Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/1999 z dne 13. 7. 1999

Kazalo

2654. Zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), stran 7090.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1)
Razglašam zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. junija 1999.
Št. 001-22-108/99
Ljubljana, dne 8. julija 1999.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV (ZTVP-1)
1. SPLOŠNE DOLOČBE
Agencija za trg vrednostnih papirjev
1. člen
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija) opravlja nadzor in izvršuje druge naloge in pristojnosti, določene s:
1. tem zakonom;
2. zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94, 25/97, 32/97 – popr., 10/98 in 26/99 – v nadaljnjem besedilu: ZISDU);
3. zakonom o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97 – v nadaljnjem besedilu: ZPre);
4. zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99– v nadaljnjem besedilu: ZNVP).
(2) Svoje naloge in pristojnosti izvršuje agencija z namenom zagotoviti spoštovanje določb zakonov iz prvega odstavka tega člena in njihovih vsakokratnih sprememb ter predpisov izdanih na podlagi teh zakonov, ter s tem ustvariti pogoje za učinkovito delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaupanje vlagateljev v te trge.
Prilagajanje tolarskih zneskov
2. člen
Vlada Republike Slovenije na predlog agencije spremeni tolarske zneske, določene v 80. členu, drugem odstavku 117. člena in drugem odstavku 279. člena tega zakona, če se spremeni razmerje tolarja proti EVRO po tečaju Banke Slovenije za več kot 10%.
2. TEMELJNE DOLOČBE
Vrednostni papirji
3. člen
(1) Vrednostni papirji po tem zakonu so delnice, obveznice in drugi serijski vrednostni papirji.
(2) Serijski vrednostni papirji so vrednostni papirji istega izdajatelja, ki so izdani istočasno in iz katerih izhajajo enake pravice in obveznosti.
(3) Dolžniški vrednostni papirji po tem zakonu so obveznice in drugi serijski vrednostni papirji, ki dajejo imetniku pravico do izplačila glavnice in morebitnih obresti oziroma drugih donosov.
(4) Tržni vrednostni papirji po tem zakonu so vrednostni papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu. Drugi vrednostni papirji so netržni vrednostni papirji.
(5) Vrednostni papirji po tem zakonu so tudi serijski vrednostni papirji, ki jih izda posamezen izdajatelj delnic oziroma obveznic, in ki dajejo imetniku pravico do nakupa delnic oziroma obveznic tega izdajatelja na določen dan oziroma v določenem obdobju in po naprej določeni oziroma določljivi ceni.
Prva in nadaljnje prodaje vrednostnih papirjev
4. člen
Prva prodaja vrednostnih papirjev je prodaja vrednostnih papirjev na podlagi izdajateljeve ponudbe ob izdaji vrednostnih papirjev. Vse ostale prodaje vrednostnih papirjev so nadaljnje prodaje.
Javna in nejavna prodaja vrednostnih papirjev
5. člen
(1) Prva javna prodaja vrednostnih papirjev je prodaja na podlagi izdajateljeve javne ponudbe vrednostnih papirjev.
(2) Nadaljnja javna prodaja vrednostnih papirjev je prodaja vrednostnih papirjev na podlagi imetnikove javne ponudbe vrednostnih papirjev in prodaja vrednostnih papirjev, sklenjena na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
(3) Pogodbe o prodaji vrednostnih papirjev, ki niso sklenjene na način iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena so nejavne prodaje.
Izvedeni finančni instrumenti
6. člen
(1) Izvedeni finančni instrumenti po tem zakonu so pravice, katerih cena je posredno ali neposredno odvisna od cen vrednostnih papirjev, tujih valut oziroma blaga oziroma višine obrestnih mer, in ki niso vrednostni papir po 3. členu tega zakona.
(2) Standardizirani finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti, ki
1. jih uvrsti na organizirani trg izvedenih finančnih instrumentov organizator tega trga in
2. dajejo imetniku enake pravice.
Javna ponudba vrednostnih papirjev
7. člen
(1) Javna ponudba vrednostnih papirjev je na nedoločen krog oseb naslovljeno javno objavljeno vabilo k vpisu vrednostnih papirjev ob prvi prodaji oziroma k nakupu vrednostnih papirjev ob nadaljnji prodaji.
(2) Javno ponudbo vrednostnih papirjev je dopustno opraviti samo po postopku in pod pogoji določenimi v tem zakonu.
Javna družba
8. člen
(1) Javna družba po tem zakonu je družba oziroma druga pravna oseba – izdajatelj vrednostnih papirjev, ki je uspešno opravila prvo javno prodajo teh vrednostnih papirjev v skladu z določbami tega zakona oziroma pridobila dovoljenje agencije za organizirano trgovanje. Vse ostale pravne osebe so nejavne družbe.
(2) Javna družba je dolžna poročati o svojem finančnem in pravnem položaju ter poslovnih dogodkih, ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnega papirja z vsebino in na način določen v tem zakonu.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se v primeru, kadar je izdajatelj vrednostnih papirjev Republika Slovenija ali Banka Slovenije, ne uporabljajo določbe 4. poglavja tega zakona.
Organizirani trg
9. člen
(1) Organizirani trg vrednostnih papirjev je trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno in je urejen in nadzorovan s strani pristojnih organov.
(2) Organizirana trga vrednostnih papirjev sta borzni trg in prosti trg.
(3) Z vrednostnimi papirji se lahko trguje na organiziranih trgih samo, če je izdajatelj uspešno opravil prvo javno prodajo teh vrednostnih papirjev v skladu z določbami tega zakona oziroma pridobil dovoljenje agencije za organizirano trgovanje.
(4) Borzni trg je organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji iz tretjega odstavka tega člena, ki so bili sprejeti v kotacijo na borzi.
(5) Prosti trg je organizirani trg vrednostnih papirjev, na katerem se trguje s tistimi vrednostnimi papirji iz tretjega odstavka tega člena, ki niso bili sprejeti v kotacijo na borzi.
(6) Sprejem v borzno kotacijo je odločitev borze o uvrstitvi vrednostnega papirja, ki izpolnjuje v tem zakonu in aktih borze določene pogoje, na borzni trg.
Borzno posredniška družba in banka
10. člen
(1) Borzno posredniška družba po tem zakonu je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje agencije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
(2) Banka po tem zakonu je banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji v skladu z zakonom o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99 – v nadaljnjem besedilu: ZBan).
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na borzno posredniške družbe, se uporabljajo tudi za banke iz drugega odstavka tega člena, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena se za banke ne uporabljajo določbe 6. poglavja, razen če ZBan oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi ne določajo drugače.
Udeležba in kvalificirani delež
11. člen
(1) Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20%.
(2) Kvalificirani delež po tem zakonu je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerega pridobi imetnik 10% delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu določene pravne osebe.
Povezane osebe in posredne naložbe
12. člen
(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj bodisi upravljalsko, kapitalsko bodisi kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovne rezultate oziroma poslovanje druge osebe.
(2) Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so povezane:
1. kot ožji družinski člani;
2. tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;
3. tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po drugih točkah tega člena;
4. tako, da tvorijo pogodbeni koncern ali koncern z razmerjem enakopravnosti po zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98 in 6/99 – v nadaljnjem besedilu: ZGD);
5. kot člani uprave ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.
(3) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:
1. zakonec oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
2. otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;
3. druge osebe, ki z osebo živijo v skupnem gospodinjstvu.
(4) Odvisna oziroma obvladujoča družba po tem zakonu je odvisna oziroma obvladujoča družba v smislu 462. člena ZGD.
(5) Obvladovanje po tem zakonu je razmerje med odvisno in obvladujočo družbo oziroma temu razmerju podobno razmerje med katerokoli fizično in pravno osebo.
(6) Kadar je v tem zakonu določeno, da borzno posredniška družba ne sme imeti naložb v določeni pravni osebi, se prepoved nanaša tako na neposredne kot tudi posredne naložbe.
(7) Posredne naložbe so naložbe v osebe, ki so povezane z določeno pravno osebo iz šestega odstavka tega člena.
Posredna pridobitev
13. člen
(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju.
(2) Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.
Oseba države članice in tuja oseba
14. člen
(1) Oseba države članice Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) je fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice oziroma pravna oseba s sedežem na območju države članice.
(2) Tuja oseba po tem zakonu je oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven območja Republike Slovenije in izven območja države članice.
3. JAVNA PONUDBA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
3.1. Splošno
Prva in nadaljnje prodaje vrednostnih papirjev
15. člen
(1) Prva prodaja vrednostnih papirjev je prodaja vrednostnih papirjev na podlagi izdajateljeve ponudbe ob izdaji vrednostnih papirjev. Vse ostale prodaje vrednostnih papirjev so nadaljnje prodaje.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se za prvo prodajo šteje tudi prodaja, ki jo kot prodajalec opravi borzno posredniška družba, ki je od izdajatelja na podlagi pogodbe o opravljanju storitev izvedbe prvih prodaj z obveznostjo odkupa odkupila vrednostne papirje z namenom nadaljnje prodaje, če je takšno prodajo opravila v roku iz 33. člena tega zakona.
(3) Ne šteje se za prvo prodajo:
1. izdaja vrednostnih papirjev zaradi zamenjave obstoječih vrednostnih papirjev ob pripojitvi, spojitvi ali razdružitvi družb,
2. izdaja delnic zaradi zamenjave obstoječih delnic zaradi spremembe nominalne vrednosti,
3. izdaja delnic pri preoblikovanju družbe z omejeno odgovornostjo oziroma druge pravne osebe v delniško družbo, če delnice prejmejo samo dotedanji družbeniki oziroma ustanovitelji,
4. izdaja delnic ob povečanju kapitala iz sredstev družbe,
5. izdaja delnic ob pogojnem povečanju kapitala.
Pojem javne ponudbe
16. člen
Javna ponudba vrednostnih papirjev je na nedoločen krog oseb naslovljeno javno objavljeno vabilo k vpisu vrednostnih papirjev ob prvi prodaji oziroma k nakupu vrednostnih papirjev ob nadaljnji prodaji.
3.2. Prva prodaja vrednostnih papirjev
3.2.1. Splošno
Obvezna javna ponudba
17. člen
Prva prodaja vrednostnih papirjev se lahko opravi le na podlagi javne ponudbe in po postopku določenim s tem zakonom, če ni v tem poglavju drugače določeno.
Prva prodaja brez javne ponudbe
18. člen
(1) Za prvo prodajo vrednostnih papirjev ni potrebna javna ponudba v primeru:
1. simultane ustanovitve delniške družbe,
2. ponudbe vrednostnih papirjev, ki je namenjena največ petdesetim vnaprej znanim osebam, ki se zavežejo, da bodo odkupile celotno izdajo,
3. kadar so posamezni ponujeni vrednostni papirji glasijo na nominalni znesek najmanj 5,000.000 tolarjev,
4. pri izdaji delnic zaradi povečanja kapitala z novimi vložki delniške družbe, ki ni javna družba, če vse delnice prevzamejo obstoječi delničarji,
5. pri izdaji delnic zaradi povečanja kapitala z novimi vložki, kadar se celotna izdaja delnic vplača s stvarnimi vložki,
6. v drugih primerih, če izdajatelj pridobi soglasje agencije, da se prva prodaja opravi brez javne ponudbe vrednostnih papirjev.
(2) Agencija izda soglasje iz 6. točke prvega odstavka tega člena, če izdajatelj dokaže, da je izdaja namenjena vnaprej znanim in dobro poučenim investitorjem.
3.2.2. Dovoljenje za prvo javno prodajo in obvestilo o ponudbi
Dovoljenje za prvo javno prodajo
19. člen
(1) Pred objavo javne ponudbe mora izdajatelj pridobiti dovoljenje agencije za prvo javno prodajo.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena dovoljenje agencije za prvo javno prodajo ni potrebno:
1. kadar je izdajatelj vrednostnih papirjev Republika Slovenija ali Banka Slovenije,
2. pri izdaji vrednostnih papirjev investicijskih skladov ustanovljenih po posebnem zakonu.
(3) O nameravani ponudbi vrednostnih papirjev iz prve točke drugega odstavka tega člena mora izdajatelj vrednostnih papirjev predhodno obvestiti agencijo.
Zahteva za izdajo dovoljenja za prvo javno prodajo
20. člen
(1) Dovoljenje za prvo javno prodajo izda agencija na pisno zahtevo izdajatelja.
(2) Zahteva iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:
1. firmo, sedež in matično številko izdajatelja, razen v primeru ustanovitve delniške družbe,
2. vrednost celotne izdaje,
3. zneske, na katere se glasijo vrednostni papirji, in pravice, ki iz vrednostnih papirjev izvirajo.
(3) Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:
1. dva izvoda osnutka prospekta za javno ponudbo z vsebino, določeno v 22. členu tega zakona,
2. poročilo o revidiranih letnih računovodskih izkazih izdajatelja za zadnja tri leta poslovanja oziroma za krajše obdobje, če je bil izdajatelj ustanovljen kasneje,
3. poročilo o revidiranih konsolidiranih letnih računovodskih izkazih izdajatelja za zadnja tri leta poslovanja, če je izdajatelj po določbah zakona o gospodarskih družbah ali na podlagi drugega odstavka 63. člena tega zakona le-te dolžan sestavljati,
4. veljaven sklep o izdaji vrednostnih papirjev,
5. statut v obliki notarsko overjenega prepisa, če je izdajatelj delniška družba,
6. izpisek iz sodnega registra razen, če gre za izdajo delnic zaradi sukcesivne ustanovitve delniške družbe,
7. osnutek izvlečka prospekta z vsebino, določeno v 22. členu tega zakona,
8. osnutek javnega poziva za vpisovanje in vplačevanje z vsebino določeno v 31. členu tega zakona,
9. drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, da je zahtevek za izdajo dovoljenja utemeljen.
(4) Kadar je izdajatelj lokalna skupnost, je namesto poročila o revidiranih letnih računovodskih izkazih iz 2. točke tretjega odstavka tega člena dolžna predložiti k izdaji vrednostnih papirjev soglasje ministra, pristojnega za finance.
Odločanje o dovoljenju za prvo javno prodajo
21. člen
(1) Agencija izda dovoljenje za prvo javno prodajo, če ugotovi, da prospekt, izvleček prospekta in poziv za vpisovanje in vplačevanje vsebujejo vse podatke iz 22. oziroma 31. člena tega zakona, in da ti podatki niso v nasprotju z listinami, ki so priložene zahtevi.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz listin, ki so priložene zahtevi, izhaja, da je sklep o izdaji vrednostnih papirjev v nasprotju z zakonom ali da ni bil sprejet po predpisanem postopku.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za prvo javno prodajo nove izdaje vrednostnih papirjev javne družbe tudi, če je tej družbi izdala odločbo o kršitvah obveznosti poročanja iz četrtega odstavka 69. člena tega zakona, ki jih javna družba še ni odpravila.
(4) Kadar je bila zahteva za izdajo dovoljenja zavrnjena na podlagi tretjega odstavka tega člena, lahko javna družba ponovno vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev, če je agencija izdala odločbo iz tretjega odstavka 69. člena tega zakona.
3.2.3. Prospekt za javno ponudbo
Prospekt za javno ponudbo
22. člen
(1) Prospekt za javno ponudbo je pisni dokument, ki vsebuje podatke, ki omogočajo kupcu vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: investitor) vpogled v pravni položaj izdajatelja, njegov finančni položaj, poslovne možnosti in pravice, ki izhajajo iz vrednostnega papirja (v nadaljnjem besedilu: prospekt).
(2) Izvleček prospekta je pisni dokument, ki vsebuje povzetek pomembnejših podatkov iz prospekta.
(3) Prospekt se izdela in objavi v slovenskem jeziku.
(4) Podrobnejšo vsebino prospekta in izvlečka prospekta določi agencija.
Odgovornost za resničnost podatkov
23. člen
(1) Če so v prospektu oziroma izvlečku prospekta navedeni neresnični podatki, so osebe, ki so izdale prospekt oziroma sodelovale pri izdaji prospekta (odgovorna oseba izdajatelja, revizor in druge osebe, ki so lahko vplivale na vsebino prospekta), solidarno odgovorne imetnikom takšnih vrednostnih papirjev za škodo, če so vedele ali bi morale vedeti za neresničnost podatkov.
(2) Osebe iz prvega odstavka tega člena odgovarjajo za škodo tudi, če v prospektu oziroma izvlečku prospekta niso navedeni bistveni podatki o izdajatelju oziroma vrednostnem papirju, ki bi lahko vplivali na odločitev investitorja o nakupu vrednostnega papirja.
(3) Odgovornosti za škodo so osebe oproščene, če dokažejo, da je investitor v času nakupa vrednostnih papirjev vedel za netočnost oziroma nepopolnost podatkov v prospektu oziroma izvlečku prospekta.
Odgovornost agencije za resničnost podatkov
24. člen
Agencija ne odgovarja za resničnost in popolnost podatkov, navedenih v prospektu oziroma izvlečku prospekta.
