atomoma ogljika;

V to tar. številko se uvršča le etan čistoče najmanj 95 vol. %,
proizvod - etan nižje čistoče se uvršča v tar. št. 27.11.

(2)  Butan (C4H10) s štirimi atomi ogljika

(3)  Pentan  (C5H12) s petimi ogljikovimi atomi

(4)  Heksan  (C6H14) s šestimi ogljikovimi atomi

(5)  Heptan  (C7H16) s sedmimi ogljikovimi atomi

(6)  Oktan  (C8H18) z osmimi ogljikovimi atomi

(7)  Nonan  (C9H20) z devetimi ogljikovimi atomi

(8)  Dekan (C10H22) z desetimi ogljikovimi atomi

(9)  Pentadekan (C15H32) s petnajstimi ogljikovimi atomi

(10) Triakontan (C30H62) s tridesitimi ogljikovimi atomi

(11)  Heksakontan (C60H122) s šestdesetimi ogljikovimi atomi

Ti nasičeni ogljikovodiki so v vodi netopni. Pri normalni
temperaturi in pritisku so ogljikovodiki, ki vsebujejo do štiri
atome ogljika, v plinastem stanju; ogljikovodiki z do petnajst
ogljikovimi atomi so v tekočem stanju, ogljikovodiki z večjim
številom ogljikovih atomov pa so ponavadi v trdnem stanju.

En ali več vodikovih atomov v teh molekulah lahko zamenjajo
alkilni radikali (npr. metil, etil, propil); na ta način ima
izobutan (dimetilpropan, trimetilpropan) isto molekularno formulo
kot običajni butan.

Najpomembnejša ogljikovodika iz te tar. številke v industriji in
v trgovini sta etan in butan, ki se nahajata kot spremljajoča
plina v naravni nafti in v naravnem plinu.

Da se lahko ta dva nasičena ogljikovodika uvrstita v to tar.
številko, morata biti v obliki kemično določenih spojin,
dobljenih ali z rafinacijo nafte ali naravnega plina, ali pa s
sintezo (glede meril za čistočo etana glej predhodno besedilo pod
(1). Vendar pa ta tar. številka izključuje surovi butan, surove
naftne pline in podobne surove plinaste ogljikovodike iz tar. št.
27.11.

             (B) NENASIČENI ACIKLIČNI OGLJIKOVODIKI

Ti nenasičeni aciklični ogljikovodiki vsebujejo po dva, štiri,
šest itd. atomov vodika manj, kot pa nasičeni aciklični
ogljikovodiki z istim številom ogljikovih atomov. Iz tega izhaja
prisotnost dvojnih ali trojnih vezi.

(1)  Monoetilenski ogljikovodiki.

Monoetilenski ogljikovodiki tvorijo homologno vrsto,
predstavljeno s splošno formulo (CnH2n). Nahajajo se v
proizvodih, pridobljenih s termičnim razstavljanjem številnih
organskih spojin (svetleči plin, proizvodi crackiranja nafte
itd.), lahko pa so tudi proizvedeni s sintezo.

(a)  Prvi členi teh vrst, pretežno v plinskem stanju, so:

(i)  Etilen (eten) (C2H4) - brezbarvni plin, šibkega vonja po
etru in močnimi anestetskimi lastnostmi. Uporablja se v
proizvodnji mnogih organskih spojin (npr. etilen-oksida, etil-
benzena, sintetičnega etanola, polietilena itd.).

Da ga lahko uvrstimo v to tar. številko, mora biti čistoče
najmanj 95 vol. %, računano na anhidrirani proizvod. Etilen
manjše čistoče se uvršča v tar. št. 27.11).

(ii)  Propen (propilen) (C3H6) - brezbarven, zelo vnetljiv plin,
dušljivec.

Da ga smemo uvrstiti v to tar. številko, mora biti čistoče
najmanj 90 vol. %, računano na anhidrirani proizvod. Propilen
manjše čistoče se uvršča v tar. št. 27.11.

(iii)  Buteni (butileni) (C4H8)

Da jih smemo uvrstiti v to tar. številko, morajo biti ti nasičeni
ogljikovodiki v obliki kemično določenih spojin. Vendar pa ta
tar. številka izključuje vse surove ogljikovodike iz tar. št.
27.11.

V običajnem trgovanju se ti proizvodi pojavljajo v tekoči obliki
in pod pritiskom.

(b)  Monoetilenski ogljikovodiki, ki vsebujejo od 5 do 15 atomov
ogljika, so tekoči. Najpomembnejši med njimi so:

(i)  Penteni (amileni),

(ii)  Hekseni,

(iii)  Hepteni in

(iv)  Okteni.

(c)  Členi vrste, ki vsebujejo več kot 15 atomov ogljika, so v
trdnem stanju.

(2)  Polietilenski ogljikovodiki.

Polietilenski ogljikovodiki tvorijo vrste z dvema ali več
dvojnimi vezmi in vključujejo:

(a)  propadien (alen) (C3H4),

(b)  buta-1,2-dien (1,2-butadien, metilalen) (C4H6),

(c)  buta-1,3-dien (1,3-butadien) (C4H6) - brezbarven in zelo
vnetljiv plin in

(d)  izopren ali 2-metilbuta-1,3-dien (C5H8) - brezbarvna, zelo
vnetljiva tekočina.

(3)  Acetilenske vrste.

Acetilenski ogljikovodiki vsebujejo ali eno trojno vez
(monoacetileni s splošno formulo CnH2n-2), ali pa več kot eno
trojno vez (poliacetileni).

Najpomembnejši proizvod je acetilen (C2H2), brezbarvni plin
značilnega vonja. Iz njega je moč s sintezo dobiti številne
proizvode (npr. ocetno kislino, aceton, izopren, kloroocetno
kislino, etanol).

Prevaža se vselej v acetonovi raztopini in pod pritiskom, v
jeklenkah, napolnjenih z diatomitom in se ga kljub temu uvršča v
to tar. številko (glej opombo 1(e) k temu poglavju).

Drugi členi te vrste so:

(a)  Propin (alilen, metilacetilen) in

(b)  Butin ali etilacetilen.

(4)  Etil-acetilenski ogljikovodiki.

V svojih molekulah vsebujejo etilenske in acetilenske vezi.

Najpomembnejša med njimi sta vinilacetilen (acetilen, v katerem
je en atom vodika zamenjan z vinilno skupino) in
metilvinilacetilen (v katerem sta oba vodikova atoma zamenjana -
eden z vinilno skupino, drugi z metilno skupino).


29.02

CIKLIČNI OGLJIKOVODIKI

 - Cikloalkani, cikloalkeni in cikloterpeni:

2902.11 -- cikloheksan

2902.19  -- drugi

2902.20 - Benzen

2902.30 - Toluen

 - Ksileni:

2902.41 -- o-ksilen

2902.42 -- m-ksilen

2902.43 -- p-ksilen

2902.44 -- izomeri ksilenov v mešanici

2902.50 - Stiren

2902.60 - Etilbenzen

2902.70 - Kumen

2902.90 - Drugi

Ciklični ogljikovodiki so spojine, ki vsebujejo samo ogljik in
vodik in imajo najmanj en obroč v svoji strukturi. Lahko jih
razdelimo v tri kategorije:

(A)  Ciklani in cikleni

(B)  Cikloterpeni

(C)  Aromatski ogljikovodiki

                     (A) CIKLANI IN CIKLENI

Ciklani in cikleni so ogljikovodiki, ki ustrezajo splošni formuli
CnH2n, če so nasičeni (monociklični ciklani), in splošni formuli
CnH2n-x (v kateri je lahko x = 2, 4, 6 itd.), kadar so
policiklični ciklani ali kadar so nenasičeni (cikleni).

(1)  Monociklični ciklani vključujejo polimetilen in naftenske
ogljikovodike, ki so nahajajo v nekaterih naftah, kot npr.:

(a)  Ciklopropan (C3H6) - plin,

(b)  Ciklobutan (C4H8) - plin,

(c)  Ciklopentan (C5H10) - tekočina in

(d)  Cikloheksan (C6H12) - tekočina.

(2) Policiklični ciklani vključujejo:

(a)  Dekahidronaftalin (C10H18) - brezbarvna tekočina, katero
uporabljajo za barve in lake, za politure itd.

(b)  Spojine s premoščeno vezjo, kot 1,4,4a,5,6,7,8,8a-
oktahidroekso-1,4-endo-5,8-dimetanonaftalen (C12H16), iz katerega
pridobivajo pesticid HEOD (dieldrin).

(c)  Spojine "kletkaste" strukture, kot je npr.
pentaciklo(5.2.1.02.6.03.9.05.8) dekan (C10H12), iz katerega se
izpelje formula dodekaklorpentaciklo(5.2.02.6.03.9.05.8) dekan.

(3)  Cikleni vključujejo:

(a)  ciklobuten (C4H6) - plin,

(b)  ciklopenten (C5H8) - tekočina,

(c)  cikloheksen (C6H10) - tekočina,

(d)  ciklooktatetraen (C8H8) - tekočina in

(e) azilen (C10H8) - v trdnem stanju.

Vendar pa ta tar. številka ne vključuje sintetičnih karotenov, ki
se uvrščajo v tar. št. 32.04.

                        (B) CIKLOTERPENI

Cikloterpeni ne odstopajo od osnovne kemične strukture ciklena in
imajo splošno formulo (C5H8)n, pri čemer je število n lahko 2 ali
več. Pojavljajo se v rastlinskem svetu v obliki dišečih in
hlapljivih tekočin, kot so npr.:

(1)  Pinen, ki je sestavina terpentinskega alkohola borovega
olja, cimetovega olja itd. Je brezbarvna tekočina.

(2)  Kamfen, ki se nahaja v muškatovem olju, v semenih grenke
pomaranče itd.

(3)  Limonen, ki se nahaja v olju citrusovih sadežev; dipenten,
ki je mešani optični izomer limonena. Surovi dipenten je iz te
tar. številke izključen (tar. št. 38.05).

Ta tar. številka izključuje tudi eterična olja (tar. št. 33.01),
smolno, lesno in sulfatno olje, pridobljeno z destilacijo ali
kako drugače iz iglavcev (tar. št. 38.05).

                   (C) AROMATSKI OGLJIKOVODIKI

Te spojine nastajajo iz benzena, ki sestoji iz 6 atomov ogljika
in 6 atomov vodika, razvrščenih v 6CH skupin, ki tvorijo
šestčlenski obroč, znan kot benzenovo ali aromatsko jedro.

(I)  Ogljikovodiki z enim benzenovim obročem - vključujejo
benzen in njegove homologe.

(a)  Benzen (C6H6) se nahaja v plinu kamenega premoga, v
nekaterih naftah in v tekočih proizvodih suhe destilacije
številnih organskih spojin, bogatih z ogljikom (kameni premog,
lignit itd.). Pridobivajo ga tudi sintetično. V čistem stanju je
brezbarvna in gibka tekočina, ki lomi svetlobo in je hlapljiva
ter vnetljiva. Je aromatičnega vonja. Lahko topi smole, masti,
eterična olja, kavčuk itd. Iz benzena se s sintezo pridobivajo
številni proizvodi (je kancerogena snov!).

V to tar. številko ga smemo uvrstiti, če je po teži 95%-ne ali
večje čistoče. Benzeni manjše čistoče so izključeni (tar. št.
27.07).

(b)  Toluen (metilbenzen) (C6H5CH3) je derivat benzena, v katerem
je en atom vodika zamenjan z metilno skupino. Pridobivajo ga z
destilacijo lahkega olja iz katrana kamenega premoga, ali pa s
cikliranjem acikličnih ogljikovodikov. Je brezbarvna, gibka
tekočina, ki lomi svetlobo in je vnetljiva in aromatičnega vonja,
podobnega benzenovemu.

V to tar. številko ga smemo uvrstiti, če je po teži 95%-ne
čistoče ali večje. Tolueni manjše čistoče so izključeni (tar. št.
27.07).

(c)  Ksilen (dimetilbenzen) (C5H4(CH3)2) je derivat benzena, v
katerem sta dva atoma vodika zamenjana z dvema metilnima
skupinama. Obstajajo trije izomeri: orto-ksilen, meta-ksilen in
para- ksilen. Ksilen je bistra in vnetljiva tekočina, ki se
nahaja v lahkem olju katrana kamenega premoga.

Da lahko ksilen uvrstimo v to tar. številko, mora vsebovati po
teži 95 % ali več ksilenovega izomera, pri čemer izomeri štejejo
skupaj. Ksilen manjše čistoče je iz te tar. številke izključen
(tar. št. 27.07).

(d)  Drugi aromatski ogljikovodiki sestoje iz benzenovega obroča
in ene ali več stranskih verig - odprtih ali zaprtih. Obsegajo:

(1)  Stiren (C6H5.CH=CH2) - oljnata, brezbarvna tekočina, ki se
uporablja predvsem za proizvodnjo plastičnih mas (polistirena) in
sintetičnega kavčuka.

(2)  Etilbenzen (C6H5.C2H5) - brezbarvna, vnetljiva in gibka
tekočina, ki se nahaja v katranu kamenega premoga in se ponavadi
pridobiva iz benzena ali etilena.

(3)  Kumen (C6H5.CH(CH3)2) - brezbarvna tekočina, ki se nahaja v
nekaterih naftah. Uporablja se za proizvajanje fenolov, acetona,
alfa-metilstirena in etilena.

(4)  p-Cimen (CH3.C6H4.CH(CH3)2) - v obilju se nahaja v nekaj
eteričnih oljih. Je brezbarvna tekočina prijetnega vonja.

 Surovi p-cimen je izključen (tar. št. 38.05).

(5)  Tetrahidronaftalin (tetralin) (C10H12) - pridobivajo ga s
katalitskim hidrogeniranjem naftalina. Je brezbarvna tekočina
vonja, podobnega terpenovemu. Uporablja se kot razredčilo.

(II)  Ogljikovodiki z dvema ali več nekondenziranimi benzenovimi
obroči.

(a)  Difenil (C6H5.C6H5) je v obliki svetlikastih belih kristalov
prijetnega vonja. Uporablja se predvsem za pridobivanje klorovih
derivatov (plastifikatorjev), kot hladilna tekočina (čist ali
zmešan z difenil-etrom) in kot moderator v jedrskih reaktorjih.

(b)  Difenilmetan (C6H5.CH2.C6H5) je ogljikovodik z dvema
benzenovima prstanoma, vezana na metilensko skupino (CH2).
Kristalizira v brezbarvne iglice, je močnega vonja, ki spominja
na geranij. Uporablja se v organskih sintezah.

(c)  Trifenilmetan (CH(C6H5)3) je metan, pri katerem so trije
vodikovi atomi zamenjani s tremi benzenovimi obroči.

(d)  Terfenili so mešani izomeri terfenila, katere uporabljajo
kot hladilna sredstva in kot moderatorje v jedrskih reaktorjih.

(III)  Ogljikovodiki z več kondenziranimi benzenovimi obroči.

Ti ogljikovodiki vsebujejo dva ali več benzenovih obročev, ki so
med seboj sprijeti, na primer:

(a)  Naftalin (C10H8), ki nastane s kondenzacijo dveh benzenovih
prstanov. Nahaja se v katranu premoga, v nafti, v premogovem
plinu, lignitovem katranu itd. Kristalizira v fine bele luskine
in je značilnega vonja.

Da ga smemo uvrstiti v to tar. številko, mora biti njegova
kristalizacijska točka najmanj 79,4 stopinj C. Naftalin manjše
čistoče je iz te tar. številke izključen (tar. št. 27.07).

(b)  Fenatren (C14H10), ki nastane s kondenzacijo treh benzenovih
prstanov. Je eden izmed proizvodov destilacije katrana kamenega
premoga. Je v obliki finih, brezbarvnih in fluoroscenčnih
kristalov.

V to tar. številko se uvršča samo, če je kemično določena spojina
v čistem ali v trgovsko čistem stanju. Surovega se uvršča v tar.
št. 27.07.

(c)  Antracen (C14H10) prav tako nastane s kondenzacijo treh
benzenovih obročev. Nahaja se v katranu kamenega premoga. Je v
obliki brezbarvnih kristalov rumenkastega prahu s škrlatnomodro
fluoroscenco.

Da ga smemo uvrstiti v to tar. številko, mora biti 90%-ne ali
večje čistoče. Antracen manjše čistoče je izključen (tar. št.
27.07).

 Ta tar. št. vključuje še naslednje ogljikovodike:

(1)  Acenafen,

(2)  Metilantracene,

(3)  Fluoren,

(4)  Fluoranten in

(5)  Piren.

Ta tar. številka izključuje tiste dodecilbenzene in
nonilnaftaline, ki so mešani alikilarin-ogljikovodiki (tar. št.
38.17).