3.2.4. Postopek javne ponudbe
Uporaba določb o postopku javne ponudbe
25. člen
(1) Določbe tega poglavja o postopku javne ponudbe se uporabljajo za javno ponudbo vseh serijskih vrednostnih papirjev, razen vrednostnih papirjev iz drugega odstavka 19. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se za javno ponudbo delnic v primeru sukcesivne ustanovitve delniške družbe ne uporabljajo določbe 33. člena, 34. člena ter drugega in tretjega odstavka 35. člena, za javno ponudbo delnic zaradi povečanja kapitala delniške družbe z novimi vložki pa se ne uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 33. člena, 34. člena ter drugega in tretjega odstavka 35. člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se za javno ponudbo vrednostnih papirjev v primeru prve prodaje iz drugega odstavka 15. člena tega zakona ne uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 33. člena in 34. člena tega zakona.
Predložitev dokončnega prospekta
26. člen
(1) Izdajatelj mora predložiti agenciji dokončno oblikovani prospekt najpozneje sedem dni pred začetkom javne ponudbe.
(2) Končna vsebina prospekta se ne sme razlikovati od prospekta, ki ga je odobrila agencija ob izdaji dovoljenja.
(3) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena se lahko cena vrednostnega papirja, ki se javno ponuja, rok začetka in konca vpisovanja, ter dodatna mesta za vpisovanje in vplačilo določijo do javne objave poziva za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev, in sicer po predhodnem obvestilu agencije.
Sprememba pogojev javne ponudbe
27. člen
Med javno ponudbo izdajatelj ne sme izvršiti pravnih dejanj, zaradi katerih se spremenijo pravice imetnikov vrednostnih papirjev kot so navedene v prospektu niti spremeniti pogojev javne ponudbe določenih v prospektu.
Vpisovanje vrednostnih papirjev
28. člen
(1) Vpisovanje javno ponujenih vrednostnih papirjev poteka pri bankah oziroma borzno posredniških družbah, ki jih pooblasti izdajatelj, in sicer na vpisnih mestih, ki jih v prospektu določi izdajatelj.
(2) Agencija določi podrobnejše pogoje vpisovanja vrednostnih papirjev, ki jih mora izdajatelj zagotoviti na vpisnih mestih.
Vplačevanje vrednostnih papirjev
29. člen
Vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe poteka pri bankah ali organizaciji za plačilni promet, ki jih pooblasti izdajatelj.
Začetek javne ponudbe
30. člen
(1) Izdajatelj je dolžan začeti s postopkom za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe v 30 dneh po pridobitvi dovoljenja za javno ponudbo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena sme izdajatelj vrednostnih papirjev, pri katerih celotne obveznosti izdajatelja zapadejo v roku, ki je krajši od 12 mesecev, začeti s postopkom vpisovanja in vplačevanja v roku, ki je daljši od 30 dni, vendar ne daljši od 9 mesecev od pridobitve dovoljenja za javno ponudbo.
Poziv za vpisovanje in vplačevanje
31. člen
(1) Pred začetkom postopka za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe mora izdajatelj javno objaviti poziv za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev.
(2) Poziv za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev mora vsebovati pomembnejše podatke o izdajatelju, značilnostih izdaje ter mesta, kjer je na voljo celoten prospekt in možen vpogled v drugo dokumentacijo.
(3) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino poziva za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev in način njegove javne objave.
Dostopnost prospekta
32. člen
(1) Prospekt in izvleček prospekta morata biti dostopna v obliki brošure na sedežu izdajatelja in na vseh mestih za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev.
(2) Izdajatelj mora zagotoviti, da se prospekt in izvleček prospekta na zahtevo zainteresirane osebe na vseh mestih za vpisovanje in vplačevanje, le-tej izroči. Izvleček prospekta je izdajatelj dolžan ob vpisu izročiti tudi vsakemu vpisniku ponujenih vrednostnih papirjev.
(3) V primerih iz drugega odstavka tega člena je izdajatelj izvleček prospekta in prospekt dolžan izročiti brezplačno.
(4) Izdajatelj mora na vseh mestih za vplačevanje in vpisovanje vrednostnih papirjev omogočiti vpogled v svoj statut oziroma ustanovitveni akt in v računovodske izkaze, če so bili izdelani po pripravi prospekta.
Rok za vpisovanje
33. člen
(1) Vpisovanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe sme trajati največ tri mesece od dne, določenega za začetek vpisovanja in vplačevanja.
(2) Če je v roku iz prvega odstavka tega člena vpisanih najmanj 80% in vplačanih najmanj 50% vseh s prospektom ponujenih vrednostnih papirjev, agencija na zahtevo izdajatelja podaljša rok za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe največ za dva meseca.
(3) Vrednostnih papirjev, ki niso bili vpisani v roku, ki je predviden za vpisovanje vrednostnih papirjev z javno ponudbo, po preteku tega roka ni mogoče več vpisovati.
Prag uspešnosti javne prodaje
34. člen
Javna prodaja je uspešna, če je v roku iz 33. člena tega zakona vpisanih in vplačanih najmanj 80% vseh s prospektom ponujenih vrednostnih papirjev, razen če ni izdajatelj v prospektu določil višjega praga uspešnosti.
Odločba o uspešnosti javne prodaje
35. člen
(1) Izdajatelj mora najpozneje v sedmih dneh po izteku roka iz 33. člena tega zakona obvestiti agencijo o številu vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjev. Obvestilu mora priložiti poročila pravnih oseb, pri katerih je potekalo vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev, o vpisu in vplačilu vrednostnih papirjev.
(2) Agencija izda na podlagi obvestila iz prvega odstavka tega člena odločbo, s katero ugotovi, da je javna prodaja uspešna oziroma neuspešna.
(3) Izdajatelj sme izdati dolžniške vrednostne papirje na podlagi javne ponudbe šele po prejemu odločbe, s katero agencija ugotovi, da je javna prodaja uspešna.
(4) Če javna prodaja ni uspešna, se šteje, da vrednostni papirji niso vpisani in je izdajatelj dolžan zagotoviti vrnitev vplačanih zneskov pri pravnih osebah, pri katerih je potekalo vplačilo.
Objava izida javne prodaje
36. člen
(1) Izdajatelj mora v dnevniku, ki izhaja na območju celotne Republike Slovenije, najpozneje v treh dneh po prejemu odločbe agencije iz drugega odstavka 35. člena tega zakona oziroma v primeru iz drugega odstavka 25. člena tega zakona v roku treh dni po izteku roka iz 33. člena tega zakona, objaviti podatke o vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjih z navedbo ali je bila javna prodaja uspešna oziroma neuspešna.
(2) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino in način objave iz prvega odstavka tega člena.
3.2.5. Nadzor nad izvajanjem postopka javne ponudbe
Nadzor nad izvajanjem postopka javne ponudbe
37. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem postopka javne ponudbe opravlja agencija.
(2) Če izdajatelj agenciji ne omogoči izvajanja nadzora, agencija razveljavi postopek vpisovanja in vplačevanja vrednostnih papirjev.
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena se šteje, da javna prodaja ni uspešna.
Nepravilnosti postopka javne ponudbe
38. člen
(1) Če agencija pri opravljanju nadzora ugotovi nepravilnosti pri izvajanju postopka javne ponudbe in gre za nepravilnosti, ki jih izdajatelj lahko odpravi, izda odredbo, s katero izdajatelju naloži, da ugotovljene nepravilnosti odpravi. V odredbi določi rok, v katerem je izdajatelj dolžan odpraviti nepravilnosti. Odredba se vroči tudi pravnim osebam, pri katerih poteka vpisovanje vrednostnih papirjev.
(2) Izdajatelj mora v roku iz prvega odstavka tega člena odpraviti ugotovljene nepravilnosti in agenciji dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo nepravilnosti. Poročilu mora priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene nepravilnosti odpravljene.
(3) Če iz poročila iz drugega odstavka tega člena in priloženih dokazov izhaja, da so bile nepravilnosti odpravljene, izda agencija odločbo, s katero ugotovi, da so bile nepravilnosti odpravljene. V nasprotnem primeru agencija z odredbo izdajatelju naloži, da do izteka roka iz prvega odstavka tega člena ustrezno dopolni poročilo in dokaze o odpravi nepravilnosti.
(4) V času od vročitve odredbe agencije iz prvega odstavka tega člena do izdaje odločbe iz tretjega odstavka tega člena mora izdajatelj ustaviti postopek vpisovanja in vplačevanja vrednostnih papirjev. V tem času rok iz prvega odstavka 33. člena tega zakona ne teče.
Razveljavitev postopka javne ponudbe
39. člen
(1) Če izdajatelj ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka 38. člena tega zakona ali če agencija pri opravljanju nadzora ugotovi nepravilnosti, ki jih izdajatelj ne more odpraviti, agencija z odločbo razveljavi postopek javne ponudbe.
(2) Če se odločba iz prvega odstavka tega člena nanaša na postopek vpisovanja in vplačevanja delnic, agencija pošlje odločbo tudi pristojnemu sodišču, ki vodi sodni register, v katerem je vpisan izdajatelj teh delnic.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena se šteje, da javna prodaja ni uspešna.
Stroški nadzora
40. člen
(1) Kadar so bile pri opravljanju nadzora ugotovljene nepravilnosti postopka javne ponudbe, mora izdajatelj agenciji plačati pavšalno nadomestilo, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa agencije.
(2) O povrnitvi stroškov iz prvega odstavka tega člena odloči agencija z odločbo.
(3) Pravnomočna odločba o povrnitvi stroškov iz prvega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
3.2.6. Izpolnitev pogojev za začetek organiziranega trgovanja
Izpolnitev pogojev za začetek organiziranega trgovanja
41. člen
(1) Če je bila javna ponudba uspešna, vroči agencija izvod odločbe iz drugega odstavka 35. člena tega zakona tudi borzi in klirinško depotni družbi.
(2) Izdajatelj mora klirinško depotni družbi izdati nalog za izdajo vrednostnih papirjev, ki so bili predmet javne ponudbe, v nematerializirani obliki, v roku 15 dni šteto od dneva, ko se izpolnijo pogoji za njihovo izdajo.
(3) Izdajatelj mora v roku iz drugega odstavka tega člena predložiti izvod prospekta borzi in vsaki od borzno posredniških družb.
(4) Klirinško depotna družba mora obvestiti borzo o izdaji vrednostnih papirjev, ki so bili predmet javne ponudbe, v nematerializirani obliki, v roku treh delovnih dni po izdaji.
(5) Borza je dolžna uvrstiti vrednostne papirje, ki so bili predmet javne ponudbe, na prosti borzni trg v roku 8 dni po prejemu obvestila iz četrtega odstavka tega člena, če vrednostni papirji izpolnjujejo pogoje za organizirano trgovanje, razen če izdajatelj v tem roku vloži zahtevo za uvrstitev vrednostnih papirjev v borzno kotacijo.
(6) Za nadzor agencije nad izpolnitvijo obveznosti izdajatelja iz drugega in tretjega odstavka tega člena se smiselno uporablja določba 69. člena tega zakona.
3.3. Javna prodaja vrednostnih papirjev tujega izdajatelja
3.3.1. Splošne določbe
Javna prodaja vrednostnih papirjev tujega izdajatelja
42. člen
(1) Za javno prodajo vrednostnih papirjev izdajatelja s sedežem v državi članici oziroma tujini (v nadaljnjem besedilu: tuji izdajatelj) veljajo določbe tega zakona o prvi oziroma nadaljnji javni prodaji vrednostnih papirjev, če ni v tem poglavju drugače določeno.
(2) Vrednostne papirje tujega izdajatelja je dopustno javno ponujati na območju Republike Slovenije samo pod pogoji in na način določen v tem poglavju.
(3) Pred začetkom javne prodaje vrednostnih papirjev tujega izdajatelja je potrebno pridobiti tudi dovoljenje drugega pristojnega organa, če tako določa zakon, ki ureja devizno poslovanje.
3.3.2. Prva javna prodaja vrednostnih papirjev tujega izdajatelja
Prva javna prodaja vrednostnih papirjev tujega izdajatelja
43. člen
(1) Vrednostne papirje tujega izdajatelja, lahko javno ponudi samo borzno posredniška družba, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev izvedbe prvih prodaj, in je s tujim izdajateljem v zvezi s temi vrednostnimi papirji sklenila pogodbo o opravljanju teh storitev.
(2) Nihče drug razen borzno posredniške družbe iz prvega odstavka tega člena ne sme javno ponujati vrednostnih papirjev tujega izdajatelja.
Dovoljenje za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja
44. člen
(1) Pred začetkom javne ponudbe vrednostnih papirjev tujega izdajatelja mora borzno posredniška družba iz 43. člena tega zakona pridobiti dovoljenje agencije za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja.
(2) Za odločanje o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja določba 21. člena tega zakona.
Zahteva za izdajo dovoljenja za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja
45. člen
Zahtevi za izdajo dovoljenja za javno prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja je potrebno priložiti:
1. dva izvoda osnutka prospekta,
2. osnutek poziva za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev z vsebino, določeno v 31. členu tega zakona,
3. pogodbo z izdajateljem vrednostnih papirjev,
4. drugo dokumentacijo, iz katere izhaja, da je zahtevek za izdajo dovoljenja utemeljen.
Uporaba določb o prospektu
46. člen
(1) Za prospekt za javno ponudbo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja se uporabljajo določbe tega zakona o prospektu.
(2) Za škodo iz 23. člena tega zakona odgovarja imetnikom vrednostnih papirjev tujega izdajatelja tudi borzno posredniška družba iz 43. člena tega zakona solidarno z osebami iz 23. člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko izdajatelj, ki v državi članici hkrati opravlja postopek javne ponudbe istih vrednostnih papirjev, predloži overjen prevod popolnega prospekta, ki ga je odobril pristojni organ države članice, dopolnjen s podatki, ki so pomembni za prodajo vrednostnih papirjev na območju Republike Slovenije.
(4) Agencija za trg vrednostnih papirjev predpiše:
1. podrobnejšo vsebino podatkov, s katerimi mora izdajatelj dopolniti prospekt,
2. listine, ki jih mora tuji izdajatelj priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja, in s katerimi dokazuje, da so izpolnjeni pogoji za priznanje prospekta.
Uporaba določb o postopku javne ponudbe
47. člen
(1) Za postopek javne ponudbe vrednostnih papirjev tujega izdajatelja se uporabljajo določbe tega zakona o postopku javne ponudbe in o nadzoru nad javno ponudbo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora obveznosti iz prvega odstavka 35. člena, 36. člena in drugega in četrtega odstavka 38. člena tega zakona namesto izdajatelja izpolniti borzno posredniška družba iz 43. člena tega zakona.
3.3.3. Nadaljnja javna prodaja vrednostnih papirjev tujega izdajatelja
Nadaljnja javna prodaja vrednostnih papirjev tujega izdajatelja
48. člen
Nadaljnja javna prodaja vrednostnih papirjev tujega izdajatelja je na območju Republike Slovenije dopustna samo na organiziranem trgu.
Dovoljenje za organizirano trgovanje z vrednostnimi papirji tujega izdajatelja
49. člen
(1) Za dovoljenje za organizirano trgovanje z vrednostnimi papirji tujega izdajatelja se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za organizirano trgovanje razen določb 61. člena tega zakona.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje z vrednostnimi papirji tujega izdajatelja mora tuji izdajatelj priložiti tudi listino o vsebini tujega prava, ki velja za vrednostne papirje, na katere se nanaša zahteva, glede veljavnosti izdaje in načina in veljavnosti prenosov in trgovanja s temi vrednostnimi papirji.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko izdajatelj, katerega popoln prospekt je pregledal in odobril pristojni organ države članice v roku največ treh mesecev pred vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje po tem zakonu, oziroma je v tem roku popoln prospekt za borzno kotacijo pregledal in odobril pristojni organ države članice, predloži overjen prevod tega prospekta, dopolnjen s podatki, ki so pomembni za prodajo vrednostnih papirjev na območju Republike Slovenije.
(4) V primeru iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporablja določba četrtega odstavka 46. člena tega zakona.
3.4. Nejavna ponudba in omejitve trgovanja z vrednostnimi papirji
Obvestilo o nejavni ponudbi
50. člen
O nameravani izdaji vrednostnih papirjev iz tretjega odstavka 15. člena oziroma nejavni ponudbi iz prvega odstavka 18. člena tega zakona mora izdajatelj vrednostnih papirjev predhodno obvestiti agencijo in ji predložiti sklep o izdaji vrednostnih papirjev.
Omejitev trgovanja z nejavno ponujenimi vrednostnimi papirji
51. člen
(1) Z vrednostnimi papirji izdanimi na podlagi tretjega odstavka 15. člena oziroma prvega odstavka 18. člena tega zakona se ne sme trgovati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, niti jih kako drugače javno ponujati.
(2) Za fizično osebo, ki je sklenila pogodbo na podlagi ponudbe iz prejšnjega odstavka tega člena, se šteje, da jo je sklenila na podlagi prevare.
(3) Določbe prvega odstavka tega člena ne veljajo za:
1. vrednostne papirje iz 1. in 2. točke tretjega odstavka 15. člena, če je izdajatelj za vrednostne papirje, ki se zamenjujejo, pridobil dovoljenja za prvo javno prodajo oziroma organizirano trgovanje,
2. delnice iz 4. in 5. točke tretjega odstavka 15. člena in iz 5. točke prvega odstavka 18. člena, če te delnice z drugimi delnicami prejšnjih izdaj, za katere je izdajatelj pridobil dovoljenje za javno prodajo oziroma organizirano trgovanje, tvorijo isti razred.
Dovoljenje za organizirano trgovanje
52. člen
Z vrednostnimi papirji iz prvega odstavka 51. člena se lahko prične trgovati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, če izdajatelj ob izdaji ali kasneje pridobi dovoljenje agencije za organizirano trgovanje.
Dovoljenje za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev kasnejše izdaje
53. člen
Če izdajatelj pridobi dovoljenje za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev kasnejše izdaje, ki tvorijo z vrednostnimi papirji iz prvega odstavka 51. člena tega zakona isti razred, se lahko prične trgovati na organiziranem trgu vrednostnih papirjev s celotnim razredom teh vrednostnih papirjev.
Umik delnic z organiziranega trga
54. člen
(1) Če je družba uspešno opravila javno prodajo delnic oziroma pridobila dovoljenje za organizirano trgovanje, lahko skupščina družbe sprejme sklep o umiku teh delnic z organiziranega trga.
(2) Glede sklepa skupščine o umiku delnic z organiziranega trga in pravic ugovarjajočega delničarja se smiselno uporabljajo določbe drugega do petega odstavka 542. člena in določbe 545. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93).
(3) Z dnem veljavnosti sklepa iz prvega odstavka tega člena pričnejo za trgovanje z delnicami veljati omejitve iz prvega odstavka 51. člena tega zakona.
3.5. Dovoljenje za organizirano trgovanje in nadaljnja javna prodaja
Zahteva za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje
55. člen
(1) Dovoljenje za organizirano trgovanje izda agencija na pisno zahtevo izdajatelja.
(2) Zahteva iz prvega odstavka tega člena mora obsegati podatke navedene v drugem odstavku 20. člena tega zakona in navedbo oseb, ki so imetniki najmanj 10% izdaje vrednostnih papirjev, na katere se nanaša zahteva.
(3) Zahtevi iz prejšnjega odstavka tega člena je potrebno priložiti:
1. listine, navedene v 1.–7. in 9. točki tretjega odstavka 20. člena,
2. potrdilo klirinško depotne družbe, da so bili vrednostni papirji, na katere se nanaša zahteva, izdani v nematerializirani obliki,
3. dokaz o obvestilu imetnikov iz 56. člena tega zakona.
Obvestilo imetnikom
56. člen
(1) Izdajatelj iz prvega odstavka 55. člena tega zakona mora o vložitvi zahteve za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje z imenskimi vrednostnimi papirji obvestiti osebe, ki so imetniki najmanj 10% izdaje vrednostnih papirjev, na katere se nanaša zahteva.
(2) V obvestilu iz prvega odstavka tega člena mora izdajatelj imetnike poučiti o pravici opraviti javno ponudbo zaradi nadaljnje prodaje teh vrednostnih papirjev.
(3) Agencija lahko predpiše podrobnejšo vsebino obvestila iz prejšnjih odstavkov tega člena.
(4) Izdajatelj mora obvestilo vročiti imetnikom neposredno ali s priporočeno poštno pošiljko.
Odločanje o dovoljenju za organizirano trgovanje
57. člen
(1) Za odločanje o dovoljenju za organizirano trgovanje se smiselno uporabljajo določbe 21. člena tega zakona.
(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje tudi, če vrednostni papirji, na katere se nanaša zahteva, niso bili izdani v nematerializirani obliki.
(3) O dovoljenju za organizirano trgovanje odloči agencija po izteku roka iz tretjega odstavka 58. člena tega zakona.
Dovoljenje za javno ponudbo zaradi nadaljnje prodaje
58. člen
(1) Ne glede na določbo četrtega odstavka 21. člena tega zakona, lahko oseba, ki je imetnik najmanj 10% izdaje vrednostnih papirjev, na katere se nanaša zahteva izdajatelja iz 55. člena tega zakona, opravi javno ponudbo teh vrednostnih papirjev zaradi nadaljnje prodaje, po postopku določenem v tem poglavju, če je z borzno posredniško družbo, ki ima dovoljenje za opravljanje storitev odkupovanja in priprave novih izdaj, v zvezi s temi vrednostnimi papirji sklenila pogodbo o opravljanju teh storitev in če za to pridobi dovoljenje agencije.
(2) Zahtevo za izdajo dovoljenja za javno ponudbo zaradi nadaljnje prodaje mora v imenu in za račun imetnika vložiti borzno posredniška družba iz prvega odstavka tega člena.
(3) Zahtevo za izdajo dovoljenja za javno ponudbo zaradi nadaljnje prodaje mora borzno posredniška družba iz prvega odstavka tega člena vložiti najkasneje v roku 30 dni šteto od dneva, ko je imetnik prejel obvestilo iz 56. člena tega zakona.
(4) Zahtevi za izdajo dovoljenja za javno ponudbo zaradi nadaljnje prodaje je potrebno priložiti osnutek javnega poziva za nakup in vplačilo vrednostnih papirjev.
(5) Za poziv za nakup in vplačevanje vrednostnih papirjev iz petega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 31. člena tega zakona.
(6) Nepravočasno zahtevo in zahtevo, ki jo je vložila neupravičena oseba agencija zavrže.
Odločanje o dovoljenju za javno ponudbo zaradi nadaljnje prodaje
59. člen
Agencija izda dovoljenje za javno ponudbo zaradi nadaljnje prodaje, če je izdajatelj pridobil dovoljenje za organizirano trgovanje s temi vrednostnimi papirji in če ugotovi, da poziv za nakup in vplačevanje vrednostnih vsebuje vse podatke iz petega odstavka 58. člena tega zakona.
Postopek javne ponudbe zaradi nadaljnje prodaje
60. člen
Za postopek javne ponudbe zaradi nadaljnje prodaje se smiselno uporabljajo določbe razdelka o postopku javne ponudbe, razen določb 34. do 36. člena tega zakona, če ni v tem razdelku drugače določeno.
Začetek organiziranega trgovanja
61. člen
(1) Izvod odločbe o izdaji dovoljenja za organizirano trgovanje vroči agencija tudi borzi in klirinško depotni družbi.
(2) Hkrati z vročitvijo odločbe agencija obvesti borzo in klirinško depotno družbo o zahtevi za izdajo dovoljenja za javno ponudbo zaradi nadaljnje javne prodaje, če je bila takšna zahteva vložena.
(3) Kadar zahteva za izdajo dovoljenja za javno ponudbo zaradi nadaljnje javne prodaje ni bila vložena, je dolžna borza uvrstiti vrednostni papir, na katerega se nanaša dovoljenje za nadaljnjo javno prodajo na prosti borzni trg v roku 8 dni po prejemu odločbe iz prvega odstavka tega člena, razen če izdajatelj v tem roku vloži zahtevo za uvrstitev vrednostnih papirjev v borzno kotacijo.
(4) Kadar je bila vložena zahteva za izdajo dovoljenja za javno ponudbo zaradi nadaljnje javne prodaje, je dolžna borza uvrstiti vrednostni papir, na katerega se nanaša dovoljenje za nadaljnjo javno prodajo na prosti borzni trg v roku 8 dni, ki se šteje:
1. od vročitve odločbe agencije, s katero je bila zahteva imetnika zavržena oziroma zavrnjena;
2. od izteka roka za nakup in vplačilo vrednostnih papirjev, če je bilo izdano dovoljenje za javno ponudbo zaradi nadaljnje javne prodaje.
(5) Izdajatelj mora v roku 8 dni po prejemu odločbe o izdaji dovoljenja za organizirano trgovanje predložiti izvod prospekta borzi in vsaki od borzno posredniških družb.
4. DOLŽNOST POROČANJA JAVNIH DRUŽB
4.1. Vsebina dolžnosti poročanja
Vsebina in način poročanja
62. člen
(1) Javna družba mora poročati o svojem finančnem in pravnem položaju ter poslovanju s predložitvijo in objavo revidiranega letnega poročila in rednim obveščanjem o vseh poslovnih dogodkih, ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnih papirjev, katerih izdajatelj je.
(2) Javna družba, katere delnice so bile sprejete v kotacijo na borzi, mora poročati o svojem finančnem in pravnem položaju ter poslovanju tudi s predložitvijo in objavo polletnega poročila.
(3) Kadar je v tem zakonu določeno, da mora javna družba objaviti določena pravna dejstva oziroma druga dejstva in okoliščine, jih mora objaviti v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije, oziroma na drug ustrezen način, ki ga predpiše agencija.
Predložitev revidiranega letnega poročila
63. člen
(1) Javna družba mora agenciji predložiti revidirano letno poročilo v 30 dneh po prejemu revizijskega poročila, najkasneje pa v šestih mesecih po preteku poslovnega leta. Letno poročilo mora poleg podatkov, ki jih mora obsegati letno poročilo vsake gospodarske družbe, v posebni prilogi vsebovati tudi navedbo pomembnejših sprememb vseh podatkov, ki so vsebovani v prospektu.
(2) Letno poročilo iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati konsolidirane računovodske izkaze tudi, če izdajatelj takšnih izkazov po določbah zakona o gospodarskih družbah ni dolžan sestavljati, kadar mora izdajatelj takšne izkaze sestavljati na podlagi računovodskih standardov.
(3) Kadar se z vrednostnimi papirji javne družbe trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, mora le-ta v roku iz prvega odstavka tega člena predložiti revidirano letno poročilo tudi borzi in vsaki od borzno posredniških družb.
(4) Kadar skupščina izdajatelja zavrne revidirano letno poročilo iz prvega odstavka tega člena, mora izdajatelj to agenciji in borzi sporočiti najkasneje naslednji delovni dan in ji predložiti overjen prepis zapisnika skupščine.
Objava povzetka revidiranega letnega poročila
64. člen
(1) Javna družba mora v roku osem dni šteto od izteka roka iz prvega odstavka 63. člena tega zakona objaviti povzetek revidiranega letnega poročila, ki mora vsebovati:
1. povzetek letnih računovodskih izkazov z mnenjem revizorja,
2. navedbo pomembnejših sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu,
3. navedbo, da je celotno letno poročilo na vpogled na sedežu javne družbe.
(2) Besedilo povzetka iz prvega odstavka tega člena mora javna družba pred objavo predložiti agenciji skupaj z revidiranim letnim poročilo iz 63. člena tega zakona.
(3) Kadar se z vrednostnimi papirji javne družbe trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, mora le-ta besedilo povzetka iz prvega odstavka tega člena predložiti tudi borzi in vsaki od borzno posredniških družb.
(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino povzetka iz prvega odstavka tega člena in način njegove objave.
(5) V primeru iz četrtega odstavka 63. člena tega zakona mora izdajatelj objaviti sklep skupščine na enak način kot je bil objavljen povzetek iz prvega odstavka tega člena.
Polletno poročilo
65. člen
(1) Javna družba, katere delnice so bile sprejete v kotacijo na borzi, mora najpozneje v dveh mesecih po končanem polletnem obračunskem obdobju agenciji predložiti polletno poročilo o svojem poslovanju.
(2) Polletno poročilo mora poleg podatkov o poslovnem izidu v posebni prilogi vsebovati tudi navedbo pomembnejših podatkov, ki so vsebovani v prospektu.
(3) Za polletno poročilo se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 63. člena in 64. člen tega zakona.
Poročanje o poslovnih dogodkih
66. člen
(1) Javna družba mora nemudoma objaviti pravne oziroma poslovne dogodke, ki se tičejo javne družbe ali vrednostnega papirja in ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno vrednostnega papirja.
(2) O poslovnih dogodkih iz prvega odstavka tega člena je javna družba dolžna obvestiti agencijo, kadar se z vrednostnimi papirji te družbe trguje na katerem od organiziranih trgov pa tudi borzo.
(3) Agencija na obrazloženo zahtevo javne družbe to oprosti dolžnosti poročanja iz prvega odstavka tega člena, če opustitev objave poslovnih dogodkov, na katero se dolžnost poročanja nanaša, ne bo zavajajoča za vlagatelje glede podatkov, ki so pomembni za odločitev o nakupu oziroma prodaji vrednostnih papirjev, in če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
1. če bi poročanje o posameznih poslovnih dogodkih resno ogrozilo upravičene poslovne interes javne družbe; ali
2. če bi bilo poročanje o posameznih poslovnih dogodkih v nasprotju z javnim interesom.
(4) Izdajatelj odgovarja za tožnost in popolnost podatkov, ki jih je navedel v obrazložitvi zahteve iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za oprostitev dolžnosti poročanja javne družbe v zvezi z objavo prospekta oziroma letnega oziroma polletnega poročila.
(6) Agencija določi:
1. podrobnejšo vsebino, način in roke za objave oziroma obvestila iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena,
2. podrobnejšo vsebino zahteve iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Določbe prvega odstavka tega člena se do objave izida javne prodaje iz 26. člena tega zakona, uporabljajo tudi za izdajatelja, ki je pridobil dovoljenje agencije za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev,
Odgovornost za pravilnost poročil
67. člen
Glede odgovornosti za resničnost podatkov vsebovanih v letnih in polletnih poročilih ter poročilih o poslovnih dogodkih se smiselno uporabljajo določbe o odgovornosti za resničnost podatkov v prospektu.
4.2. Nadzor nad poročanjem javnih družb
Nadzor nad poročanjem javnih družb
68. člen
Nadzor nad poročanjem javnih družb opravlja agencija.
Kršitev obveznosti poročanja
69. člen
(1) Če agencija pri opravljanju nadzora ugotovi, da javna družba v zvezi s poročanjem krši določbe tega poglavja oziroma 240. člena tega zakona, izda odredbo, s katero javni družbi naloži, da ugotovljene kršitve odpravi. V odredbi določi rok, v katerem je javna družba dolžna odpraviti kršitve.
(2) Javna družba je dolžna v roku iz prvega odstavka tega člena odpraviti ugotovljene kršitve in agenciji dostaviti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu je dolžna priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.
(3) Če iz poročila iz drugega odstavka tega člena in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda agencija odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene.
(4) Če javna družba ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena oziroma, če izdajatelj agenciji ne omogoči izvajanja nadzora, izda agencija odločbo, s katero ugotovi, da izdajatelj krši obveznost poročanja. Izvod odločbe se vroči tudi borzi.
(5) V primeru iz četrtega odstavka tega člena lahko agencija po pravnomočnosti odločbe iz četrtega odstavka tega člena tudi javno objavi ugotovljene kršitve dolžnosti poročanja javne družbe.
4.3. Prenehanje dolžnosti poročanja
Prenehanje dolžnosti poročanja
70. člen
(1) Obveznost poročanja javne družbe – izdajatelja delnic, ki velja samo v zvezi z izdajo delnic preneha:
1. z dnem, ko postane veljaven sklep iz 54. člena tega zakona o umiku delnic z organiziranega trga; ali
2. z dnem vpisa preoblikovanja v sodni register, če se javna družba preoblikuje v drugo pravno organizacijsko obliko.
(2) Obveznost poročanja javne družbe – izdajatelja obveznic oziroma drugih dolžniških vrednostnih papirjev, ki velja samo v zvezi z izdajo teh vrednostnih papirjev, preneha, ko zapadejo vse obveznosti izdajatelja iz teh vrednostnih papirjev.
4.4. Register dovoljenj
Register dovoljenj
71. člen
(1) Agencija vodi register izdanih dovoljenj za javno ponudbo oziroma organizirano trgovanje (v nadaljnjem besedilu: register dovoljenj).
(2) V register dovoljenj se vpisujejo podatki o izdajatelju in vrednostnem papirju.
(3) Sestavni del registra za posameznega izdajatelja so tudi prospekt za javno ponudbo oziroma nadaljnjo javno prodajo, revidirana letna poročila in njihovi povzetki, polletna poročila in njihovi povzetki ter poročila o poslovnih dogodkih.
(4) Register dovoljenj je javen.
(5) Natančnejšo vsebino registra dovoljenj in način javnega dostopa do podatkov določi agencija.
5. OPRAVLJANJE STORITEV V ZVEZI Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
5.1. Storitve v zvezi z vrednostnimi papirji
Uporaba določb
72. člen
Določbe tega poglavja o storitvah v zvezi z vrednostnimi papirji se primerno uporabljajo tudi za storitve, katerih predmet so izvedeni finančni instrumenti (v nadaljnjem besedilu: storitve v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti).
Vrste storitev v zvezi z vrednostnimi papirji
73. člen
(1) Storitve v zvezi z vrednostnimi papirji po tem zakonu so naslednje storitve:
1. nakup ali prodaja vrednostnih papirjev po nalogu in za račun stranke (borzno posredovanje);
2. gospodarjenje z vrednostnimi papirji po nalogu in za račun posamezne stranke (gospodarjenje z vrednostnimi papirji);
3. posebne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji;
4. pomožne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
(2) Posebne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji so naslednje storitve:
1. opravljanje vseh ali nekaterih poslov in dejanj za račun izdajatelja vrednostnih papirjev, potrebnih za uspešno prvo prodajo vrednostnih papirjev, brez obveznosti odkupiti vrednostne papirje, ki v postopku prve prodaje ne bi bili prodani investitorjem (izvedba prvih prodaj brez obveznosti odkupa);
2. opravljanje vseh ali nekaterih poslov in dejanj za račun izdajatelja vrednostnih papirjev potrebnih za uspešno prvo prodajo vrednostnih papirjev, z obveznostjo odkupiti vrednostne papirje, ki v postopku prve prodaje ne bi bili prodani investitorjem (izvedba prvih prodaj z obveznostjo odkupa);
3. opravljanje vseh ali nekaterih poslov in dejanj za račun izdajatelja ali imetnika vrednostnih papirjev potrebnih za uvrstitev vrednostnih papirjev na organiziran trg (storitve v zvezi z uvedbo vrednostnih papirjev v javno trgovanje).