29.03

HALOGENSKI OGLJIKOVODIKI DERIVATI

 - Nasičeni klorirani derivati acikličnih ogljikovodikov

2903.11 -- monoklormetan (metilklorid) in monokloretan
(etilklorid)

2903.12 -- diklormetan (metilenklorid)

2903.13 -- kloroform (triklormetan)

2903.14 -- ogljikov tetraklorid

2903.15 -- 1,2-dikloretan (etilendiklorid)

2903.16 -- 1,2-diklorpropan (propilen-diklorid) in diklorbutani

2903.19 -- drugi

 - Klorirani derivati nenasičenih acikličnih ogljikovodikov:

2903.21 -- vinilklorid (kloretilen)

2903.22 -- trikloretilen - C2HCl3

2903.23 -- tetraklor etilen (perkloretilen) - C2Cl4

2903.29 -- drugi

2903.30 - Fluorirani, bromirani ali jodirani derivati acikličnih
ogljikovodikov

 - Halogenirani derivati acikličnih ogljikovodikov, ki vsebujejo
dva ali več
 različnih halogenskih elementov

2903.41 - - triklorofluorometan - (CFC - 11)

2903.42 - - diklorodifluorometan - (CFC - 12)

2903.43 - - triklorotrifluoroetani - (CFC - 113)

2903.44 - - diklorotetrafluoroetani in klorpentafluoretan

2903.45 - - drugi perhalogenirani derivati, samo z fluorom in
klorom

2903.46 - - bromoklorodifluorometan, bromotrifluorometan in
dibromtetrafluoroetani

2903.47 - - drugi perhalogenirani derivati

2903.49 - - drugi

 - Halogenirani derivati ciklanskih, ciklenskih in
cikloterpenskih ogljikovodikov:

2903.51 -- 1,2,3,4,5,6-heksaklorcikloheksan

2903.59 -- drugi

 - Halogenirani derivati aromatičnih ogljikovodikov:

2903.61 --  klorbenzen, o-diklorbenzen in p-diklorbenzen

2903.62 --  heksaklorbenzen in DDT (1,1,1-trikloro-2,2 bis (p-
klorfenil)etan)

2903.69 --  drugi

Te spojine se dobijo z zamenjavo enega ali več atomov vodika v
strukturni formuli z enakim številom atomov halogenov (fluora,
broma, joda in klora).

    (A) NASIČENI KLORIRANI DERIVATI ACIKLIČNIH OGLJIKOVODIKOV

(1)  Klorometan (metilklorid) je brezbarvni plin, katerega
ponavadi prevažajo v tekočem stanju v jeklenkah. Uporablja se kot
hladilno sredstvo, za anastezijo in v organskih sintezah.

(2)  Diklormetan (metilenklorid) je toksična, brezbarvna in
hlapljiva tekočina, ki se uporablja v organskih sintezah.

(3)  Kloroform (triklormetan) je brezbarvna, hlapljiva tekočina
značilnega vonja, in se je uporabljal kot anestetik, kot topilo
in v organskih sintezah.

(4)  Ogljikov tetraklorid je brezbarvna tekočina, ki se uporablja
za gašenje požarov in kot topilo za žveplo, olje, mast, lak,
smole, nafto itd.

(5)  Kloretan (etilklorid) se pojavlja v plinastem ali
utekočinjenem stanju v posebnih kontejnerjih. Uporablja se kot
anestetik.

(6)  1,2-Dikloretan (etilendiklorid) je brezbarvna in toksična
tekočina. Uporabljajo jo kot topilo.

(7)  1,2-Diklorpropan (propilen diklorid) je brezbarvna in
stabilna tekočina. Je vonja, podobnega vonju kloroforma.
Uporabljajo ga v organskih sintezah in kot topilo za masti, olja,
voske, gumo in smole.

(8)  Diklorbutani.

Ta tar. številka izključuje:

(a)  kloroparafine, v kolikor so zmesi kloriranih derivatov.
Kloroparafini so trdne snovi z lastnostmi umetnih voskov in se
uvrščajo v tar. št. 34.04, medtem ko se tekoči kloroparafini
uvrščajo v tar. št. 38.24, in

(b)  proizvode, pripravljene kot polnila za aparate za gašenje
požarov ali kot granate za gašenje požarov (tar. št. 38.13).

   (B) NENASIČENI KLORIRANI DERIVATI ACIKLIČNIH OGLJIKOVODIKOV

(1)  Vinil klorid (kloretilen) je plin z vonjem po kloroformu.
Pojavlja se v tekočem stanju v jeklenih posodah. Uporabljajo ga
za proizvodnjo polivinilklorida iz tar. št. 39.04.

(2)  Triklor etilen je brezbarvna tekočina z vonjem po
kloroformu. Je topilo za lake, olja in masti, uporablja pa se v
organskih sintezah.

(3)  Tetraklor etilen (perkloretilen) je brezbarvna tekočina.
Uporablja se kot topilo pri suhem čiščenju.

(4)  Viniliden klorid.

         (C) FLUORIRANI, BROMIRANI ALI JODIRANI DERIVATI
                    ACIKLIČNIH OGLJIKOVODIKOV

(1)  Bromometan (metilbromid) se pojavlja v plinastem stanju ali
utekočinjen v posebnih kontejnerjih. Uporablja se za gašenje
požarov in kot hladilno sredstvo.

(2)  Bromoetan (etilbromid) je tekočina z vonjem, podobnim vonju
kloroforma. Uporabljajo ga v organskih sintezah.

(3)  Bromoform je brezbarvna tekočina značilnega vonja, ki se
uporablja kot pomirjevalo.

(4)  Alilbromid.

(5)  Jodometan (metiljodid) in jodoetan (etiljodid) sta tekočini,
ki se uporabljata v organskih sintezah.

(6)  Dijodometan (metilenjodid).

(7)  Jodoform se pojavlja v obliki rumenega prahu ali rumenih
kristalov značilnega vonja, uporabljajo ga v medicini kot
antiseptik.

(8)  Aliljodid (3-jodopropen).

Ta tar. številka izključuje proizvode, pripravljene kot polnjenja
za aparate za gašenje požarov ali kot granate za gašenje požarov
iz tar. št. 38.13.

  (D) HALOGENIRANI DERIVATI ACIKLIČNIH OGLJIKOVODIKOV, KI IMAJO
                 DVA ALI VEČ RAZLIČNIH HALOGENOV

Trgovino s triklorofluormetanom (CFC-11), diklorodifluormetanom
(CFC-12), triklorotrifluoretanom (CFC-113),
diklorotetrafluoroetanom (CFC-114), kloropentafluoroetanom (CFC -
115), bromoklorodifluorometanom - HALON 1211,
bromotrifluoroetanom in dibromotetrafluoroetanom - HALON 2402
nadzira Montrealski protokol o snoveh, ki načenjajo ozonski
plašč.

Ta tar. številka izključuje proizvode, pripravljene kot polnjenja
za aparate za gašenje požarov ali kot granate za gašenje požarov
(tar. št. 38.13).

        (E) HALOGENIRANI DERIVATI CIKLANSKIH, CIKLENSKIH
                IN CIKLOTERPENSKIH OGLJIKOVODIKOV

(1)  1,2,3,4,5,6-Heksaklorocikloheksan - bel ali rumenkast prah
ali luskine. Je zelo močan insekticid.

(2)  Halogenirani derivati ciklopropana ali ciklobutana.

(3)  Oktaklorotetrahidro-4.7-endometilenindan - prav tako močan
insekticid.

(4)  Halogeni derivati ogljikovodikov celičaste strukture, kot je
npr. dodekaklorpentaciklon (5.2.1.02.6.03.9.05.8) dekan.

(5)  Halogeni derivati cikloterpena, kot sta npr. klorokamfen in
bornilklorid.

       (F) HALOGENIRANI DERIVATI AROMATSKIH OGLJIKOVODIKOV

(1)  Klorobenzen je vnetljiva tekočina šibko aromatičnega vonja.
Uporablja se v organskih sintezah, pa tudi kot topilo za lake,
smole in bitumne.

(2)  o-Diklorobenzeni - brezbarvne tekočine.

(3)  m-Diklorbenzen - brezbarvna tekočina.

(4)  p-Diklorbenzen - v obliki belih kristalov. Uporablja se kot
insekticid in kot vmesni proizvod v proizvodnji barv.

(5)  Heksaklorbenzen - v obliki belih kristalov, ki se v vodi ne
topijo.

(6)  1,1,1-Trikloro-2,2-di(p-klorfenil)etan in
diklorodifeniltrikloretan (DDT) sta v obliki brezbarvnih
kristalov. Ima insekticidne lastnosti.

(7)  Benzilklorid - brezbarvna tekočina prijetnega vonja. Je
močan solzivec. Uporabljajo ga v organskih sintezah.

(8)  Monofluoronaftalini - v obliki gibke tekočine (a) ali
hlapljivih kristalov (b). Imajo vonj po naftalinu in se
uporabljajo v organskih sintezah, kot plastifikatorji itd.

(9)  1,4-Dihidronaftalin - v obliki odsevnih brezbarvnih
kristalov. Oktaklornaftalin - v obliki odsevnih rumenkastih
kristalov. Uporabljata se kot insekticida.

Tekoči poliklornaftalini se v to tar. številko uvrščajo le, v
kolikor niso zmesi. Če so v trdnem stanju ali če so zmesi in
imajo lastnosti umetnih voskov, so iz te tar. številke izključeni
(tar. št. 34.04).

(10) Bromostiren.

Ta tar. številka izključuje poliklordifenile, ki so zmesi
kloriranih derivatov. Če so v trdnem stanju in z lastnostmi
umetnih voskov, spadajo v tar. št. 34.04, v tekočem stanju pa v
tar. št. 38.24.