Pomožne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji
74. člen
(1) Pomožne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji so naslednje storitve:
1. svetovanje v zvezi z nakupom oziroma prodajo vrednostnih papirjev (investicijsko svetovanje);
2. vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev imetnikov pri klirinško depotni družbi in izvrševanje nalogov imetnikov za prenos vrednostnih papirjev med računi imetnikov (vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev);
3. hramba vrednostnih papirjev, izdanih kot pisne listine, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu (hramba vrednostnih papirjev);
4. opravljanje vseh ali nekaterih poslov in dejanj za račun tretje osebe potrebnih za izvedbo združitve oziroma prevzema delniške družbe (storitve v zvezi s prevzemi).
(2) Dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji ni mogoče izdati samo za pomožne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
Opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji
75. člen
Storitve v zvezi z vrednostnimi papirji lahko opravlja:
1. borzno posredniška družba, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje agencije;
2. podružnica tuje borzno posredniške družbe, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje agencije;
3. borzno posredniška družba države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma je v skladu s tem zakonom pooblaščena neposredno opravljati storitev v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije;
4. banka, ki za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje Banke Slovenije.
Prepoved opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji
76. člen
(1) Nihče drug razen oseb iz 75. člena tega zakona ne sme opravljati storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
(2) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za naslednje storitve:
1. storitve svetovanja, kadar so povezane s svetovanjem glede finančne reorganizacije, razvojne strategije ali svetovanjem v zvezi s prevzemom gospodarske družbe;
2. storitve svetovanja, kadar takšno svetovanje nudijo odvetniki oziroma davčni svetovalci v okviru opravljanja svojega poklica;
3. sprejemanje nalogov komitentov borzno posredniške družbe za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, kadar naloge v imenu in za račun borzno posredniške družbe sprejema druga pravna oseba na podlagi pogodbe z borzno posredniško družbo;
4. sprejemanje nalogov imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev za prenos vrednostnih papirjev med računi imetnikov, kadar naloge v imenu in za račun borzno posredniške družbe sprejema druga pravna oseba na podlagi pogodbe z borzno posredniško družbo;
5. storitve v zvezi s prevzemi.
5.2. Borzno posredniška družba
5.2.1. Splošne določbe
Pravno organizacijska oblika
77. člen
Borzno posredniška družba je lahko organizirana kot delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.
Uporaba določb zakona o gospodarskih družbah
78. člen
(1) Za borzno posredniške družbe se uporabljajo določbe ZGD, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na delnice in delničarje v borzno posredniški družbi, ki je organizirana kot delniška družba, se smiselno uporabljajo za poslovne deleže in družbenike borzno posredniške družbe, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo.
5.2.2. Dejavnosti borzno posredniške družbe
Dejavnosti borzno posredniške družbe
79. člen
(1) Borzno posredniška družba ne sme opravljati nobenih drugih dejavnosti, razen storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko borzno posredniška družba opravlja dejavnost trgovanja z vrednostnimi papirji oziroma izvedenimi finančnimi instrumenti za svoj račun tudi kadar to trgovanje ni povezano z opravljanjem posebnih storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
(3) Za dejavnost trgovanja iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o storitvah v zvezi z vrednostnimi papirji.
5.2.3. Osnovni kapital in delnice borzno posredniške družbe
Osnovni kapital
80. člen
(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala borzno posredniške družbe je 150,000.000 tolarjev.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena je najnižji znesek osnovnega kapitala borzno posredniške družbe 25,000.000 tolarjev, če borzno posredniška družba ne opravlja storitev izvedbe prvih prodaj z obveznostjo odkupa in dejavnosti trgovanja z vrednostnimi papirji.
Delnice borzno posredniške družbe
81. člen
(1) Delnice borzno posredniške družbe so lahko le imenske delnice.
(2) Delnice borzno posredniške družbe se lahko vplačajo samo v denarju in morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve oziroma povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
(3) Delnice borzno posredniške družbe morajo biti izdane v nematerializirani obliki.
5.2.4. Kvalificirani deleži
Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža
82. člen
(1) Za pridobitev delnic borzno posredniške družbe, na podlagi katere oseba posredno ali neposredno doseže ali preseže kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani imetnik) v borzno posredniški družbi je potrebno dovoljenje agencije.
(2) Oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, mora za vsako nadaljnjo pridobitev delnic borzno posredniške družbe, na podlagi katere doseže ali preseže mejo 20%, 33% ali 50% deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu borzno posredniške družbe ali na podlagi katerih oseba postane obvladujoča družba borzno posredniške družbe, pridobiti dovoljenje agencije.
(3) Če namerava oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njen delež zmanjšal pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje, mora o tem obvestiti agencijo.
(4) Agencija predpiše način obveščanja iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Agencija mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena obvestiti pristojni nadzorni organ posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik ena od naslednjih oseb:
1. borzno posredniška družba, ki je v tej državi članici upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji;
2. obvladujoča oziroma odvisna družba borzno posredniške družbe iz 1. točke tega odstavka;
3. oseba, ki jo obvladuje ista oseba oziroma osebe, ki obvladujejo borzno posredniško družbo iz 1. točke tega odstavka.
(6) Če je bodoči kvalificirani imetnik borzno posredniška družba države članice oziroma tuja borzno posredniška družba, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa.
Odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža
83. člen
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka 82. člena tega zakona, je treba priložiti listine iz 4. oziroma 5. točke 93. člena tega zakona.
(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka 82. člena tega zakona, če iz podatkov, s katerimi razpolaga izhaja:
1. da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, lahko ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj oziroma pravili varnega in skrbnega poslovanja;
2. da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma načina povezanosti med temi osebami, lahko onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad borzno posredniško družbo.
(3) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka 82. člena tega zakona tujemu kvalificiranemu imetniku, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
(4) Pred odločitvijo na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka tega člena mora dati agencija osebi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja.
(5) Če je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, se postopek odločanja o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
Sankcije za kršitev in odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža
84. člen
(1) Če oseba pridobi oziroma ima delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 82. člena tega zakona, iz delnic borzno posredniške družbe, s katerimi bi bila udeležena pri upravljanju borzno posredniške družbe v deležu, glede katerega bi bila dolžna pridobiti dovoljenje agencije, nima glasovalne pravice.
(2) Glasovalne pravice iz prvega odstavka tega člena se za čas, dokler iz teh delnic imetnik, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 82. člena tega zakona, nima glasovalnih pravic, prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev borzno posredniške družbe v sorazmerju z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu borzno posredniške družbe, tako da je imetnik pri glasovanju udeležen zgolj z deležem delnic, za pridobitev katerega ne potrebuje dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 82. člena tega zakona.
(3) Agencija odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v naslednjih primerih:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. če je zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj oziroma pravili varnega in skrbnega poslovanja;
3. če je zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja kvalificirani imetnik oziroma z njim povezane osebe, oziroma načina povezanosti med temi osebami, onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad borzno posredniško družbo;
4. v primeru tujega kvalificiranega imetnika: če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
(4) S pravnomočnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz prvega odstavka tega člena.
(5) Če je imetnik kvalificiranega deleža obvladujoča družba borzno posredniške družbe, se postopek odvzema dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža lahko združi s postopkom odvzema dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
5.2.5. Uprava borzno posredniške družbe
Uprava borzno posredniške družbe
85. člen
(1) Uprava borzno posredniške družbe mora imeti najmanj dva člana, ki borzno posredniško družbo skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nobeden izmed članov uprave borzno posredniške družbe oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje borzno posredniške družbe za celoten obseg poslov iz dejavnosti borzno posredniške družbe.
(2) Člani uprave borzno posredniške družbe morajo biti v borzno posredniški družbi zaposleni oziroma opravljati to funkcijo s polnim delovnim časom.
(3) Najmanj en član uprave mora obvladati slovenski jezik. Najmanj en član uprave mora imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.
(4) Uprava mora voditi posle borzno posredniške družbe v Republiki Sloveniji.
(5) Za člana uprave borzno posredniške družbe je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov borzno posredniške družbe,
2. da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.
(6) Pogoj iz prve točke petega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje poslov borzno posredniške družbe. Šteje se, da je pogoj iz prve točke petega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj štiriletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot borzno posredniška družba oziroma drugih primerljivih poslov.
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave
86. člen
(1) Za člana uprave borzno posredniške družbe je lahko imenovana le oseba, ki pridobi dovoljenje agencije za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 85. člena tega zakona.
(3) Agencija lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov borzno posredniške družbe.
(4) Agencija izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če na podlagi listin iz drugega odstavka tega člena in predstavitve iz tretjega odstavka tega člena zaključi, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave borzno posredniške družbe.
(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz podatkov, s katerimi razpolaga izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj oziroma pravili varnega in skrbnega poslovanja.
(6) Če je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, se postopek odločanja o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
Dolžnosti člana uprave
87. člen
(1) Člani uprave borzno posredniške družbe morajo zagotoviti, da borzno posredniška družba posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj in pravili o varnem in skrbnem poslovanju, kot so določena s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma drugimi zakoni, ki urejajo storitve, ki jih opravlja borzno posredniška družba, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2) Člani uprave borzno posredniške družbe morajo zagotoviti spremljanje tveganj, katerim je borzno posredniška družba izpostavljena pri poslovanju, ter sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi borzno posredniška družba obvladuje tveganja,
(3) Člani uprave morajo zagotoviti organizacijo sistema notranjih kontrol na vseh področjih poslovanja borzno posredniške družbe in notranjo revizijo ter zagotoviti njihovo delovanje v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
(4) Člani uprave borzno posredniške družbe morajo zagotoviti, da borzno posredniška družba vodi poslovne in druge knjige ter poslovno dokumentacijo, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke, sestavlja računovodska poročila ter poroča oziroma obvešča agencijo v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.
Odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave
88. člen
(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. če je bil član uprave pravnomočno nepogojno obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora več kot treh mesecev;
3. če član uprave huje krši dolžnosti člana uprave iz 87. člena tega zakona;
4. če član uprave krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (177. člen);
5. če član uprave krši prepoved manipulacije (248. člen);
6. če član uprave krši prepoved uporabe notranjih informacij (276. člen);
7. če član uprave huje krši določbe 7. poglavja tega zakona oziroma na njihovi podlagi izdanih predpisov;
8. če član uprave huje krši pravila organiziranega trga (247. člen).
(2) Za hujšo kršitev določb iz 3., 7. oziroma 8. točke prvega odstavka tega člena se šteje bodisi
1. kršitev, zaradi katere je ogrožena likvidnost oziroma solventnost borzno posredniške družbe, bodisi
2. kršitev, zaradi katere je stranki borzno posredniške družbe oziroma tretji osebi nastala škoda, bodisi
3. ponavljajoča kršitev navedenih določb.
(3) Če je bil nad članom uprave začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zaradi kršitev zaradi katerih je bil nad borzno posredniško družbo začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, lahko agencija oba postopka združi.
5.2.6. Pogoji za opravljanje storitev
Določitev pogojev za opravljanje storitev
89. člen
Agencija določi podrobnejše kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje za poslovanje s strankami pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma za poslovanje s premoženjem strank.
5.2.7. Stečaj borzno posredniške družbe
Začetek stečajnega postopka nad borzno posredniško družbo
90. člen
(1) Nad borzno posredniško družbo ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave.
(2) Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za stečajni in likvidacijski postopek nad borzno posredniško družbo uporabljajo določbe zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 in 39/97 – v nadaljnjem besedilu: ZPPSL).
Posebne določbe za stečaj borzno posredniške družbe
91. člen
(1) Ne glede na določbo 122. člena ZPPSL, v stečajnem postopku nad borzno posredniško družbo stečajni upravitelj ne more odstopiti od pogodbe o nakupu ali prodaji vrednostnih papirjev, ki jo je sklenila borzno posredniška družba na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
(2) Terjatev Banke Slovenije iz naslova sredstev iz petega odstavka 284. člena tega zakona, ki jih je zagotovila za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, se iz stečajne mase izplača kot strošek stečajnega postopka pred poplačilom terjatev iz drugega in tretjega odstavka 160. člena ZPPSL.
(3) Določba drugega odstavka tega člena velja tudi za terjatev banke prevzemnice iz sedmega odstavka 284. člena tega zakona.
(4) Sklep o začetku stečaja nad borzno posredniško družbo vroči sodišče tudi agenciji in Banki Slovenije.
5.2.8. Dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji
Dovoljenje za opravljanje storitev
92. člen
(1) Borzno posredniška družba mora pred vpisom ustanovitve v sodni register oziroma vpisom dodatne storitve za vsako od storitev pridobiti dovoljenje agencije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
(2) Banka mora pred začetkom opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Banka Slovenije izda dovoljenje po predhodnem mnenju agencije.
(3) Za mnenje agencije iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega poglavja o dovoljenju za opravljanje storitev.
Zahteva za izdajo dovoljenja
93. člen
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji je potrebno priložiti:
1. družbeno pogodbo oziroma statut družbe v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;
2. opis storitev, ki jih bo opravljala družba ter načrt poslovanja za dve leti;
3. seznam družbenikov oziroma delničarjev z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, višine njihovih poslovnih deležev oziroma skupnega nominalnega zneska delnic in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu družbe;
4. za družbenike oziroma delničarje, ki so imetniki najmanj 10% delnic in so domače pravne osebe: izpisek iz sodnega registra; če je družbenik delniška družba pa tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini;
5. za družbenike oziroma delničarje, ki so tuje pravne osebe je potrebno listine iz 4. točke tega odstavka predložiti v overjenem prevodu;
6. podatke o naložbah z borzno posredniško družbo povezanih oseb v drugi borzno posredniški družbi;
7. dokumentacijo, ki jo določi agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je družba kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitev, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
Odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev
94. člen
(1) Agencija izda dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, če ugotovi, da borzno posredniška družba izpolnjuje pogoje za opravljanje teh storitev.
(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji:
1. če delničarji, ki so imetniki kvalificiranih deležev, nimajo dovoljenja iz prvega odstavka 82. člena tega zakona;
2. če član uprave nima dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave;
3. če borzno posredniška družba ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje storitev, na katere se zahteva za izdajo dovoljenja nanaša.
(3) V izreku odločbe iz prvega odstavka tega člena agencija določno navede, za katere storitve dovoljenje velja.
Dovoljenje za združitev oziroma razdružitev
95. člen
(1) Za združitev oziroma razdružitev morajo borzno posredniške družbe, ki se združujejo oziroma razdružujejo, pridobiti dovoljenje agencije.
(2) Za dovoljenja za združitev oziroma razdružitev se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
(3) Kadar zaradi združitve oziroma razdružitve nastane ena ali več novih borzno posredniških družb, odloči agencija o dovoljenju za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji novih borzno posredniških družb hkrati z odločanjem o dovoljenju za združitev oziroma razdružitev.
5.2.9. Opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji izven območja Republike Slovenije
Opravljanje storitev v državi članici
96. člen
Borzno posredniška družba lahko opravlja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, za katere je pridobila dovoljenje agencije, na območju države članice bodisi preko podružnice bodisi neposredno, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi te države članice.
Opravljanje storitev v državi članici preko podružnice
97. člen
(1) Borzno posredniška družba, ki namerava odpreti podružnico v državi članici, mora o tem obvestiti agencijo, in navesti državo članico, v kateri namerava odpreti podružnico. Obvestilu mora priložiti:
1. opis storitev, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja;
2. imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice;
3. naslov podružnice v državi članici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici.
(2) Agencija mora najkasneje v roku treh mesecev od prejema obvestilo iz prvega odstavka s prilogami posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti borzno posredniško družbo.
(3) Hkrati z obvestilom iz drugega odstavka tega člena mora agencija pristojnemu nadzornemu organu države članice posredovati tudi:
1. podatke o višini kapitala in kapitalski ustrezno borzno posredniške družbe,
2. podrobnejši opis sistema jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji.
(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena agencija zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije iz prvega odstavka tega člena, in ob upoštevanju načrtovanega obsega poslovanja, zaključi, da obstoji utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja borzno posredniške družbe.
(5) Borzno posredniška družba mora agencijo obvestiti o vsaki spremembi podatkov iz prvega odstavka tega člena najmanj en mesec pred nameravano spremembo. Agencija mora obvestilo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice v roku treh mesecev od prejema.
Neposredno opravljanje storitev v državi članici
98. člen
(1) Borzno posredniška družba, ki namerava pričeti z neposrednim opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, na območju države članice, mora o tem obvestiti agencijo, in navesti državo članico, v kateri namerava pričeti z neposrednim opravljanjem storitev. Obvestilu mora priložiti opis storitev, ki jih bo opravljala v državi članici, in načrt poslovanja v zvezi s temi dejavnostmi.
(2) Agencija mora najkasneje v roku enega meseca po prejemu obvestila iz prvega odstavka tega člena, obvestilo s prilogo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti borzno posredniško družbo.
Nadzor nad opravljanjem storitev v državi članici
99. člen
(1) Agencija opravlja nadzor nad podružnico borzno posredniške družbe v državi članici.
(2) Agencija lahko zaprosi pristojni nadzorni organ države članice, v kateri borzno posredniška družba opravlja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, da opravi pregled poslovanja podružnice borzno posredniške družbe v tej državi članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe agencije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ države članice.
(3) Če borzno posredniška družba, ki opravlja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji v državi članici kljub opozorilu pristojnega nadzornega organa države članice krši predpise te države članice, sprejme agencija ukrepe nadzora v skladu s tem zakonom. Agencija mora nemudoma obvestiti pristojni nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.
(4) Če agencija borzno posredniški družbi odvzame dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma ji začasno prepove opravljati te storitve, mora o tem nemudoma pisno obvestiti pristojne nadzorne organe držav članic, v katerih borzno posredniška družba opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
Opravljanje storitev v tujini
100. člen
(1) Borzno posredniška družba sme opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji v tujini samo preko podružnice.
(2) Za ustanovitev podružnice v tujini mora borzno posredniška družba pridobiti dovoljenje agencije.
(3) Za odločanje o dovoljenju za ustanovitev podružnice v tujini se smiselno uporabljajo določbe prvega in četrtega odstavka 97. člena tega zakona.
(4) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tujini tudi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava borzno posredniška družba ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
5.3. Podružnica in prosto opravljanje storitev borzno posredniških družb držav članic
Borzno posredniške družbe držav članic
101. člen
(1) Borzno posredniška družba, ki je v državi članici upravičena opravljati vse oziroma posamezne storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, lahko te storitve opravlja tudi na območju Republike Slovenije, bodisi preko podružnice, bodisi neposredno.
(2) Za borzno posredniško družbo iz prvega odstavka tega člena, ki opravlja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji preko podružnice veljajo naslednje določbe tega zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi:
1. določbe 7. poglavja;
2. določbe 9. poglavja;
3. določbe 15. poglavja in
4. določbe 229. do 231. člena ter 247. člena in 248. člena tega zakona.
(3) Za borzno posredniško družbo iz prvega odstavka tega člena, ki neposredno opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji veljajo določbe tega zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi iz 1., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka.
Začetek poslovanja
102. člen
(1) Borzno posredniška družba države članice iz prvega odstavka 101. člena tega zakona lahko prične poslovati preko podružnice z iztekom dvomesečnega roka, šteto od dne, ko agencija od pristojnega nadzornega organa države članice prejme obvestilo z vsebino določeno v prvem in tretjem odstavku 97. člena tega zakona.
(2) Borzno posredniška družba države članice iz prvega odstavka 101. člena tega zakona lahko prične neposredno opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije takoj, ko agencija od pristojnega nadzornega organa države članice prejme obvestilo z vsebino določeno v prvem in tretjem odstavku 97. člena tega zakona.
(3) Borzno posredniška družba države članice iz prvega odstavka tega člena mora agencijo obvestiti o vsaki nameravani spremembi podatkov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 97. člena tega zakona najmanj mesec dni pred nameravano spremembo.
Nadzor nad podružnico borzno posredniške družbe države članice
103. člen
(1) Pristojni nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice borzno posredniške družbe te države članice.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena ima pristojni nadzorni organ oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot agencija na podlagi določb 344. do 348. člena tega zakona.
(3) Na zaprosilo pristojnega nadzornega organa države članice mora agencija opraviti pregled poslovanja podružnice borzno posredniške družbe te države članice na območju Republike Slovenije.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena je agencija pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice borzno posredniške družbe te države članice na območju Republike Slovenije v skladu z določbami 344. do 348. člena tega zakona zaradi preverjanja, če podružnica ravna v skladu z določbami iz drugega odstavka 101. člena tega zakona.
Ukrepi nadzora nad borzno posredniško družbo države članice
104. člen
(1) Če borzno posredniška družba države članice na območju Republike Slovenije krši določbe iz tretjega odstavka 101. člena tega zakona oziroma če podružnica borzno posredniške družbe krši določbe iz drugega odstavka 101. člena tega zakona, ji agencija z odredbo naloži odpravo kršitev.
(2) Če borzno posredniška družba države članice oziroma njena podružnica v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti agencija pristojni nadzorni organ te države članice.
(3) Agencija lahko borzno posredniški družbi države članice oziroma njeni podružnici za kršitve storjene na območju Republike Slovenije izreče tudi začasno prepoved opravljanja storitev oziroma prepoved opravljanja storitev, če so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku 204. člena tega zakona oziroma prvem odstavka 205. člena tega zakona.
(4) Pred izrekom ukrepa iz tretjega odstavka tega člena mora agencija obvestiti pristojni nadzorni organ države članice.
(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena lahko agencija borzno posredniški družbi države članice izreče začasno prepoved opravljanja storitev, ne da bi predhodno obvestila pristojni nadzorni organ države članice, če zaradi zaščite interesov vlagateljev ni mogoče odlašati.
(6) V primeru iz petega odstavka tega člena mora agencija o začasni prepovedi opravljanja storitev obvestiti pristojni nadzorni organ države članice in Evropsko komisijo takoj, ko je to mogoče.
5.4. Opravljanje storitev tujih borzno posredniških druž
Opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji tuje borzno posredniške družbe
105. člen
Tuja borzno posredniška družba lahko na ozemlju Republike Slovenije opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji samo preko podružnice.
Dovoljenje za ustanovitev podružnice
106. člen
(1) Tuja borzno posredniška družba lahko na ozemlju Republike Slovenije ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje agencije.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice je potrebno priložiti:
1. akt o ustanovitvi podružnice;
2. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično borzno posredniško družbo;
3. statut oziroma pravila matične borzno posredniške družbe;
4. revidirana poslovna poročila matične borzno posredniške družbe za zadnja tri leta poslovanja;
5. če iz izpiska iz 2. točke niso razvidni podatki o lastnikih matične borzno posredniške družbe: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje lastnike in njihove deleže pri upravljanju matične borzno posredniške družbe;
6. izpisek iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so pri upravljanju matične borzno posredniške družbe udeležene z več kot 10%;
7. opis storitev, ki jih bo opravljala podružnica ter načrt poslovanja za dve leti;
8. dokumentacijo, ki jo določi agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(3) Agencija lahko kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje borzno posredniške družbe zahteva, da tuja borzno posredniška družba na ozemlju Republike Slovenije deponira določen denarni znesek oziroma drugo ustrezno finančno premoženje, kot jamstvo za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih na območju Republike Slovenije.
(4) Agencija izda dovoljenje za ustanovitev podružnice tuje borzno posredniške družbe, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, zaključi, da je podružnica finančno, upravljalsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona.
(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje borzno posredniške družbe, če je ob upoštevanju predpisov države sedeža te borzno posredniške družbe oziroma ob upoštevanju prakse te države pri uporabi in izvrševanju teh predpisov, verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.
Uporaba določb
107. člen
(1) Za tujo borzno posredniško družbo, ki je na območju Republike Slovenije ustanovila podružnico, velja določba tretjega odstavka 191. člena tega zakona.
(2) Za podružnico borzno posredniške družbe iz prvega odstavka tega člena veljajo naslednje določbe tega zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi:
1. določbe 7. poglavja;
2. določbe 9. poglavja;
3. določbe 15. poglavja in
4. določbe 247. in 248. člena.
(3) Za nadzor nad podružnico borzno posredniške družbe iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 11. poglavja tega zakona.
(4) Za poslovodje podružnice borzno posredniške družbe iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi borzno posredniške družbe.
(5) Agencija odvzame podružnici dovoljenje za ustanovitev tudi:
1. če je nadzorni organ tuje borzno posredniške družbe tej družbi odvzel dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji;
2. če podružnica ne izpolnjuje obveznosti iz naslova jamstva za terjatve vlagateljev.
5.5. Osebe, ki lahko opravljajo storitve v zvezi z vrednostnimi papirji
Borzni posredniki
108. člen
(1) Storitve izvrševanja nalogov strank, gospodarjenja z vrednostnimi papirji in svetovanja strankam v zvezi z nakupom oziroma prodajo vrednostnih papirjev lahko pri borzno posredniški družbi opravljajo samo borzni posredniki.
(2) Borzni posrednik je oseba, ki ima veljavno dovoljenje agencije za opravljanje poslov borznega posrednika.
Pogoji za opravljanje poslov borznega posrednika
109. člen
(1) Za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika mora oseba izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da ima najmanj enoletne delovne izkušnje s področja poslovanja z vrednostnimi papirji,
2. da je uspešno opravila preizkus strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje poslov borznega posrednika,
3. da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma zoper gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.
(2) Agencija predpiše program in način opravljanja preizkusa strokovnih znanj iz 2. točke prvega odstavka tega člena.
Dovoljenje za opravljanje poslov
110. člen
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika je potrebno priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 109. člena tega zakona.
(2) Agencija izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da oseba izpolnjuje pogoje za opravljanje poslov borznega posrednika.
(3) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz podatkov, s katerimi razpolaga izhaja, da bi bilo zaradi storitev ali poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje borzno posredniške družbe v skladu s pravili o obvladovanju tveganj oziroma pravili varnega in skrbnega poslovanja.
(4) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena tudi, če je bilo osebi že pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borzno posredniške družbe oziroma za opravljanje poslov borznega posrednika.
Pravila ravnanja borznih posrednikov
111. člen
(1) Borzni posrednik mora pri opravljanju poslov, ki so jih borzno posredniški družbi zaupale stranke, ravnati s strokovno skrbnostjo dobrega borznega posrednika in v vsem paziti na interese strank.
(2) Borzni posrednik ne sme spodbujati ali priporočati nakupa ali prodaje vrednostnih papirjev zgolj z namenom pridobitve provizije.
Odvzem dovoljenja za opravljanje poslov
112. člen
(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje poslov:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. če je bil borzni posrednik pravnomočno nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma zoper gospodarstvo na kazen zapora več kot treh mesecev;
3. če borzni posrednik krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (177. člen);
4. če borzni posrednik krši prepoved manipulacije (248. člen);
5. če borzni posrednik krši prepoved uporabe notranjih informacij (276. člen);
6. če borzni posrednik huje krši določbe 6. poglavja tega zakona oziroma na njihovi podlagi izdanih predpisov;
7. če borzni posrednik huje krši pravila organiziranega trga (247. člen).
(2) Za hujšo kršitev določb iz 6. oziroma 7. točke prvega odstavka tega člena se šteje bodisi
1. kršitev, zaradi katere je stranki borzno posredniške družbe oziroma tretji osebi nastala škoda, bodisi
2. ponavljajoča kršitev navedenih določb.
(3) Če je bil nad osebo začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zaradi kršitve iz 3. točke prvega odstavka tega člena, lahko agencija postopek združi s postopkom za odvzem dovoljenja za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ki zaradi iste kršitve teče proti borzno posredniški družbi.
6. OBVLADOVANJE TVEGANJ
6.1. Splošne določbe
Obvladovanje tveganj
113. člen
(1) Borzno posredniška družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (kapitalska ustreznost).
(2) Borzno posredniška družba mora poslovati tako, da tveganja, ki jim je izpostavljena pri posameznih oziroma vseh vrstah poslov, ki jih opravlja, nikoli ne presežejo omejitev določenih s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(3) Borzno posredniška družba mora poslovati tako, da je v vsakem trenutku sposobna pravočasno izpolnjevati zapadle obveznosti (likvidnost) ter da je trajno sposobna izpolniti vse svoje obveznosti (solventnost).
Kapital borzno posredniške družbe
114. člen
(1) Pri izračunu kapitala zaradi ugotavljanja kapitalske ustreznosti oziroma izpostavljenosti borzno posredniške družbe (v nadaljnjem besedilu: kapital) se upoštevajo naslednje postavke:
1. vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala;
2. rezerve;
3. preneseni dobiček preteklih let;
4. dobiček tekočega poslovnega leta, vendar največ do višine 50% tega dobička po odbitku davkov in drugih dajatev, ki bremenijo dobiček, če je višino dobička potrdil pooblaščeni revizor;
5. rezervacije za splošna tveganja iz prvega odstavka 123. člena tega zakona;
6. podrejeni dolžniški instrumenti iz 115. člena tega zakona;
7. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz 1. do 3. in 5. točke tega odstavka.
(2) Pri izračunu kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
1. lastne delnice;
2. neopredmetena dolgoročna sredstva;
3. prenesene izgube in izgube tekočega leta;
4. delnice oziroma poslovni deleži, na podlagi katerih je borzno posredniška družba udeležena v kapitalu banke oziroma druge borzno posredniške družbe in druge naložbe v teh osebah, ki se upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala;
5. nelikvidna sredstva iz 116. člena tega zakona;
6. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka.
(3) Agencija predpiše podrobnejši način izračuna kapitala in kapitalskih zahtev, s tem da zlasti določi:
1. način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala borzno posredniške družbe in kapitalske ustreznosti;
2. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti;
3. podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz 115. člena tega zakona in nelikvidnih sredstev iz 116. člena tega zakona;
4. podrobnejši način izračuna posameznih kapitalskih zahtev iz prvega odstavka 117. člena tega zakona.
Podrejeni dolžniški instrumenti
115. člen
Podrejeni dolžniški instrumenti so vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti, iz katerih ima imetnik v primeru stečaja oziroma likvidacije izdajatelja pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov izdajatelja, in ki so glede dospelosti in drugih lastnosti primerni za pokrivanje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je pri poslovanju izpostavljena borzno posredniška družba.
Nelikvidna sredstva
116. člen
Nelikvidna sredstva so naložbe borzno posredniške družbe v delnice borze, klirinško depotne družbe, terjatve iz naslova vplačil v jamstveni sklad pri klirinško depotni družbi, terjatve iz naslova vplačil v druge sklade, ki so namenjeni vzajemnemu jamstvu za izpolnitev obveznosti več oseb, in druga sredstva, ki jih ni mogoče unovčiti v času, ki je potreben zaradi pravočasne izpolnitve zapadlih denarnih obveznosti.
6.2. Kapitalska ustreznost
Minimalni kapital borzno posredniške družbe
117. člen
(1) Kapital borzno posredniške družbe mora biti vedno enak vsoti:
1. kapitalskih zahtev za kritje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je borzno posredniška družba izpostavljena pri trgovanju z vrednostnimi papirji za svoj račun in pri opravljanju storitev izvedbe prvih prodaj z obveznostjo odkupa (kapitalske zahteve za trgovanje);
2. kapitalskih zahtev za kritje morebitnih izgub zaradi valutnih tveganj, ki jim je borzno posredniška družba izpostavljena pri svojem poslovanju (kapitalske zahteve za valutna tveganja);
3. kapitalskih zahtev za kritje morebitnih izgub zaradi tveganj, ki jim je borzno posredniška družba izpostavljena pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in drugih poslov, razen poslov iz 1. točke tega odstavka (kapitalske zahteve za storitve).
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena kapital borzno posredniške družbe ne sme biti nikoli manjši od 150,000.000 tolarjev oziroma od 25,000.000 tolarjev, če borzno posredniška družba ne opravlja dejavnost trgovanja z vrednostnimi papirji in ne opravlja storitev izvedbe prvih prodaj z obveznostjo odkupa.
Izračun kapitalskih zahtev
118. člen
(1) Kapitalske zahteve za trgovanje se izračunajo tako, da se vrednosti vrednostnih papirjev, katerih imetnik je borzno posredniška družba, ter terjatev in obveznosti borzno posredniške družbe iz poslov z vrednostnimi papirji, ki jih je sklenila za svoj račun, pomnožijo z ustreznimi utežmi za tehtanje:
1. posebnih in splošnih tveganj spremembe cen vrednostnih papirjev;
2. tveganj izpolnitve nasprotne stranke;
3. tveganj velike izpostavljenosti do posamezne osebe in z njo povezanih oseb.
(2) Kapitalske zahteve za valutna tveganja se izračunajo tako, da se vrednost tistih sredstev borzno posredniške družbe, katerih vrednost je odvisna od tečaja ustrezne tuje valute, pomnožijo z utežmi za tehtanje tveganj spremembe tečaja te tuje valute.
(3) Kapitalske zahteve za storitve se izračunajo tako, da se terjatve in druga sredstva, razen sredstev iz prvega odstavka tega člena, ter morebitne (pogojne) obveznosti, ki so nastale iz poslov iz 3. točke prvega odstavka 117. člena tega zakona, pomnožijo z utežmi za tehtanje:
1. tveganj izpolnitve nasprotne stranke;
2. drugih tveganj, ki jim je pri opravljanju storitev in poslov iz 3. točke prvega odstavka 117. člena tega zakona, izpostavljena borzno posredniška družba.
(4) Agencija predpiše uteži za tehtanje tveganj iz prejšnjih odstavkov tega člena in načine izračunov kapitalskih zahtev.