29.04

SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI OGLJIKOVODIKOV, HALOGENIRANI
ALI NEHALOGENIRANI

2904.10 -  Derivati, ki vsebujejo samo sulfo- skupine, njihove
soli in etil estri

2904.20 -  Derivati, ki vsebujejo samo nitro- ali nitrozo-
skupine

2903.90 -  Drugi

                       (A) SULFO-DERIVATI

To so ogljikovodiki, pri katerih je en ali več atomov vodika
zamenjanih z ustreznim številom sulfonskih skupin (-SO3H).
Ponavadi jih imenujejo sulfonske kisline. Ta tar. številka
vključuje tudi soli in etil estre sulfonskih kislin (glej opombo
5(b) k temu poglavju).

(1)  Sulfo-derivati acikličnih ogljikovodikov:

(a)  etilensulfonska kislina in

(b)  etansulfonska kislina

(2)  Sulfo-derivati cikličnih ogljikovodikov:

(a)  benzensulfonske kisline,

(b)  toluensulfonske kisline (katere včasih zmotno imenujejo
benzilsulfonske kisline),

(c)  ksilensulfonske kisline,

(d)  benzendisulfonske kisline in

(e)  naftalinsulfonske kisline.

                       (B) NITRO-DERIVATI

To so ogljikovodiki, pri katerih je en ali več vodikovih atomov
zamenjanih z ustreznim številom nitro skupin (-NO2).

(1)  Nitro-derivati acikličnih ogljikovodikov:

(a)  nitrometan,

(b)  nitroetan,

(c)  nitropropan in

(d)  trinitrometan.

(2)  Nitro-derivati cikličnih ogljikovodikov:

(a)  nitrobenzen (mirbanino olje) - v obliki odsevnih rumenih
kristalov ai rumenkaste oljnate tekočine z vonjem po grenkem
mandlju. Uporablja se v parfumeriji, v proizvodnji mil, v
organskih sintezah in kot denaturant itd.,

(b)  m-dinitrobenzen - v obliki brezbarvnih iglic ali kosmov.
Uporablja se v proizvodnji eksploziv,

(c)  nitrotoluen (orto, meta in para),

(d)  2,4-dinitrotoluen - v obliki kristalov, ki se uporabljajo v
proizvodnji eksploziva,

(e)  2,4,6-trinitrotoluen - močan eksploziv,

(f)   5-terciarnibutil-2,4,6-trinitrometaksilen (ksilenov mošus)
- uporablja se v parfumeriji in

(g)  nitroksilen, 3-terciarnibutil-2.6-dinitro-para-cimen
(cimenov mošus), nitronaftalen itd.

                       C) NITROZO-DERIVATI

To so ogljikovodiki, pri katerih je en ali več atomov vodika
zamenjanih z ustreznim številom nitrozo skupin (-NO), na primer:

(1)  Nitrozobenzen in

(2)  Nitrozotoluen (orto, meta in para).

                 (D) SULFOHALOGENIRANI DERIVATI

To so ogljikovodikovi derivati, katerih molekule vsebujejo eno
ali več sulfonskih skupin (-SO3H), ali pa njihove soli ali etil
estre ter je enega ali več halogenov, ali druge halosulfonske
skupine.

Sem sodijo:

(1)  Klor-, brom- in jodobenzensulfonske kisline (orto, meta,
para),

(2)  Klor-, brom- in jodobenzendisulfonske kisline,

(3)  Klornaftalinsulfonske kisline in

(4)  Toulenparasulfonilklorid (p-toulensulfonil klorid).

                 (E) NITROHALOGENIRANI DERIVATI

To so derivati ogljikovodikov, katerih molekule vsebujejo eno ali
več nitro skupin (NO2) in enega ali več halogenov, na primer:

(1)  Trikloronitrometan ali kloropikrin,

(2)  Jodotrinitrometan (jodopikrin),

(3)  Kloronitrometan,

(4)  Bromonitrometan,

(5)  Jodonitrometan,

(6)  Kloronitrobenzen in

(7)  Kloronitratoluen.

                  (F) NITROSULFONIRANI DERIVATI

To so derivati, katerih molekule vsebujejo eno ali več nitro
skupin (-NO2) in eno ali več sulfo skupin (-SO3H) ali njihove
soli ali etil estre.

(1)  Nitrobenzensulfonske in di- in trinitrobenzensulfonske
kisline,

(2)  Nitrotoluensulfonske in di- in trinitrotoluensulfonske
kisline,

(3)  Nitronaftalinsulfonske kisline in

(4)  Dinitrostilbensulfonske kisline.

    (G) NITROSULFOHALOGENIRANI IN DRUGI SESTAVLJENI DERIVATI

To so derivati spojin vrst, ki zgoraj niso navedene, na primer
takšnih z eno ali več nitro skupinami (-NO2), sulfo skupinami (-
SO3H) ali njihovimi solmi ali etil estri ter z enim ali več
halogeni. Značilni primeri so  sulfonirani derivati
klornitrobenzenov, klornitrotoluenov itd.


                         II. PODODDELEK

       ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI
                        NITROZO- DERIVATI

29.05

ACIKLIČNI ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO - ALI
NITROZO - DERIVATI

 - Nasičeni enohidroksilni alkoholi:

2905.11 -- metanol (metilalkohol)

2905.12 -- propan-1-ol (propilalkohol) in propan-2-ol (izopropil-
alkohol)

2905.13 -- butan-1-ol (n-butilalkohol)

2905.14 -- drugi butanoli

2905.15  -- pentanol (amilalkohol) in njegovi izomeri

2905.16 -- oktanol (oktilalkohol) in njegovi izomeri

2905.17 -- dodekan-1-ol (laurialkohol), heksadekan-1-ol
(cetilalkohol) in oktadekan- 1-ol (stearilalkohol)

2905.19 -- drugi

 - Nenasičeni enohidroksilni alkoholi:

2905.22 -- aciklični terpenski alkohol

2905.29 -- drugi

 - Dioli:

2905.31 -- etilenglikol (etandiol)

2905.32 -- propilenglikol (propan-1,2-diol)

2905.39 -- drugi

 - Drugi večhidroksilni alkoholi:

2905.41 -- 2-etil-2-(hidroksimetil)propan-1,3-diol
(trimetilolpropan)

2905.42 -- pentaeritriol

2905.43 -- manitol

2905.44 -- D-glucitol (sorbitol)

2905.45 -- glicerin

2905.49 -- drugi

2905.50 - Halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo- derivati
acikličnih alkoholov

Aciklični alkoholi so derivati acikličnih ogljikovodikov, ki
nastanejo z zamenjavo enega ali več vodikovih atomov s
hidroksilno skupino. To so kisikove spojine, ki reagirajo s
kislinami in pri tem tvorijo spojine, znane kot estri.

Alkoholi so lahko primarni (vsebujejo značilno skupino  - CH2OH),
sekundarni (z značilno skupino CH.OH, ali pa terciarni, ki
vsebujejo značilno skupino  C.OH.

Ta tar. številka vključuje aciklične alkohole in njihove
halogenske, sulfo, nitro, nitrozo, sulfohalogene,
nitrohalogenske, nitrosulfo ali nitrosulfohalogenske derivate
(npr. monoklorhidrini glicerina in etilenglikola).
Aldehidbisulfitske spojine in ketonbisulfitske spojine se
uvrščajo kot sulfoderivati alkohola (npr. aldehid natrijevega
bisulfita, formaldehid natrijevega bisulfita, baldrijanov aldehid
natrijevega bisulfita in aceton natrijevega bisulfita). Ta tar.
številka vključuje tudi alkoholate kovin iz alkoholov iz te tar.
številke in iz etanola ali glicerina.

Ta tar. številka izključuje etanol (etilni alkohol), kemično čist
ali ne (glej komentar k tar. št. 22.07 ali 22.08).

              (A) NASIČENI MONOHIDROKSILNI ALKOHOLI

(1)  Metanol (metilni alkohol) pridobivajo s suho destilacijo
lesa ali s sintezo. Čisti metanol je gibka, brezbarvna in
vnetljiva tekočina značilnega vonja. Uporablja se v organskih
sintezah, kot topilo, v industriji barvil in v proizvodnji
eksploziva, farmacevtskih proizvodov itd. Lesna nafta (surovi
metilni alkohol), dobljena s suho destilacijo lesa, je iz te tar.
številke izključena (tar. št. 38.07).

(2)  Propanol (propilni alkohol) in propandiol (izopropilni
alkohol) sta brezbarvni tekočini. Slednjega pridobivajo s sintezo
iz propilena in se uporablja v proizvodnji acetona in
metakrilata, kot topilo itd.

(3)  Butanol (n-butilni alkohol) in drugi butanoli (4 izomeri) so
brezbarvne tekočine. Uporabljajo se v organskih sintezah in kot
topila.

(4)  Pentanol (amilni alkohol) in njegovi izomeri. Obstaja osem
različnih izomerov. Fermentacijski amilni alkohol pridobivajo
pretežno iz patoke (znan tudi kot olje melase, patočno olje,
krompirjevo olje itd. - tar. št. 38.24).; patoka je zadnje, kar
priteče iz kotla pri kuhanju žganja) in ki se dobi pri
rektifikaciji etilnega alkohola. Amilni alkoholi se lahko
pridobivajo tudi s sintezo plinastih ogljikovodikov, ki nastajajo
pri crackiranju nafte.