6.3. Izpostavljenost
Pojem izpostavljenosti
119. člen
(1) Izpostavljenost borzno posredniške družbe do posamezne osebe je vsota vseh terjatev in pogojnih terjatev do te osebe, vrednosti naložb v vrednostne papirje te osebe in vrednosti kapitalskih deležev borzno posredniške družbe v tej osebi.
(2) Pri izračunu izpostavljenosti se za posamezno osebo štejeta tudi dve ali več oseb, ki so med seboj povezane tako, da za borzno posredniško družbo predstavljajo eno samo tveganje.
Največja dopustna izpostavljenost
120. člen
(1) Izpostavljenost borzno posredniške družbe do posamezne osebe in s to osebo povezanih oseb ne sme presegati višine 25% kapitala borzno posredniške družbe.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena izpostavljenost borzno posredniške družbe do osebe, ki je v razmerju do borzno posredniške družbe posredno ali neposredno obvladujoča družba oziroma, ki jo borzno posredniška družba posredno ali neposredno obvladuje, oziroma do osebe, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot borzno posredniško družbo ne sme presegati višine 20% kapitala borzno posredniške družbe.
(3) Če borzno posredniška družba preseže največjo dopustno izpostavljenost iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena zaradi združitve dveh pravnih oseb oziroma zaradi drugih vzrokov, na katere ne more vplivati, mora o tem nemudoma obvestiti agencijo. Obvestilu mora priložiti opis ukrepov, ki jih bo opravila zaradi uskladitve s prvim oziroma drugim odstavkom tega člena in roke, v katerih bo te ukrepe opravila.
Velika izpostavljenost
121. člen
(1) Velika izpostavljenost borzno posredniške družbe je izpostavljenost borzno posredniške družbe do posamezne osebe in s to osebo povezanih oseb, ki presega višino 10% kapitala borzno posredniške družbe.
(2) Vsota vseh velikih izpostavljenosti borzno posredniške družbe ne sme presegati 800% višine kapitala borzno posredniške družbe.
Predpis o izpostavljenosti
122. člen
Agencija predpiše podrobnejši način vrednotenja in vključitve posameznih postavk pri izračunu izpostavljenosti borzno posredniške družbe in podrobnejša merila za upoštevanje skupine oseb iz drugega odstavka 119. člena tega zakona.
6.4. Oblikovanje rezervacij
Rezervacije za splošna tveganja
123. člen
(1) Borzno posredniška družba lahko oblikuje rezervacije za splošna tveganja, namenjena kritju morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz njenega celotnega poslovanja.
(2) Če borzno posredniška družba oblikuje rezervacije za splošna tveganja, mora v izkazu uspeha ločeno prikazovati prihodke in odhodke, povezane s povečanjem oziroma zmanjševanjem teh rezervacij.
Posebne rezervacije
124. člen
(1) Borzno posredniške družba mora oblikovati posebne rezervacije glede na posebna tveganja, ki izhajajo iz posameznih poslov oziroma skupin posameznih poslov.
(2) Za posebne rezervacije iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi rezervacije, ki jih oblikuje borzno posredniška družba glede na posebno tveganje neizterljivosti terjatev iz naslova jamstva za terjatve vlagateljev v primeru stečaja druge borzno posredniške družbe.
(3) Agencija predpiše najmanjši obseg in način izračuna posebnih rezervacij iz prvega in drugega odstavka tega člena.
6.5. Likvidnost
Likvidnost
125. člen
(1) Borzno posredniška družba mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.
(2) Borzno posredniške družba mora za zavarovanje pred likvidnostnim tveganjem oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja z likvidnostjo, ki obsega:
1. načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje;
2. redno spremljanje likvidnosti;
3. sprejemanje ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov nelikvidnosti.
6.6. Ukrepi spremljanja tveganj in zagotavljanja kapitalske ustreznosti
6.6.1. Izračunavanje in poročanje
Količniki likvidnosti sredstev
126. člen
(1) Borzno posredniška družba mora dnevno izračunavati količnike likvidnosti sredstev.
(2) Agencija predpiše način izračuna količnikov likvidnosti sredstev in najmanjši obseg likvidnosti, ki jo mora borzno posredniška družba zagotavljati.
Poročilo o plačilni nesposobnosti
127. člen
Borzno posredniška družba mora agenciji nemudoma poročati o nastopu nesposobnosti poravnati dospele denarne obveznosti ob njihovi dospelosti.
Mesečno izračunavanje
128. člen
Borzno posredniška družba mora mesečno, po stanju na zadnji dan meseca, izračunavati in ugotavljati:
1. višino kapitala;
2. kapitalske zahteve;
3. kapitalsko ustreznost;
4. izpostavljenost.
Mesečno poročilo
129. člen
Borzno posredniška družba mora agenciji mesečno poročati o kapitalu, kapitalskih zahtevah, kapitalski ustreznosti, izpostavljenosti in likvidnosti.
Vsebina in način poročanja
130. člen
Agencija predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz 127. in 129. člena tega zakona ter roke in način poročanja.
6.6.2. Ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti in likvidnosti
Prepoved izplačila dobička
131. člen
(1) Borzno posredniška družba ne sme izplačati dobička niti v obliki vmesne dividende oziroma dividende, niti v obliki izplačila iz naslova udeležbe v dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih, v naslednjih primerih:
1. če je kapital borzno posredniške družbe manjši od minimalnega kapitala, določenega v 117. členu tega zakona;
2. če bi se kapital borzno posredniške družbe zaradi izplačila dobička zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v 117. členu tega zakona;
3. če borzno posredniška družba ne zagotavlja najmanjšega obsega likvidnosti iz drugega odstavka 126. člena tega zakona;
4. če borzno posredniška družba zaradi izplačila dobička ne bi več zagotavljala najmanjšega obsega likvidnosti iz drugega odstavka 126. člena tega zakona.
(2) Sklep skupščine borzno posredniške družbe, ki je v nasprotju s prvim odstavkom tega člena je ničen.
Ukrepi uprave
132. člen
(1) Če kapital borzno posredniške družbe zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 117. členu tega zakona, mora uprava borzno posredniške družbe nemudoma sprejeti tiste ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma izdelati predlog tistih ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi borzno posredniške družbe.
(2) O ukrepih oziroma predlogu ukrepov iz prvega odstavka tega člena mora uprava poročati agenciji z mesečnim poročilom iz 129. člena tega zakona.
Začasna prepoved opravljanja storitev
133. člen
(1) Če agencija pri opravljanju nadzora ugotovi, da borzno posredniška družba ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 117. členu tega zakona, oziroma ni sposobna poravnavati dospelih denarnih obveznosti, lahko borzno posredniški družbi začasno prepove opravljanje vseh ali posameznih storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
(2) Za začasno prepoved iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe drugega do petega odstavka 206. člena tega zakona.
7. PRAVILA VARNEGA IN SKRBNEGA POSLOVANJA
7.1. Splošne določbe
Uporaba določb
134. člen
(1) Za pravno razmerje med borzno posredniško družbo in njenimi strankami veljajo splošna pravila obligacijskega prava, če ni v tem zakonu drugače določeno.
(2) Določb tega zakona o varnem in skrbnem poslovanju s pogodbo ni mogoče izključiti oziroma omejiti, razen če je v zvezi s posamezno določbo izrecno dopusten drugačen dogovor pogodbenih strank oziroma je drugačen dogovor v očitnem interesu stranke borzno posredniške družbe.
(3) Določbe tega poglavja se primerno uporabljajo tudi za storitve v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti.
Oglaševanje
135. člen
(1) Oglase, katerih predmet je ponudba storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, lahko objavljajo samo borzno posredniške družbe.
(2) Prepovedano je objavljati oglase, katerih vsebina lahko zavaja investitorje glede pravic ali tveganj, ki jih vsebuje posamezni vrednostni papir ali glede storitev, ki jih opravlja posamezna borzno posredniška družba.
(3) Pred objavo oglasa je potrebno o njegovi vsebini obvestiti agencijo.
(4) Agencija izda predpis o oglaševanju, s katerimi opredeli posamezne dejanske stanove oglaševanja, ki je prepovedano po drugem odstavku tega člena.
7.2. Skupne določbe
Skrbnost dobre borzno posredniške družbe
136. člen
Borzno posredniška družba mora pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji ravnati s strokovno skrbnostjo dobre borzno posredniške družbe.
Splošni pogoji poslovanja
137. člen
(1) Borzno posredniška družba mora določiti splošne pogoje opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji (splošni pogoji poslovanja).
(2) Splošni pogoji poslovanja morajo za vsako od storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, ki jih borzno posredniška družba nudi strankam, vsebovati:
1. določbe, ki urejajo medsebojne pravice in obveznosti borzno posredniške družbe in stranke;
2. opis tveganj, povezanih z naložbami v vrednostne papirje.
Objava splošnih pogojev poslovanja in cenika
138. člen
(1) Borzno posredniška družba mora v vsakem prostoru, v katerem posluje s strankami, na vidnem in dostopnem mestu omogočiti vpogled v splošne pogoje poslovanja in cenik.
(2) Borzno posredniška družba mora pred sprejemom prvega naročila stranke za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev oziroma naloga za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev med računi strank oziroma sklenitvijo druge pogodbe o storitvah v zvezi z vrednostnimi papirji, stranki izročiti izvod splošnih pogojev poslovanja.
(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljata tudi kadar naročila oziroma naloge iz drugega odstavka tega člena v imenu in za račun borzno posredniške družbe sprejema druga pravna oseba na podlagi pogodbe z borzno posredniško družbo.
Zaščita interesov stranke
139. člen
(1) Borzno posredniška družba mora pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji v vsem paziti na interese stranke.
(2) Borzno posredniška družba mora stranko na primeren način seznaniti z vsemi okoliščinami, ki so pomembne za odločitve stranke v zvezi z naročili za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev, oziroma drugimi storitvami, ki jih stranki nudi, in tveganjih, ki so povezana z naložbami v vrednostne papirje.
(3) Borzno posredniška družba si mora prizadevati od stranke pridobiti ustrezne podatke o izkušnjah stranke na področju naložb v vrednostne papirje, njenih finančnih možnostih in njenih namenih v zvezi z naložbami v vrednostne papirje, ki so pomembni za zaščito interesov stranke v zvezi s storitvami, ki jih stranki nudi.
Nasprotje interesov
140. člen
(1) Borzno posredniška družba mora stranko poučiti o morebitnih nasprotjih med interesi stranke in interesi borzno posredniške družbe oziroma interesi drugih strank borzno posredniške družbe.
(2) Borzno posredniška družba mora organizirati poslovanje tako, da se morebitna nasprotja med interesi strank, borzno posredniške družbe in zaposlenih pri borzno posredniški družbi omejijo na najmanjšo možno mero.
Pogodba o opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji
141. člen
(1) Kadar je v tem zakonu določeno, da mora borzno posredniška družba s stranko skleniti pisno pogodbo o opravljanju posameznih vrst storitev v zvezi z vrednostnimi papirji, mora takšna pogodba vsebovati:
1. določbo, da so splošni pogoji poslovanja njen sestavni del;
2. izjavo stranke, da so ji bili splošni pogoji poslovanja pred sklenitvijo pogodbe izročeni in, da se je imela pred sklenitvijo možnost poučiti o njihovi vsebini.
(2) Pogodba iz prvega odstavka tega člena, ki ni sklenjena v pisni obliki, je veljavna, za borzno posredniško družbo pa se šteje, da je s tem, ko pogodbe ni sklenila v pisni obliki, storila kršitev pravil varnega in skrbnega poslovanja.
7.3. Borzno posredovanje
Pogodba o borznem posredovanju
142. člen
(1) Pogodba o borznem posredovanju je pogodba, s katero se borzno posredniška družba zaveže izvrševati nakupe in prodaje vrednostnih papirjev po nalogih in za račun stranke, stranka pa se zaveže za opravljanje teh storitev plačevati provizijo.
(2) Pred sprejemom prvega naročila posamezne stranke za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev, mora borzno posredniška družba s to stranko skleniti splošno pogodbo o borznem posredovanju v pisni obliki.
Sprejemanje naročil strank
143. člen
(1) Borzno posredniška družba sprejema naročila strank za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: naročilo stranke) na sedežu družbe oziroma v poslovalnici, ki izvršuje naročila strank.
(2) Borzno posredniška družba lahko sprejema pisna naročila strank tudi v lastni poslovalnici, ki ne izvršuje naročil strank oziroma v poslovalnici pravnih oseb, ki v imenu in za račun borzno posredniške družbe sprejemajo naloge strank, če se stranka v tej poslovalnici borzno posredniške družbe oziroma pravne osebe osebno oglasi.
(3) Kadar borzno posredniška družba sprejema naročila na način iz drugega odstavka tega člena, morajo splošni pogoji poslovanja določati rok, v katerem mora biti naročilo posredovano na sedež borzno posredniške družbe oziroma poslovalnice borzno posredniške družbe, ki izvršuje naloge strank. Na to določbo splošnih pogojev poslovanja mora biti stranka ob izročitvi naročila izrecno opozorjena.
(4) Šteje se, da je naročilo prejeto, ko ga prejme borzno posredniška družba na sedežu oziroma poslovalnici borzno posredniške družbe, ki izvršuje naloge strank.
Potrdilo o prejemu naročila stranke
144. člen
(1) Borzno posredniška družba mora stranki posredovati potrdilo o prejemu naročila.
(2) Borzno posredniška družba mora stranki poslati potrdilo o prejemu naročila najkasneje naslednji delovni dan po prejemu naročila.
(3) Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi v primeru spremembe oziroma preklica naročila.
Odklonitev sprejema naročila
145. člen
(1) Če borzno posredniška družba noče sprejeti naročila stranke, mora stranko o tem obvestiti takoj po prejemu naročila. V obvestilu mora navesti razlog odklonitve sprejema naročila.
(2) Kadar splošni pogoji poslovanja borzno posredniške družbe določajo, da borzno posredniška družba ni dolžna sprejeti naročila za prodajo vrednostnih papirjev, dokler stranka vrednostnih papirjev, ki so predmet naročila ne prenese na račun stranke pri borzno posredniški družbi, teče rok za obvestilo iz prvega odstavka tega člena od takrat:
1. ko borzno posredniška družba lahko ugotovi, da stranka na računu stranke pri borzno posredniški družbi nima vrednostnih papirjev oziroma zadostne količine vrednostnih papirjev, ki so predmet naročila stranke; oziroma
2. kadar stranka hkrati z naročilom za prodajo borzno posredniški družbi posreduje ustrezen nalog za prenos vrednostnih papirjev med računi istega imetnika (prvi odstavek 158. člena tega zakona), ko borzno posredniška družba lahko ugotovi, da takšnega naloga ni mogoče izvršiti.
(3) Kadar v primeru naročila za nakup borzno posredniška družba zahteva od stranke, da pred izvršitvijo naročila založi predujem, teče rok za obvestilo iz prvega odstavka tega člena od takrat, ko borzno posredniška družba lahko ugotovi, da predujem v dogovorjenem roku ni bil založen.
Izvrševanje naročil strank
146. člen
(1) Borzno posredniška družbe sme naročila za nakup oziroma prodajo tržnih vrednostnih papirjev izvrševati samo na organiziranem trgu, razen če stranka izrecno naroči drugačen način izvršitve naročila.
(2) Borzno posredniška družba mora izvršiti naročilo stranke tako kot se glasi.
(3) Če stranka v naročilu ne določi cene oziroma najmanjše cene, po kateri mora borzno posredniška družba izvršiti naročilo za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: naročilo s preudarkom), takšno naročilo preneha veljati z iztekom dne, ko ga je borzno posredniška družba prejela.
Način izvrševanja naročil strank na organiziranem trgu
147. člen
(1) Borzno posredniška družba izvršuje naročila strank za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev na organiziranem trgu z vnosom ustrezne ponudbe oziroma povpraševanja v centralno informatizirano bazo borznega informacijskega sistema.
(2) Borzno posredniška družba mora izvršiti naročilo stranke takoj, ko so izpolnjeni pogoji za izvršitev naročila. Šteje se, da so pogoji za izvršitev izpolnjeni, ko borzno posredniška družba prejme naročilo (četrti odstavek 143. člena tega zakona) in izteče rok za odklonitev naročila (145. člen tega zakona).
(3) Borzno posredniška družba mora izvrševati naročila strank za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev na organiziranem trgu po vrstnem redu prejema ustreznih naročil za takšen nakup oziroma prodajo.
(4) Borzno posredniška družba ne sme kupiti oziroma prodati vrednostnih papirjev na organiziranem trgu za svoj račun ali za račun zaposlenega pri borzno posredniški družbi, če zaradi takšnega nakupa oziroma prodaje ne bi mogla izvršiti sočasnega naročila stranke za nakup oziroma prodajo oziroma bi ga bilo mogoče izvršiti samo pod za stranko manj ugodnimi pogoji.
Izvrševanje naročil s preudarkom
148. člen
(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 147. člena tega zakona, mora borzno posredniška družba izvršiti naročilo s preudarkom, takrat kadar s skrbnostjo dobre borzno posredniške družbe oceni, da je glede na stanje na trgu, izvršitev naročila najugodnejša za interese stranke.
(2) Pri izvrševanju naročila s preudarkom borzno posredniška družba ne sme vnesti nasprotnega naročila za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev za račun druge stranke, ki je dala naročilo s preudarkom, za svoj račun oziroma račun zaposlenega pri borzno posredniški družbi z namenom, da pride do sklenitve posla z uskladitvijo pogojev ponudbe oziroma povpraševanja za račun stranke s pogoji povpraševanja oziroma ponudbe za račun druge stranke, ki je dala naročilo s preudarkom, za račun borzno posredniške družbe oziroma zaposlenega pri borzno posredniški družbi.
Izvrševanje naročil za račun več strank
149. člen
(1) Kadar borzno posredniška družba sprejme več naročil s preudarkom oziroma kadar sočasno prejme več naročil za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev pod enakimi pogoji, lahko takšna naročila izvrši sočasno (v nadaljnjem besedilu: trgovanje za skupni račun).
(2) Pri trgovanju za skupni račun borzno posredniška družba ne sme sklepati poslov za svoj račun oziroma račun zaposlenega pri borzno posredniški družbi.
(3) Kadar borzno posredniška družba pri trgovanju za skupni račun sklene enega ali več poslov, mora pravice in obveznosti iz takšnega posla oziroma poslov prenesti na stranke po naslednjih pravilih:
1. če je posel oziroma posle sklenila za enako ceno, količina vrednostnih papirjev pa ne zadošča za izvršitev celotnih naročil vseh strank se najprej v celoti izvrši naročilo tiste stranke, ki ga je borzno posredniška družba prejela pred naročilom naslednje stranke;
2. če je posel oziroma posle sklenila po različnih cenah se za najugodnejšo ceno najprej v celoti izvrši naročilo tiste stranke, ki ga je borzno posredniška družba prejela pred naročilom naslednje stranke.
Izročitev vrednostnih papirjev stranki
150. člen
(1) Borzno posredniška družba mora v skladu s pravili, ki urejajo izpolnitev obveznosti iz poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, zagotoviti, da se na dan izpolnitve posla vrednostni papirji, ki jih je na organiziranem trgu kupila za račun posamezne stranke, prenesejo na račun te stranke.
(2) Kadar borzno posredniška družba v skladu z naročilom stranke kupi nematerializirane vrednostne papirje izven organiziranega trga vrednostnih papirjev, mora zagotoviti, da se na dan, ko ji prodajalec izpolni obveznost, nematerializirani vrednostni papirji prenesejo na račun stranke, za račun katere jih je kupila.
(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljata tudi za vrednostne papirje, izdane kot pisne listine, ki so v zbirni hrambi pri Klirinško depotni družbi.
(4) Kadar borzno posredniška družba v skladu z naročilom stranke kupi vrednostne papirje, izdane kot pisne listine, in ne gre za vrednostne papirje iz tretjega odstavka tega člena, jih mora izročiti stranki v dveh delovnih dneh po tem, ko ji prodajalec izpolni obveznost, če se nista borzno posredniška družba in stranka izrecno drugače dogovorili.
(5) Kadar sta se v primeru iz četrtega odstavka tega člena borzno posredniška družba in stranka dogovorili, da borzno posredniška družba vrednostnih papirjev ni dolžna izročiti stranki, jih sme borzno posredniška družba sama hraniti za račun stranke samo, če ima dovoljenje agencije za opravljanje storitev hrambe vrednostnih papirjev. V nasprotnem primeru mora v roku iz četrtega odstavka tega člena izročiti vrednostne papirje za račun stranke borzno posredniški družbi, ki takšno dovoljenje ima.
Denarna sredstva strank
151. člen
(1) Borzno posredniška družba mora pri banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet, odpreti poseben račun, preko katerega sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov, ki jih je sklenila za račun strank, in vodi denarna sredstva strank.
(2) Borzno posredniška družba preko računa iz prvega odstavka tega člena ne sme sprejemati vplačil in opravljati izplačil iz poslov, ki jih je sklenila za svoj račun.
(3) Borzno posredniška družba mora kupnino, zneske unovčenih kuponov oziroma dividend oziroma neizkoriščeni predujem, nakazati stranki naslednji delovni dan šteto od:
1. prejema kupnine iz posla, ki ga je sklenila za račun stranke;
2. unovčenja dividend oziroma kuponov iz vrednostnih papirjev, katerih imetnik je stranka;
3. preklica naročila, v zvezi s katerim je stranka plačala predujem;
če se nista borzno posredniška družba in stranka drugače dogovorili.
(4) Borzno posredniška družba ne sme uporabljati denarnih sredstev strank niti za svoj račun niti za račun drugih strank.
Obračun o opravljenem poslu
152. člen
Borzno posredniška družba mora najkasneje naslednji delovni dan po izpolnitvi obveznosti iz posla, ki ga je sklenila za račun stranke, stranki poslati obračun opravljenega posla.
7.4. Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev in hramba vrednostnih papirjev
7.4.1. Skupne določbe
Uporaba določb
153. člen
Določbe tega razdelka se uporabljajo tako v primeru, ko borzno posredniška družba za stranko opravlja samo storitve vodenja računov vrednostnih papirjev in hrambe vrednostnih papirjev, kot tudi v primeru, ko borzno posredniška družba te storitve opravlja v okviru opravljanja storitev borznega posredovanja, gospodarjenja z vrednostnimi papirji ali drugih storitev.
7.4.2. Vodenje računov nematerializiranih vrednostnih papirjev
Pogodba o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev
154. člen
(1) Pogodba o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev je pogodba, s katero se borzno posredniška družba zaveže, da bo pri Klirinško depotni družbi stranki odprla račun nematerializiranih vrednostnih papirjev in na tem računu v imenu in za račun stranke vodila stanja vrednostnih papirjev stranke ter vnašala naloge stranke za prenos vrednostnih papirjev s tega računa na drug račun, stranka pa se zaveže za opravljanje teh storitev plačevati provizijo.
(2) Pred odprtjem računa posamezne stranke, mora borzno posredniška družba s to stranko skleniti splošno pogodbo o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev v pisni obliki.
(3) Borzno posredniška družba mora voditi račune nematerializiranih vrednostnih papirjev pri Klirinško depotni družbi in opravljati prenose med računi v skladu z ZNVP ter pravili in navodili Klirinško depotne družbe, ki urejajo vodenje centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(4) Določbe tega podrazdelka o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev se smiselno uporabljajo tudi za vodenje računov vrednostnih papirjev, izdanih kot pisne listine, ki so v zbirni hrambi pri Klirinško depotni družbi.
Hišni račun
155. člen
(1) Borzno posredniška družba mora vse vrednostne papirje, katerih imetnik je, voditi na posebnem računu pri Klirinško depotni družbi (v nadaljnjem besedilu: hišni račun).
(2) Borzno posredniška družba na hišni račun ne sme prenesti vrednostnih papirjev, katerih imetniki so stranke oziroma, ki jih je pridobila za račun stranke.
(3) Borzno posredniška družba vrednostnih papirjev, katerih imetnik je, ne sme voditi na računu strank pri sebi ali pri drugi borzno posredniški družbi.
Računi strank
156. člen
(1) Borzno posredniška družba mora vrednostne papirje posamezne stranke voditi na računu te stranke pri Klirinško depotni družbi (v nadaljnjem besedilu: račun stranke).
(2) Kadar borzno posredniška družba za posamezno stranko opravlja storitve gospodarjenja z vrednostnimi papirji te stranke mora vrednostne papirje, ki so predmet gospodarjenja, voditi na posebnem računu te stranke pri Klirinško depotni družbi (v nadaljnjem besedilu: račun gospodarjenja).
(3) Preko računa gospodarjenja mora borzno posredniška družba opravljati vse prenose vrednostnih papirjev, ki jih kupuje in prodaja za račun stranke na podlagi pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji.
Odprtje računa stranke
157. člen
Borzno posredniška družba mora pred vnosom novega računa stranke v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev (odprtje računa stranke) preveriti identiteto stranke.
Vodenje računov strank
158. člen
(1) Borzno posredniška družba sme vnesti naloga stranke za prenos vrednostnih papirjev, katerih imetnik je stranka, z registrskega računa oziroma računa stranke pri drugi borzno posredniški družbi na račun stranke pri tej borzno posredniški družbi samo na podlagi ustreznega pisnega naloga stranke (v nadaljnjem besedilu: nalog za prenos med računi istega imetnika).
(2) Borzno posredniška družba ne sme vnesti naloga stranke za prenos vrednostnih papirjev na račun drugega imetnika (v nadaljnjem besedilu: za nalog prenos med računi različnih imetnikov) oziroma naloga za pravic tretjih na vrednostnih papirjih, katerih imetnik je stranka (v nadaljnjem besedilu: nalog za vpis pravic tretjih), brez ustreznega pisnega naloga stranke.
(3) Kadar izdaja nalog pooblaščenec stranke, sme borzno posredniška družba opraviti ustrezen vnos iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena samo, če pooblaščenec predloži notarsko overjeno pooblastilo stranke, ali če imetnik osebno pri borzno posredniški družbi pooblasti določeno osebo za razpolaganje z vrednostnimi papirji na njegovem računu.
Nalogi za prenos
159. člen
(1) Nalog za posamezno vrsto prenosa iz prvega oziroma drugega odstavka 158. člena tega zakona mora obsegati podatke, ki jih za ustrezno vrsto naloga določajo navodila Klirinško depotne družbe.
(2) Pred vnosom naloga iz prvega odstavka tega člena v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev se mora borzno posredniška družba na zanesljiv način prepričati o identiteti nalogodajalca.
(3) Šteje se, da naročilo za prodajo vrednostnih papirjev na organiziranem trgu, vsebuje tudi nalog za prenos vrednostnih papirjev z računa stranke zaradi izpolnitve obveznosti iz prodaje, sklenjene na organiziranem trgu.
(4) Določba drugega odstavka tega člena se ne uporablja pri vnosih nalogov za prenos vrednostnih papirjev z računa stranke, ki jih borzno posredniška družba vnaša pri opravljanju storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji stranke.
Vrstni red vnašanja nalogov za prenose
160. člen
Borzno posredniška družba mora vnašati naloge za prenose z računa posameznega imetnika oziroma za vpis pravic tretjih na vrednostnih papirjih tega imetnika po vrstnem redu prejema popolnih nalogov za prenos s tega računa oziroma nalogov za vpis pravic tretjih.
Oblika izpiskov
161. člen
Izpiske stanja oziroma prometa na računih mora borzno posredniška družba izstavljati z računalniškim izpisom iz centralne informatizirane baze centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Izpisek o opravljenem prenosu
162. člen
Borzno posredniška družba mora na zahtevo stranke naslednji delovni dan po prejemu zahteve izstaviti izpisek prometa na računu za zahtevano obdobje in novega stanja na dan izstavitve izpiska.
Izpisek o stanju in prometu na računu
163. člen
(1) Borzno posredniška družba mora stranki enkrat letno izstaviti izpisek stanja in letnega prometa na računu nematerializiranih vrednostnih papirjev.
(2) Borzno posredniška družba in stranka se lahko dogovorita za krajša obdobja poročanja o stanju in prometu na računu nematerializiranih vrednostnih papirjev.
7.4.3. Hramba vrednostnih papirjev, izdanih kot pisnih listin, ki niso v zbirni hrambi pri Klirinško depotni družbi
Uporaba določb
164. člen
Določbe tega podrazdelka se uporabljajo za vrednostne papirje, izdane kot pisne listine, ki niso v zbirni hrambi pri Klirinško depotni družbi.
Hramba vrednostnih papirjev
165. člen
(1) Borzno posredniška družba sme sama hraniti vrednostne papirje strank iz 164. člena tega zakona samo, če ima dovoljenje agencije za opravljanje storitev hrambe vrednostnih papirjev.
(2) Borzno posredniška družba iz prvega odstavka tega člena hrani vrednostne papirje strank in svoje vrednostne papirje iz 155. člena tega zakona po pravilih o zbirni hrambi.
(3) Pogodba o hrambi vrednostnih papirjev mora biti sklenjena v pisni obliki.
Potrdilo o pologu oziroma dvigu
166. člen
(1) Borzno posredniška družba mora stranki ob vsakem pologu oziroma dvigu vrednostnih papirjev iz 164. člena tega zakona izstaviti potrdilo o pologu oziroma dvigu.
(2) Borzno posredniška mora stranki izstaviti potrdilo o pologu tudi, kadar prejme vrednostne papirje na podlagi izpolnitve posla nakupa vrednostnih papirjev, ki ga je sklenila za račun stranke.
Knjiga pologov in dvigov
167. člen
(1) Borzno posredniška družba iz prvega odstavka 165. člena tega zakona mora voditi knjigo pologov in dvigov, v katero vpisuje vse pologe in dvige vrednostnih papirjev iz 164. člena tega zakona po datumskem zaporedju.
(2) V knjigo pologov in dvigov se vpisujejo tudi podatki o prejemu oziroma odtujitvi vrednostnih papirjev iz 164. člena tega zakona, katerih imetnik je borzno posredniška družba sama.
7.5. Gospodarjenje z vrednostnimi papirji strank
Pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji
168. člen
(1) Pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji je pogodba, s katero se borzno posredniška družba zaveže, da bo v skladu z naložbeno politiko določeno v pogodbi, za račun stranke nalagala denarna sredstva stranke v vrednostne papirje z namenom razpršitve tveganja, stranka pa se zaveže plačati provizijo.
(2) Pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji mora biti sklenjena v pisni obliki.
(3) Pogodba iz prvega odstavka tega člena mora določati:
1. znesek denarnih sredstev, ki ga stranka izroča v gospodarjenje na podlagi pogodbe;
2. naložbeno politiko;
3. višino provizije in način izračuna osnove oziroma osnov za provizijo.
(4) Kadar stranka ob sklenitvi pogodbe iz prvega odstavka tega člena borzno posredniški družbi v gospodarjenje izroči vrednostne papirje, mora pogodba v posebni prilogi obsegati tudi seznam teh vrednostnih papirjev z navedbo njihove oznake in količine.
(5) Pogodbeni stranki določita naložbeno politiko tako, da določita:
1. vrste vrednostnih papirjev,
2. lastnosti izdajateljev vrednostnih papirjev,
3. največji dopustni delež naložb v vrednostne papirje posameznega izdajatelja in z njim povezanih oseb,
4. druge okoliščine, ki so pomembne za določitev stopnje tveganosti naložb.
(6) Za gospodarjenje z vrednostnimi papirji stranke se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 146. člena, prvega in četrtega odstavka 147. člena, prvega in drugega odstavka 149. člena in 151. člena tega zakona, če ni v tem razdelku drugače določeno.
Vrste naložb
169. člen
(1) Borzno posredniška družba sme denarna sredstva stranke naložiti samo v tržne vrednostne papirje.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko borzno posredniška družba naloži denarna sredstva stranke tudi v netržne vrednostne papirje, če se pogodbeni stranki za takšne naložbe izrecno dogovorita.
(3) V primeru iz drugega odstavka tega člena mora pogodba določati največji delež naložb v netržne vrednostne papirje.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena lahko borzno posredniška družba naloži denarna sredstva stranke v svojem imenu in za račun stranke tudi v obliki bančnih denarnih depozitov, če zaradi trenutnega stanja na trgu vrednostnih papirjev, denarnih sredstev stranke ni mogoče v celoti naložiti v vrednostne papirje v skladu z naložbeno politiko, določeno v pogodbi.
(5) Kadar v primeru iz četrtega odstavka tega člena, denarna sredstva stranke presegajo 10% vrednosti vseh naložb stranke, mora borzno posredniška družba pred deponiranjem denarnih sredstev pridobiti pisno soglasje stranke za takšno naložbo.
Poročilo o stanju naložb z obračunom poslov
170. člen
(1) Borzno posredniška družba mora stranki, za katero opravlja storitve gospodarjenja z vrednostnimi papirji, najmanj enkrat na tri mesece po stanju na zadnji dan v mesecu trimesečja poslati poročilo o stanju naložb stranke z obračunom poslov.
(2) Borzno posredniška družba in stranka se lahko dogovorita za krajša obdobja poročanja.
7.6. Vodenje evidenc o strankah in poslih in hramba dokumentov
7.6.1. Skupna določba
Vodenje poslovnih knjig, evidenc in dokumentacije
171. člen
Borzno posredniška družba mora organizirati poslovanje in tekoče voditi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti potek posameznega posla, ki ga je opravila za svoj račun oziroma za račun stranke.
7.6.2. Vodenje evidenc
Evidenca strank
172. člen
Borzno posredniška družba vodi evidenco strank.
Evidenca naročil in poslov z vrednostnimi papirji
173. člen
Borzno posredniška družba vodi evidenco naročil in poslov z vrednostnimi papirji, v katero za vsako naročilo in za vsak posel nakupa oziroma prodaje vrednostnih papirjev, ki ga je sklenila za račun stranke oziroma za svoj račun, vpisuje podatke o tem.
7.6.3. Vodenje in hranjenje dokumentacije
Dokumenti o poslovanju s stranko
174. člen
Borzno posredniška družba mora vse dokumente o poslovanju s posamezno stranko hraniti ločeno od dokumentov o poslovanju z drugimi strankami in od dokumentov o lastnem poslovanju.