(5)  Heksanoli in heptanoli (heksilni in heptilni alkohol).

(6)  Oktanol (oktilni alkohol) in njegovi izomeri.

(7)  Dodekanol (laurilni alkohol), heksadekanol (cetilni alkohol)
in oktadekanol (stearilni alkohol).

Ta tar. številka ne vključuje mastnih alkoholov čistoče, manjše
od 90 %, računane na težo suhega proizvoda (tar. št. 38.23).

             (B) NENASIČENI MONOHIDROKSILNI ALKOHOLI

Ti alkoholi vključujejo:

(1)  Alilni alkohol,

(2)  Etilpropalilni alkohol (2-etil-2-heksen-1-ol),

(3)  Oleilni alkohol in

(4)  Aciklične terpenske alkohole, npr. fitol. Terpenski alkoholi
se skoraj popolnoma pretvarjajo v hidroaromatske spojine in se
nahajajo v nekaterih eteričnih oljih. Taki alkoholi so npr.
geraniol, citronelol, linalol, rodinol in nerol in se uporabljajo
v parfumeriji.

           (C) DIOLI IN DRUGI POLIHIDROKSILNI ALKOHOLI

(I)  Dioli

(1)  Etilenglikol (etandiol) je brezbarvna tekočina v obliki
sirupa, katere vonj rahlo nadražuje. Uporablja se v proizvodnji
nitroglikola (eksploziva), kot topilo za lake, kot sredstvo zoper
zmrzovanje in v organskih sintezah.

(2)  Propilenglikol (propan-1,2-diol) - brezbarvna, viskozna in
higroskopična tekočina.

(II)  Drugi polihidroksilni alkoholi

(1) Glicerol (propan-1,2,3-triol). Glicerol, znan tudi kot
glicerin je lahko dobljen s prečiščevanjem surovega glicerina
(t.j. z destilacijo, ionsko izmenjavo) ali pa sintetično iz
propilena.

Glocerol je sladkega okusa, večinoma je brez barve in vonja,
včasih pa je lahko tudi bledo rumenkast.

Za uvrstitev v to tar. št. mora biti glicerol čistoče 95% ali
več, računano na maso suhega proizvoda. Glicerol manjše čistoče
(surovi glicerol) je iz te tar. Številke izključen (tar. št.
15.20).

(2) 2-Etil-2-(hidroksimetil)propan-1,3-diol (trimetilpropan) -
uporablja se v proizvodnji lakov in alkidnih smol, sintetičnih
sušljivih olj, uretanskih pen in premazov.

(3)  Pentaeritritol - bel kristalni prah, ki se uporablja v
proizvodnji eksploziva in plastičnih mas.

(4)  Manitol - v obliki belega kristalnega prahu ali zrnc. Nahaja
se v rastlinskem svetu (sok Fraxinus ornusa) in se pridobiva s
sintezo. Uporabljajo ga kot laksativ (za čiščenje) in v
proizvodnji eksploziva (manitol heksanitrat).

(5)  D-glucitol (sorbitol) - v obliki belega kristalnega in
higroskopičnega prahu. Uporablja se v parfumeriji, v proizvodnji
askorbinske kisline (ki se uporablja v medicini) in kot
površinsko aktivno sredstvo, kot nadomestek za glicerin, kot
vlažilec (sredstvo za uravnavanje vlažnosti).

aD2O = 0-1,5 stopinj(optična sučnost) za kristalizirajoči

aD2O = 1,5-3 stopinj (optična sučnost) za nekristalizirajoči
(tar. št.38.24) ph.EUR

(6)  Pentantriol, heksantriol itd.

Ta tar. številka izključuje sorbitol iz tar. št. 38.24.

       (D) HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI
                        ACIKLIČNIH SPOJIN

(1)  Kloral hidrat (CCl3H(OH)2 (2,2-trikloro-etan-1,1-diol). Je v
obliki brezbarvnih toksičnih kristalov. Uporablja se kot
hiptonično sredstvo in v organskih sintezah.

(2)  Trikloro-terciarni-butilni alkohol, ki se uporablja v
medicini in

(3)  Etklorvinol - psihotropna substanca (glej spisek na koncu
29. poglavja).


29.06

CIKLIČNI ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO-ALI
NITROZO-DERIVATI

 - Ciklanski, ciklenski ali cikloterpenski:

2906.11 -- mentol

2906.12 -- cikloheksanol, metilcikloheksanoli in
dimetilcikloheksanoli

2906.13 -- steroli in inozitoli

2906.14 -- terpinoli

2906.19 -- drugi

 - Aromatski:

2906.21  -- benzilalkohol

2906.29 -- drugo

      (A) CIKLANSKI ALI CIKLOTERPENSKI ALKOHOLI IN NJIHOVI
         HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI

(1)  Mentol - sekundarni alkohol, ki je glavna sestavina mete in
je v obliki kristalov. Uporablja se kot antiseptik, za lokalno
anestezijo in pri boleznih dihalnih poti.

(2)  Cikloheksanol, metil in dimetilcikloheksanoli - so
značilnega vonja po kafri. Uporabljajo se kot topila za lake.
Dimetilcikloheksanol se uporablja v proizvodnji mil.

(3)  Steroli - aciklični alkoholi, nasičeni ali nenasičeni, po
strukturi pa tako, kot so dobljeni iz ogljikovodikov perihidro-
1,2-ciklopentanofenantrenske hidroksilne skupine, vezane na
tretji ogljik, z metilno skupino na 10. in 13. ogljik in za bočno
verigo iz 8 do 10 ogljikovih atomov, vezanih na 17. ogljik.
Steroli so v obilju v živalskem svetu (zoosteroli) in v
rastlinskem svetu (fitosteroli). Najpomembnejši med njimi je
holesterol, katerega pridobivajo iz hrbteničnega mozga živine in
iz volnene masti. Dobivajo ga tudi iz žolča, predstavlja pa tudi
vzporedni proizvod pri ekstakciji lecitina iz jajčnega rumenjaka.
Je v obliki odsevnih in brezbarvnih ploščic, ki se v vodi ne
tope.

Ta tar. številka izključuje ergosterol, ki se nahaja v gobah in v
rženih rožičkih in je provitamin, iz katerega pridobivajo vitamin
D2 z ultravijoličnim sevanjem. Tako ergosterol kot vitamin D2 se
uvrščata v tar. št. 29.36.

(4)  Inozitoli - sestavine telesnih tkiv. Obstaja devet različnih
izomernih oblik inozitola. Pojavlja se v obliki belih kristalov
in so zelo razširjeni v rastlinskem in živalskem svetu.

(5)  Terpineoli - zelo pomembni alkoholi, ki se uporabljajo kot
osnove za parfume, kot je npr. parfum "španski bezeg" itd.
Nahajajo se v naravi v prostem stanju, ali pa esterificirani v
številnih eteričnih oljih (npr. v kardamonovem, v olju sladke
pomaranče, pomarančinega cveta, semen grenke pomaranče, sladkega
majarona, muškata, terpentina, rdečega lovorja, kafre itd.).

Komercialni terpineol je ponavadi zmes izomerov, vendar ostaja
uvrščen v to tar. številko (glej opombo št. 1(b). Je brezbarvna,
oljnata tekočina, katero včasih uporabljajo kot baktericid. Trdni
izomer se uporablja v medicini, lahko pa tudi kot baktericid.

(6)  Terpin - pridobivajo ga sintetično in je v obliki belih
kristalov. Terpinov hidrat pridobivajo iz terpentina in je v
obliki brezbarvnih kristalov. Je aromatičen. Uporabljajo ga v
medicini in za proizvodnjo terpineola.

(7)  Borneol (borneova kafra) - alkohol, ki ustreza ketonski
kafri. Videz in vonj sta podobna videzu in vonju naravne kafre.
Je kristalna in bela, včasih rjavkasta masa, ki pri sobni
temperaturi hlapi.

(8)  Izoborneol - v obliki listastih kristalov in predstavlja
prehodno stanje pri spreminjanju alfapinena v kafro.

(9)  Sanatol - glavna sestavina olja sandalovca.

      (B) AROMATSKI ALKOHOLI IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-,
                   NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI

Aromatski alkoholi vsebujejo hidroksilno skupino (-OH) in se ne
vežejo na aromatske obroče, temveč na bočne verige.

(1)  Benzilni alkohol (fenilmetanol, fenilkarbinol) se nahaja v
prostem stanju ali estrificiran v jasminovem in tuberozinem olju,
pa tudi v stiraksu in tolubalzamu. Je brezbarvna tekočina
prijetnega, aromatičnega vonja. Uporabljajo jo v organskih
sintezah, v proizvodnji lakov, barvil, umetnih vonjav itd.

(2)  2-Feniletanol (feniletilni alkohol) - tekočina, glavna
sestavina rožnega olja.

(3)  3-Fenilpropanol (fenilpropilni alkohol) - nahaja se v
stiraksu, v benzoinski gumi s Sumatre in v olju kitajskega
cimeta. Je gosta in brezbarvna tekočina s šibkim vonjem po
hijacintah.

(4)  Cinamilni alkohol - nahaja se v tekočem stiraksu in v peru-
balzamu. Kristalizira v iglice z vonjem po hijacintah.

(5)  Difenilmetanol (difenilkarbinol, benzhidrol) - kristalizira
v iglice.

(6)  Trifenilmetanol (trifenilkarbinol) - je v kristalni obliki.
Predstavlja sorodno snov neke pomembne skupine barv, iz katere
sta tudi aurin, rosanilin itd.

V smislu te tar. skupine se spojine aldehid-bisulfitov in spojine
keton-bisulfitov uvrščajo kot sulfonirani derivati alkohola. Ta
tar. številka vključuje alkoholate kovin cikličnih alkoholov.


                         III. PODODDELEK

     FENOLI, FENOLNI ALKOHOLI IN NJIHOVI SULFO-, NITRO- ALI
                        NITROZO-DERIVATI

29.07

FENOLI; FENOLNI ALKOHOLI

 - Monofenoli:

2907.11 -- fenol (hidroksibenzen) in njegove soli

2907.12 -- krezoli in njihove soli

2907.13 -- oktilfenol, nonilfenol in njihovi izomeri; njihove
soli

2907.14 -- ksilenoli in njihove soli

2907.15 -- naftoli in njihove soli

2907.19 -- drugi

  - Polifenoli:

2907.21 -- rezorcin in njegove soli

2907.22 -- hidrokinon (kinol) in njegove soli

2907.23 -- 4,4-izopropilidendifenol (bisfenol-A, difenilolpropan)
in njegove soli

2907.29 -- drugo

2907.30 - Fenol alkoholi

Fenoli nastanejo z zamenjavo enega ali več vodikovih atomov
benzenovega obroča s hidroksilno skupino (-OH).

Zamenjava enega vodikovega atoma daje monohidroksilne fenole
(monofenoli), zamenjava dveh ali več vodikovih atomov daje
polihidroksilne fenole (polifenoli).

Ta zaporedna zamenjava se lahko odraža na enem ali večih
benzenovih obročev.

V prvem primeru nastanejo mononuklearni fenoli, v drugem pa
polinulearni fenoli.

Hidroksilna skupina se lahko vnese tudi v benzenove homologe; iz
toluena tako dobivajo fenolov homolog, znan kot kreozol, iz
ksilola pa ksileol.

Ta tar. številka vključuje soli in alkoholate kovin fenolov in
fenolnih alkoholov.

                  (A) MONONUKLEARNI MONOFENOLI

(1)  Fenol (hidroksibenzen) (C6H5.OH) pridobivajo s frakcijsko
destilacijo katrana premoga, ali pa s sintezo. Je v obliki belih
kristalov značilnega vonja, ki na svetlobi prehajajo v rdečkaste.
Lahko so tudi v raztopini. Fenol je antiseptično sredstvo, ki se
uporablja v farmaciji. Uporabljajo ga tudi v proizvodnji
eksploziva, sintetičnih smol, plastičnih materialov, mehčalcev in
barv.

Da bi se uvrstil v to tar. številko, mora biti 90%-ne ali večje
čistoče. Fenol manjše čistoče je izključen (tar. št. 27.07).

(2)  Krezoli (CH3-C6H4-OH). Ti fenoli nastajajo iz toluena in se
nahajajo v različnih razmerjih v olju katrana kamenega premoga.
Ortokrezol je bel kristalni prah značilnega vonja po fenolu, je
nestabilen in s staranjem prehaja v rjav prah. Metakrezol je
brezbarvna ali rumenkasta oljnata tekočina, ki močno lomi svelobo
in ima vonj po kreozotu. Parakrezol je brezbarvna kristalna masa,
ki na svetlobi prehaja v rdečkasto, nato pa v rjavkasto. Ima vonj
po fenolu.

Da smemo mešane krezole uvrstiti v to tar. številko, morajo
vsebovati po teži najmanj 95 % krezola, pri čemer vsi izomeri
krezola štejejo skupaj. Krezoli manjše čistoče se uvrščajo v tar.
št. 27.07.

(3)  Oktilfenol, nonilfenol in njihovi izomeri.

(4)  Ksilenoli ((CH3)2-C6H3-OH) so fenolni derivati ksilena.
Znanih je šest izomerov, ki se dobivajo iz katrana kamenega
premoga.

Da smemo posamezne ali mešane ksinelole uvrstiti v to tar.
številko, morajo vsebovati po teži najmanj 95 % ksinelola, pri
čemer štejejo vsi njegovi izomeri skupaj. Ksineloli manjše
čistoče so iz te tar. številke izključeni (tar. št. 27.07).

(5)  Timol (5-metil-2-izopropilfenol) se nahaja v olju materine
dušice. Je v obliki brezbarvnih kristalov z vonjem po materini
dušici. Uporablja se v medicini, v parfumeriji itd.

(6)  Karvakrol (2-metil-5-izopropilfenol) je izomer timola,
katerega pridobivajo iz origanovega olja. Je viskozna tekočina
ostrega vonja.

                  (B) POLINUKLEARNI MONOFENOLI

(1)  Naftoli (C10H7-OH) se pridobivajo iz naftalina. Obstajata
dva izomera:

(a)  a-Naftol - v obliki brezbarvnih, odsevnih kristalnih iglic,
v obliki sivih kosov ali belega prahu neprijetnega vonja, ki
spominja na fenol. Je toksičen in ga uporabljajo v organskih
sintezah (barve...).

(b)  b-Naftol - v obliki odsevnih, brezbarvnih kosmov ali
kristalnega prahu, ki je lahko bel ali blede roza barve. Njegov
vonj rahlo spominja na fenol. Uporablja se za iste namene kot
alfanaftol, poleg tega pa še v medicini in kot antioksidant za
gumo itd.

(2)  o-Fenilfenol.

                         (C) POLIFENOLI

(1)  Resorcinol (metadihidroksilbenzen) je dihidroksilni fenol. V
vodi kristalizira v ploščice ali iglice. Je brezbarven, vendar v
stiku z zrakom prehaja v rjavo barvo. Ima šibak vonj po fenolu.
Uporablja se v proizvodnji sintetičnih barv in eksploziva, v
medicini in v fotografiji.

(2)  Hidrokinon (kinol, paradihidroksibenzen) je v obliki
majhnih, odsevnih, kristalnih kosmičev. Uporabljajo ga v
proizvodnji organskih barv, v medicini in v fotografiji ali pa
kot antioksidanta, predvsem v proizvodnji gume.

(3)  4,4-Izopropildendifenil (bisfenol-A, difenilpropan) - v
obliki belih luskin.

(4)  Pirokatehol (ortodihidroksibenzen) se pojavlja v obliki
brezbarvnih, odsevnih, kristalnih iglic ali ploščic, šibkega
vonja po fenolu. Uporablja se za pripravo farmacevtskih in
fotografskih proizvodov itd.

(5)  Heksilrezorcinol.

(6)  Heptilrezorcinol.

(7)  2,5-Dimetil-kinon (2,5-dimetilhidrokinon).

(8)  Pirogalol se pojavlja v majhnih luskinah ali v obliki
odsevnega, belega, kristalnega prahu, ki je lahek in brez vonja.
V stiku z zrakom in svetlobo zlahka preide v rjavo barvo in je
toksičen. Uporabljajo ga za proizvodnjo barv, kot sredstvo za
jedkanje, v fotografiji itd.

(9)  Fluroglucinol se pojavlja v obliki velikih kristalov, ki
fluorescirajo v vodni raztopini. Uporablja se kot reagens v
kemičnih analizah, v medicini, v fotografiji itd.

(10) Hidroksihidroksinon (1,2,4-trihidroksibenzen) - drobceni
brezbarvni kristali ali prah, ki na svetlobi potemni.

(11) Dihidroksinaftalin (C10H6.(OH)2). Ta pojem označuje skupino
desetih spojin, ki se dobijo z zamenjavo dveh vodikovih atomov v
obroču naftalinove molekule z dvema hidroksilnima skupinama.
Nekatere med temi spojinami se uporabljajo v proizvodnji barv.

                       (D) FENOL ALKOHOLI

Fenol alkoholi nastanejo iz benzenovega obroča tako, da se en
vodikov atom zamenja s fenolno hidroksilno skupino, drugi vodikov
atom, ki ni v benzenovem obroču, pa z alkoholno hidroksilno
skupino. Glede na to imajo fenol alkoholi značilnosti tako
alkoholov kot fenolov.

Najpomembnejši med njimi je salinegin (salicilni alkohol)
(OH.C6H4CH2.OH), ki nastopa v obliki belih kristalov in se
uporablja v medicini kot sredstvo proti bolečinam in proti
vročini (antipiretik).


29.08

HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI FENOLOV IN  FENOL
ALKOHOLOV

2908.10 - Derivati, ki vsebujejo samo halogenske skupine in
njihove soli

2908.20 - Derivati, ki vsebujejo samo sulfo skupine, njihove soli
in estri

2908.90 - Drugo

Pridobivajo se iz fenola in fenolnih alkoholov z zamenjavo enega
ali več vodikovih atomov s halogensko, sulfonsko skupino (-SO3H)
ali z nitrozno skupino (-NO), ali pa tudi s katerokoli
kombinacijo.

                     (A) HALOGENSKI DERIVATI

(1)  o-Klorofenol - tekočina močnega vonja

(2)  m-Klorofenol - brezbarvni kristali

(3)  p-Klorofenol - kristalna masa neprijetnega vonja

Vsi trije proizvodi se uporabljajo v organskih sintezah (npr. v
barvah).

(4)  p-kloro-m-kreozol (paraklorometakrezol) - dezinfekcijski
proizvod brez vonja, slabo topen v vodi, vendar se zlahka
emulgira z milom.

(5)  Klorokinol (klorohidrokinol).

                       (B) SULFO-DERIVATI

(1)  Fenolsulfonske kisline (HO-C6H4-SO3H) - pridobivajo se s
sulfoniranjem fenolov.

(2)  Naftosulfonske kisline - pridobivajo jih z neposrednim
sulfoniranjem naftena ali z drugimi postopki s pomočjo sinteze.
Pomenijo pomembno skupino spojin, ki se uporablja za proizvodnjo
barv in vključujejo:

(a)  1-Naftol-4-sulfonsko kislino (Neville-Wintherjeva kislina) -
je v obliki prozornih kosmov ali v obliki rumenkastobelega prahu.

(b)  2-Naftol-6-sulfonsko kislino (Schaefferjeva kislina) - v
obliki rozastobelega prahu

(c)  2-Naftol-7-sulfonsko kislino (F-kislina) - v obliki belega
prahu

(d)  1-NAftol-5-sulfonsko kislino - nestabilni kristali

(e)  2-Naftol-8-sulfonsko kislino (kroceinska kislina) - v obliki
rumenkastobelega prahu.

                       (C) NITRO-DERIVATI

(1)  Orto-meta-in para nitro-fenoli (HO-C6H4-NO2) - v obliki
rumenkastih kristalov, ki se uporabljajo za proizvodnjo organskih
barvil in farmacevtskih proizvodov.

(2)  Dinitro-fenoli (HO.C6H3.(NO2)2) - v obliki kristalnega
prahu, uporabljajo se za proizvodnjo eksploziva, žveplenih barv
itd.

(3)  Trinitro-fenol - pikrinska kislina (HO.C6H2.(NO2)3) - v
obliki odsevnih rumenih kristalov brez vonja. Kristali so
toksični in se uporabljajo za zdravljenje opeklin, pa tudi kot
eksploziv. Njegove soli so znane kot pikrati.

(4)  Dinitro-ortokrezoli.

(5)  Trinitroksilenoli.

                      (D) NITROZO-DERIVATI

(1)  Orto-meta in para-nitrozo-fenoli. Dejstvo, da lahko nitrozo-
fenoli reagirajo v tavtomerni obliki hinonoksima, ne vpliva na
njihovo razvrščanje v to tar. številko.

(2)  Nitrozo-naftoli.


                         IV. PODODDELEK

      ETRI, PEROKSIDI ALKOHOLOV, PEROKSIDI ETROV, PEROKSIDI
  KETONOV, EPOKSIDI S TRIČLENIM OBROČEM, ACETALI IN POLACETALI
   IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI

29.09

ETRI, ETER-ALKOHOLI, ETER-FENOLI, ETER-ALKOHOL-FENOLI, PEROKSIDI
ALKOHOLOV, PEROKSIDI ETROV, PEROKSIDI KETONOV (KEMIČNO DOLOČENI
ALI NEDOLOČENI) IN NJIHOV HALOGENSKI, SULFO-, NITRO-ALI NITROZO-
DERIVATI

  - Aciklični etri in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali
nitrozo-derivati:

2909.11 -- dietileter

2909.19 -- drugo

2909.20 -  Ciklanski, ciklenski ali cikloterpenski etri in
njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati

2909.30 -  Aromatski etri in njihovi halogenski, sulfo-, nitro-
ali nitrozo-derivati

  -  Eter-alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali
nitrozo-derivati

2909.41 -- 2,2-oksidietanol (dietilenglikol, digol)

2909.42 -- monometil etri etilenglikola ali dietilenglikola

2909.43 -- monobutil etri etilenglikola ali dietilenglikola

2909.44 -- drugi monoalkalni etri etilenglikola ali
dietilenglikola

2909.49 -- drugo

2909.50 -  Eter-fenoli, eter-alkohol-fenoli in njihovi
halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati

2909.60 - Peroksidi alkoholov, peroksidi etrov, peroksidi ketonov
in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati

                            (A) ETRI

Etre lahko štejemo za alkohole ali fenole, v katerih je en
vodikov atom zamenjan z ogljikovodikovim radikalom (alkil ali
aril). Njihova splošna formula je (R-O-R'), pri čemer sta lahko R
in R' ista ali različna.

Etri so zelo stabilne in nevtralne snovi. Če radikali pripadajo
aciklični vrsti, so tudi etri aciklični, ciklični radikali pa
tvorijo ciklične etre. Prvi eter v aciklični vrsti je plinast,
drugi etri pa so hlapljive tekočine značilnega etrovega vonja.
Višji členi so tekočine, včasih tudi trdne snovi.

(I)  Simetrični aciklični etri

(1)  Dietileter (C2H5.OC2H5) je brezbarvna tekočina, ki lomi
svetlobo in je značilnega močnega vonja. Je zelo hlapljiva in
vnetljiva. Uporablja se za anestezijo in v organskih sintezah.

(2)  Di(kloretil)eter ali diklordietileter,

(3)  Diizoprolileter,

(4)  Dibutileter in

(5)  Diamileter (dipentileter).

(II)  Nesimetrični aciklični etri

(1)  Etilmetileter,

(2)  Etilizopropileter,

(3)  Butiletileter in

(4)  Pentiletileter.

(III)  Ciklanski, ciklenski ali cikloterpenski etri

(IV)  Aromatski etri

(1)  Anizol (C6H5.OCH) (metilfenileter) je brezbarvna tekočina
prijetnega vonja, ki se uporablja v organskih sintezah (npr. za
sintetične vonjave in kot topilo ter zdravilo zoper gliste).

(2)  Fenetol (etilfenileter) (C6H5.OC2H5).

(3)  Difenileter (C6H5.OC6H5) je v obliki brezbarvnih kristalnih
iglic z vonjem po geraniju, uporablja se v parfumeriji.

(4)  1,2-difenoksietan (etilenglikoldifenileter).

(5)  Anetol, ki se nahaja v janeževem olju. Pojavlja se v obliki
majhnih kristalov pri temperaturi pod 20 stopinj C, pri višjih
temperaturah pa je to gibka tekočina, ki močno diši po janeževem
olju.

(6)  Dibenzil eter.

(7)  Nitrofenetoli - nitrirani derivati fenetola. o-onitrofenetol
je rumeno olje, p-nitrofenetol pa je v obliki kristalov.

(8)  Nitroanizoli - nitrirani derivati anizola. Ortonitroanizol
je tekoč, medtem ko so para- in meta-nitroanizoli listasti
kristali. Trinitroanizol je zelo močan eksploziv.

(9)  2-Terciarni butil-5-metil-4,6-dinitroanizol je v obliki
rumenih kristalov z vonjem po ambrinem olju in naravnem mošusu
(Ambette musk).

(10) Betanaftil metil- in etil etri (umetno neroli-olje) sta v
obliki brezbarvnega kristalnega prahu z vonjem, podobnim vonju
olja pomarančnih cvetov.

(11) Metil etri metakrezola in butilmetakrezoli.

(12) Fenil tolil etri.

(13) Ditolil etri.

(14) Benzil etil etri.

                        (B) ETER-ALKOHOLI

Eter-alkoholi nastanejo iz polihidroksilnih skupin ali iz
fenolnih alkoholov z zamenjavo vodika iz hidroksilne skupine
fenola (če gre za fenolne alkohole), ali pa iz ene izmed
hidroksilnih skupin alkohola (če gre za hikroksilne alkohole) z
alkilnim ali arilnim radikalom.

(1)  2,2-Oksidietanol (dietilenglikol, diogol) je brezbarvna
tekočina, ki se uporablja v organskih sintezah, kot topilo za
gume in smole, za proizvodnjo eksploziva in plastičnih materialov
itd.

(2)  Monometil, monoetil, monobutil in drugi monoalkiletri
etilenglikola ali dietilenglikola,

(3)  Monofeniletri etilenglikola ali dietilenglikola,

(4)  Anizilni alkohol ter

(5)  Gvaetolin (INN) (glicerin mono(2-etoksifenil)eter);
gvajafenizin (INN) (glicerin mono(2-metoksifenil)eter).

             (C) ETER-FENOLI IN ETER-ALKOHOL-FENOLI

Te spojine nastanejo iz dihidroksilnih fenolov ali iz fenolnih
alkoholov z zamenjavo vodikovega atoma iz hidroksilne skupine
alkohola (če gre za fenolne alkohole) ali pa ene izmed
hidroksilnih skupin fenola (če gre za dihidroksilne fenole) z
alkilnim ali arilnim radikalom.

(1)  Gvajakol se nahaja v katranu bukovega lesa. Je glavna
komponenta lesnega kreozota. Pojavlja se v obliki brezbarvnih
kristalov značilnega, aromatičnega vonja. Če je gvajakol enkrat
stopljen, potem kot tekočina tudi ostane. Uporablja se v medicini
in v organskih sintezah.

(2)  Sulfogvajakol (INN) (kalijev gvajakolsulfonat) je fin prah,
ki se na veliko uporablja v medicini.

(3)  Eugenol pridobivajo iz nageljnovih žbic in je brezbarvna
tekočina z vonjem po nageljnovih žbicah.

(4)  Izoeugenol pridobivajo sintetično iz eugenola. Je sestavina
muškatnega olja.

(5)  Pirokateholmonoetileter (gvaetol) se nahaja v olju švedskega
bora. Pojavlja se v obliki brezbarvnih kristalov aromatičnega
vonja.

  (D) PEROKSIDI ALKOHOLOV, PEROKSIDI ETROV IN PEROKSIDI KETONOV

To so spojine vrst RO.OH in RO.OR, pri čemer je "R" organski
radikal. Predstavnika teh skupin sta npr. etilhidroperoksid in
dietilperoksid.

Ta tar. številka vključuje tudi perokside ketonov (kemično
določene ali nedoločene), kot je npr. cikloheksanon peroksid (1-
hidroperoksicikloheksil 1-hidroksicikloheksil-peroksid).


Ta tar. številka vključuje še halogenske, sulfo-, nitro- ali
nitrozo-derivate etrov, eter-alkoholov, eter-fenolov, eter-
alkohol- fenolov ali etrovih peroksidov, ketonovih peroksidov ter
kombinacije teh derivatov (npr. nitrosulfo-, sulfohalogenski,
nitrohalogenski in nitrosulfohalogenski derivati).

29.10

EPOSKIDI, EPOKSIALKOHOLI, EPOKSIFENOLI IN EPOKSIETRI S TRIČLENIM
OBROČEM IN NJIHOVI HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-
DERIVATI

2910.10 - Oksiran (etilen oksid)

2910.20 - Metiloksiran (propilen oksid)

2910.30 - 1-kloro-2,3-epoksipropan (epiklorhidrin)

2910.90 - Drugo

Če odvzamemo eno molekulo vode organskim spojinam (dioli,
glikoli) z dvema hidroksilnima skupinama, dobimo stabilne
notranje etre.

Če etilenglikolu odvzamemo eno molekulo vode, dobimo oksiran
(etilenoksid ali epoksietan):

< glej prilogo - Slike: stran 4 >

Epoksid, dobljen iz propilenglikola (t.j. iz etilenglikola, v
katerem je en vodikov atom zamenjan z metilnim radikalom (CH3)),
pomeni spojino, znano kot metiloksiran (1,2-epoksiprolan ali
propilenoksid):

< glej prilogo - Slike: stran 4 >

Epoksid, dobljen iz etilenglikola, v katerem je en vodikov atom
zamenjan s fenilnim radikalom (C6H5), je znan kot stiren oksid
(a-b-epoksietilbenzen):

< glej prilogo - Slike: stran 4 >

Ta tar. številka vključuje samo spojine s tričlenimi obroči, kot
so na primer:

(1)  Oksiran (etilen oksid) - brezbarvni plin pri sobni
temperaturi in tekočina pri temperaturi pod 12 stopinj C.
Pridobivajo ga s katalitsko oksidacijo etilena, nastalega iz
krekiranja plinov. Je insekticid in fungicid. Uporabljajo ga za
konzerviranje sadja in drugih živil, uporablja pa se tudi v
organskih sintezah, v proizvodnji mehčalcev in površinsko
aktivnih proizvodov (etoksilati).

(2)  Metil oksiran (propilen oksid) - brezbarvna tekočina z
vonjem po etru. Uporablja se kot topilo za celulozne nitrate in
acetate, za gume in smole ter kot insekticid. Uporabljajo se tudi
v organskih sintezah (mehčala in površinsko aktivni proizvodi
itd.).

(3)  Stiren oksid.

Ta tar. številka vključuje še:

(A)  Epoksialkohole, epoksifenole in epoksietre - vsebujejo
alkoholne, fenolne in etrske funkcionalne skupine (poleg
epoksidnih, seveda).

(B)  Halogenske, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivate in
katerokoli kombinacijo ter derivatov (npr. nitrosulfo-,
sulfohalogenski, nitrohalogenski in nitrosulfohalogenski
derivati).

Halogenski derivati vključujejo tudi 1-kloro-2,3-epoksipropan
(epiklorohidrin) - zelo hlapljivo in nestabilno tekočino.

Ta tar. številka izključuje epokside s štiričlenimi obroči (tar.
št. 29.32).


29.11

ACETALI IN HEMIACETALI, Z DRUGIMI KISIKOVIMI FUNKCIJAMI ALI BREZ
NJIH IN NJIHOVI HALOGENSKI - SULFO-, NITRO- ALI NITROZO- DERIVATI

                   (A) ACETALI IN HEMIACETALI

Acetale lahko štejemo za dietre (ponavadi hipotetčinega) hidratov
aldehidov in ketonov.

Hemicetali so monoetri, v katerih je tudi ogljikov atom soseden
atomu etrovega kisika in tudi nosi hidroksilno skupino.

"Acetali in polacetali z drugimi kisikovimi funkcijami" so
acetali in polacetali, ki vsebujejo eno ali več kisikovih funkcij
(npr. alkoholno funkcijo), o katerih je bilo govora v prejšnjih
tar. številkah.

(1)  Metilal (CH2(OCH3)2) je dimetileter predpostavljenega
formaldehidovega hidrata. Je brezbarvna tekočina z vonjem,
podobnim vonju etra. Uporablja se kot topilo, za anestezijo in v
organskih sintezah.

(2) Dimetilacetal (CH3.CH.(OCH3)2) je dimetileter hipotetičnega
(predpostavljenega) acetaldehidovega hidrata. Uporablja se kot
anestetik.

(3)  Dietilacetal (CH3.CH.(OCH3)2) prav tako nastane iz
predpostavljenega acetaldehidovega hidrata. Je brezbarvna
tekočina z vonjem po etru. Uporablja se kot topilo in kot
anestetik.

Ta tar. številka izključuje polivinilacetale (tar. št. 39.05).

  (B) HALOGENSKI, SULFO-, NITRO- ALI NITROZO-DERIVATI ACETALOV
                         IN HEMIACETALOV

To so spojine, ki nastanejo s popolno ali delno zamenjavo enega
ali več vodikovih atomov v acetalu s halogenimi skupinami (npr.
kloralni alkoholat, kloropropilacetal), s sulfonsko skupino (-
SO2H), z nitro skupinami (-NO2) ali z nitroznimi skupinami (-NO).

Ta tar. številka vključuje tudi katerokoli kombinacijo teh
derivatov (npr. nitrohalogenske, nitrosulfonske ali
nitrosulfohalogenske derivate).


                          V. PODODDELEK

                  SPOJINE Z ALDEHIDNO FUNKCIJO

29.12

ALDEHIDI, Z DRUGIMI KISIKOVIMI FUNKCIJAMI ALI BREZ NJIH; CIKLIČNI
POLIMERI ALDEHIDOV; PARAFORMALDEHID

  - Aciklični aldehidi brez drugih kisikovih funkcij:

2912.11 -- metanal (formaldehid)

2912.12 -- etanal (acetaldehid)

2912.13 -- butanal (butiraldehid, normalni izomeri)

2912.19 -- drugi

  - Ciklični aldehidi brez drugih kisikovih funkcij:

2912.21 -- benzaldehid

2912.29 -- drugi

2912.30 -- Aldehid - alkoholi

  - Aldehid-etri, aldehid-fenoli in aldehidi z drugimi kisikovimi
funkcijami:

2912.41 -- vanilin (4-hidroksi-3-metoksibenzaldehid)

2912.42 -- etilvanilin (3-etoksi-4-hidroksibenzaldehid)

2912.49 -- drugi

2912.50 - Ciklični polimeri aldehidov

2912.60 - Paraformaldehid

To so spojine, dobljene z oksidacijo primarnih alkoholov.
Vsebujejo naslednjo značilno skupino:

< glej prilogo - Slike: stran 5 >

Ponavadi so to brezbarvne tekočine močnega in prodornega vo