Dokumenti o posameznih poslih za račun strank
175. člen
Borzno posredniška družba mora hraniti vse dokumente o posameznem poslu po datumskem zaporedju poslov za vsak posamezen posel, ki ga je borzno posredniška družba opravila za račun posamezne stranke.
Dokumenti o posameznih poslih za račun borzno posredniške družbe
176. člen
Določba 175. člena tega zakona se smiselno uporablja tudi za dokumente o poslih, ki jih je borzno posredniška družba sklenila za svoj račun.
7.7. Varovanje zaupnih podatkov
Dolžnost varovanja zaupnih podatkov
177. člen
(1) Borzno posredniška družba mora kot zaupne varovati podatke o stanju in prometu na računih vrednostnih papirjev stranke ter druge podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela v zvezi z opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
(2) Podatkov iz prvega odstavka tega člena borzno posredniška družba ne sme sporočiti tretjim osebam, niti jih sama uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.
(3) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov velja tudi za člane organov borzno posredniške družbe, zaposlene pri borzno posredniški družbi in druge osebe, ki za borzno posredniško družbo na podlagi pogodbe opravljajo posamezne storitve, in sicer tudi po prenehanju funkcije oziroma delovnega ali pogodbenega razmerja.
Ukrepi za varovanje zaupnih podatkov
178. člen
(1) Borzno posredniška družba mora organizirati poslovanje tako, da je zagotovljeno učinkovito varovanje zaupnih podatkov in zaščita pred morebitnimi zlorabami teh podatkov.
(2) Borzno posredniška družba mora tekoče sestavljati seznam vrednostnih papirjev oziroma izdajateljev, v zvezi s katerimi je pridobila zaupne podatke iz prvega odstavka 177. člena tega zakona oziroma notranje informacije iz 275. člena tega zakona. O vsebini seznama morajo biti seznanjeni vsi borzni posredniki in drugi zaposleni pri borzno posredniški družbi.
(3) Vrednostnih papirjev, ki so uvrščeni na seznam iz drugega odstavka tega člena, borzni posredniki ne smejo priporočati strankam in jih tudi ne smejo kupovati oziroma prodajati za račun borzno posredniške družbe, za svoj račun, oziroma za račun z borzno posredniško družbo ali borznim posrednikom povezanih oseb.
(4) Borzno posredniška družba mora za vsako od oseb iz tretjega odstavka 177. člena tega zakona in z njimi povezanih oseb tekoče voditi evidenco o vseh poslih teh oseb z vrednostnimi papirji.
(5) Borzno posredniška družba mora zagotoviti, da jo osebe iz tretjega odstavka 177. člena tega zakona tekoče obveščajo o vseh njihovih poslih oziroma poslih z njimi povezanih oseb z vrednostnimi papirji.
Sporočanje zaupnih podatkov
179. člen
(1) Borzno posredniška družba sme zaupne podatke iz prvega odstavka 177. člena sporočiti samo:
1. na podlagi pisnega dovoljenja stranke;
2. na pisno zahtevo sodišča oziroma pristojnega upravnega organa, če sodišče oziroma pristojni upravni organ te podatke potrebuje v posameznem postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;
3. na pisno zahtevo agencije oziroma Banke Slovenije, če agencija oziroma Banka Slovenije te podatke potrebuje v posameznem postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti.
(2) Podatke, ki jih sodišče, pristojni upravni organ, agencija oziroma Banka Slovenije prejmejo na podlagi prvega odstavka tega člena, smejo uporabiti samo v skladu z namenom, zaradi katerega so bili sporočeni.
7.8. Predpis o opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji
Predpis o opravljanju storitev z vrednostnimi papirji
180. člen
Agencija izda sklep o opravljanju storitev z vrednostnimi papirji, s katerim predpiše:
1. podrobnejše podatke o stranki, ki jih mora vsebovati pogodba iz prvega odstavka 141. člena tega zakona;
2. podrobnejšo vsebino potrdila o prejemu naročila stranke iz prvega odstavka 144. člena tega zakona;
3. podrobnejšo vsebino obračuna opravljenega posla iz 152. člena tega zakona;
4. podrobnejši način preverjanja identitete stranke iz 157. člena tega zakona;
5. podrobnejšo vsebino potrdila o pologu oziroma dvigu iz prvega odstavka 166. člena tega zakona;
6. podrobnejšo vsebino in način vodenja knjige pologov in dvigov iz prvega odstavka 167. člena tega zakona;
7. podrobnejšo vsebino poročila o stanju naložb stranke z obračunom poslov iz prvega odstavka 170. člena tega zakona in prilog k temu potrdilu;
8. podrobnejšo vsebino in način vodenja evidence strank iz 172. člena tega zakona in evidence naročil in poslov z vrednostnimi papirji iz 173. člena tega zakona;
9. način in roke za vodenje in hranjenje dokumentacije o poslovanju s stranko iz 174. člena tega zakona ter o posameznih poslih iz 175. člena in 176. člena tega zakona.
8. SODELOVANJE Z NADZORNIMI ORGANI IN ORGANI EVROPSKIH SKUPNOSTI
Medsebojno sodelovanje domačih nadzornih organov
181. člen
(1) Agencija in organi, ki so pristojni za nadzor drugih finančnih organizacij, morajo na zahtevo posameznega nadzornega organa posredovati temu organu vse podatke glede finančne organizacije, ki jih potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora nad finančno organizacijo, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj oziroma pri odločanju o drugih posamičnih zadevah.
(2) Nadzorni organi morajo drug drugega obveščati o nepravilnostih, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.
(3) Podrobnejšo vsebino in način medsebojnega sodelovanja nadzornih organov določi minister, pristojen za finance, na podlagi predhodnega mnenja nadzornih organov.
Obdelava podatkov in posredovanje informacij
182. člen
(1) Agencija je pristojna zbirati in obdelovati podatke, o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom, ZISDU in ZPre.
(2) Za podatke iz prvega odstavka tega člena, ki so pomembni za izvrševanje nalog in pristojnosti agencije, določenih s tem zakonom se štejejo zlasti podatki o:
1. dovoljenjih za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in drugih dovoljenjih in soglasjih, ki jih izda agencija na podlagi tega zakona;
2. članih uprave in nadzornih svetov borzno posredniških družb, njihovi organizaciji, delovanju notranjih kontrol in revizij;
3. podružnicah oziroma neposrednem opravljanju storitev borzno posredniških družb v državah članicah, in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju storitev borzno posredniških družb držav članic v Republiki Sloveniji;
4. podružnicah borzno posredniških družb v tujini in podružnicah tujih borzno posredniških družb v Republiki Sloveniji;
5. poslih iz 277. člena tega zakona;
6. spoštovanju pravil varnega in skrbnega poslovanja;
7. mesečnih poročilih iz 129. člena tega zakona;
8. imetnikih kvalificiranih deležev iz 82. člena tega zakona;
9. revidiranih letnih poročilih in konsolidiranih letnih poročilih iz 191. člena tega zakona;
10. izvršenih ukrepih nadzora iz 203. člena tega zakona;
11. poročilih in obvestilih, ki jih je zbrala na podlagi 277. člena in 278. člena tega zakona;
12. informacije, ki jih je agencija pridobila v okviru izmenjave informacij od pristojnih nadzornih organov držav članic.
(3) Podatke iz drugega odstavka sme agencija posredovati:
1. domačim nadzornim organom v okviru sodelovanja domačih nadzornih organov na podlagi 181. člena tega zakona;
2. pristojnim organom držav članic, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in bančnih ter drugih finančnih storitev po ZBan, in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu kot je določeno v prvem odstavku 303. člena tega zakona;
3. pristojnim nadzornim organom tujih držav, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in bančnih ter drugih finančnih storitev po ZBan, ob pogoju vzajemnosti in če za te organe velja obveznost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu kot je določeno v prvem odstavku 303. člena tega zakona;
4. sodišču, če jih potrebuje v postopku stečaja nad borzno posredniško družbo;
5. Slovenskemu inštitutu za revizijo, če jih potrebuje v postopku nadzora nad revizijsko družbo, ki je revidirala računovodske izkaze borzno posredniške družbe.
(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena sme agencija podatke iz 12. točke drugega odstavka tega člena posredovati samo, če je to izrecno dovolil organ, ki je te podatke posredoval agenciji.
(5) Agencija zbere podatke iz drugega odstavka tega člena tudi na zaprosilo:
1. pristojnega nadzornega organa države članice, če jih ta potrebuje za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in bančnih ter drugih finančnih storitev po ZBan in če zanj velja obveznost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu kot je določeno v prvem odstavku 303. člena tega zakona;
2. pristojnega nadzornega organa tuje države, če jih ta potrebuje za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji in bančnih ter drugih finančnih storitev po ZBan, ob pogoju vzajemnosti in če zanj velja obveznost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu kot je določeno v prvem odstavku 303. člena tega zakona,
Seznam organiziranih trgov
183. člen
(1) Agencija vodi seznam organiziranih trgov.
(2) Agencija posreduje Evropski komisiji in državam članicam seznam organiziranih trgov v Republiki Sloveniji s pravili trgovanja na teh trgih ter predpisih in pravilih, ki urejajo njihovo delovanje in organizacijo.
(3) Agencija na podlagi podatkov, ki jih prejme od Evropske komisije in držav članic, vodi in vzdržuje seznam vseh organiziranih trga v državah članicah.
(4) Agencija mora podatke iz tretjega odstavka tega člena posredovati na zahtevo državnega organa oziroma osebe, ki izkaže upravičen interes glede teh podatkov.
Obveščanje Evropske komisije
184. člen
Agencija mora obveščati Evropsko komisijo o:
1. zavrnitvah zahtev za posredovanje obvestila iz tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
2. ukrepih iz tretjega odstavka 104. člena tega zakona.
Razmerja s tujimi državami
185. člen
(1) Agencija mora obvestiti Evropsko komisijo o:
1. izdaji vsakega dovoljenja borzno posredniški družbi, katere posredno ali neposredno obvladujoča družba je pravna oseba s sedežem v tuji državi;
2. izdaji vsakega dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega tuja oseba postane obvladujoča družba borzno posredniške družbe.
(2) Agencija obvešča Evropsko komisijo o vseh pomembnejših ovirah, na katere so naletele borzno posredniške družbe pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji v tujih državah.
(3) Če Evropska komisija odloči, da morajo nadzorni organi držav članic zadržati oziroma prekiniti odločanje o zahtevah oseb posamezne tuje države, mora agencija s sklepom prekiniti postopek za največ tri mesece v zadevah odločanja o:
1. zahtevah za izdajo dovoljenja borzno posredniški družbi, katere posredno ali neposredno obvladujoča družba je pravna oseba s sedežem v tuji državi, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije;
2. zahtevah za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega tuja oseba s sedežem v tuji državi, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije, postane obvladujoča družba borzno posredniške družbe.
(4) V obdobju, ko traja prekinitev postopka na podlagi tretjega odstavka tega člena, rok za odločitev iz 374. člena tega zakona ne teče.
(5) Če Evropski svet odloči, da se zadržanje oziroma prekinitev postopkov iz tretjega odstavka tega člena podaljša, mora agencija s sklepom podaljšati prekinitev postopka iz tretjega odstavka tega člena za obdobje, določeno z odločitvijo Evropskega sveta.
(6) Ukrepi iz tretjega in petega odstavka tega člena ne veljajo za:
1. ustanovitev borzno posredniške družbe kot odvisne družbe borzno posredniške družbe, ki je v trenutku sprejema odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji v državi članici, oziroma od te borzno posredniške družbe odvisne družbe;
2. pridobitev kvalificiranega deleža s strani borzno posredniške družbe, ki je v trenutku sprejema odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji v državi članici, oziroma s strani od te borzno posredniške družbe odvisne družbe.
(7) Agencija mora Evropsko komisijo na njeno zahtevo obvestiti o vsaki zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če Evropska komisija te podatke potrebuje za ugotovitev dejstev, pomembnih za sprejem odločitve iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena.
9. POSLOVNE KNJIGE IN POSLOVNA POROČILA
Splošna določba
186. člen
Borzno posredniška družba mora voditi poslovne knjige, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke in sestavljati računovodska poročila v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in drugimi predpisi, ter ob upoštevanju računovodskih in finančnih standardov in načel ter splošnih računovodskih predpostavk, ki jih izdaja Slovenski inštitut za revizijo, če ni v tem poglavju drugače določeno.
Vodenje poslovnih knjig, evidenc in dokumentacije
187. člen
Borzno posredniška družba mora organizirati poslovanje in tekoče voditi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj in pravili varnega in skrbnega poslovanja.
Kontni načrt in sheme izkazov
188. člen
(1) Borzno posredniška družba razvršča podatke v računovodske evidence po kontnem načrtu za gospodarske družbe, pri tem pa upošteva analitični kontni načrt za borzno posredniške družbe.
(2) Borzno posredniška družba pri sestavljanju računovodskih izkazov uporablja sheme računovodskih izkazov borzno posredniških družb.
Letno in polletno poročilo
189. člen
(1) Borzno posredniška družba sestavlja računovodske in konsolidirane računovodske izkaze in poslovna poročila za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.
(2) Borzno posredniška družba sestavlja letno in polletno poročilo.
Predpis o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih
190. člen
Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega Inštituta za revizijo izda sklep o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih borzno posredniških družb, s katerim predpiše:
1. analitični kontni načrt za borzno posredniške družbe;
2. vrste in sheme računovodskih izkazov borzno posredniških družb;
3. podrobnejšo vsebino poslovnega poročila borzno posredniških družb in dodatkov k tem poročilu.
10. REVIDIRANJE
Revidiranje letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila
191. člen
(1) Letno poročilo borzno posredniške družbe in konsolidirano letno poročilo finančne skupine mora pregledati pooblaščeni revizor.
(2) Naloge revidiranja letnih poročil iz prvega odstavka tega člena lahko pri revizijski družbi opravlja pooblaščeni revizor, ki ima pooblastilo Slovenskega inštituta za revizijo za opravljanje nalog revidiranja.
(3) Borzno posredniška družba mora agenciji predložiti revidirano letno poročilo v roku osmih dni po prejemu oziroma najkasneje v štirih mesecih po izteku koledarskega leta, konsolidirano revidirano letno poročilo pa najkasneje v roku petih mesecev po izteku koledarskega leta.
Vsebina revizijskega pregleda
192. člen
(1) Revizor pregleduje in poroča predvsem o:
1. bilanci stanja;
2. izkazu uspeha;
3. izkazu finančnih tokov;
4. izpolnjevanju pravil o obvladovanju tveganj;
5. izpolnjevanju pravil varnega in skrbnega poslovanja;
6. stanju notranjih kontrol;
7. načinu vodenja poslovnih knjig;
8. kvaliteti informacijskega sistema v borzno posredniški družbi;
9. pravilnost in popolnost obvestil in poročil agenciji.
(2) Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše podrobnejšo obliko in najmanjši obseg ter vsebino revizijskega pregleda in revizijskega poročila.
(3) Agencija lahko od revizorja zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
(4) Če revizijski pregled oziroma poročilo ni opravljeno oziroma izdelano v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, agencija zavrne poročilo in zahteva, da revizijski pregled opravi drug pooblaščeni revizor na stroške borzno posredniške družbe.
Objava povzetka revidiranega letnega poročila
193. člen
(1) Borzno posredniška družba v dnevnem tisku oziroma strokovnem finančnem tisku, ki izhaja najmanj enkrat mesečno, objavi povzetek revidiranega letnega poročila z mnenjem revizorja v petnajstih dneh po sprejemu na skupščini, vendar najkasneje v šestih mesecih po preteku koledarskega leta, povzetek revidiranega konsolidiranega letnega poročila z mnenjem revizorja pa najkasneje v sedmih mesecih po preteku koledarskega leta.
(2) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino povzetka iz prvega odstavka tega člena.
11. NADZOR NAD BORZNO POSREDNIŠKIMI DRUŽBAMI
11.1. Splošne določbe
Nadzor nad borzno posredniškimi družbami
194. člen
(1) Agencija opravlja nadzor nad borzno posredniškimi družbami z namenom preverjanja, če borzno posredniške družbe spoštujejo pravila o obvladovanju tveganj, pravila o varnem in skrbnem poslovanju in druga pravila, določena s tem zakonom, ZISDU, ZPre in ZNVP oziroma drugimi zakoni, ki urejajo storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, ter predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov.
(2) Agencija opravlja v sodelovanju z Banko Slovenije nadzor tudi nad poslovanjem bank v zvezi z opravljanjem storitev v zvezi z vrednostnimi papirji.
(3) Borza oziroma klirinško depotna družba mora agencijo nemudoma obvestiti o kršitvah, ki jih stori borzno posredniška družba, če takšne kršitve ugotovi pri opravljanju nadzora, za katerega je pristojna po tem zakonu.
Način opravljanja nadzora
195. člen
Agencija opravlja nadzor nad borzno posredniškimi družbami s:
1. spremljanjem in preverjanjem poročil in obvestil, ki jih agenciji posredujejo borzno posredniške družbe oziroma druge osebe;
2. opravljanjem pregledov poslovanja borzno posredniških družb;
3. izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
Letno nadomestilo za opravljanje nadzora
196. člen
(1) Za opravljanje nadzora in 1. in 2. točke 195. člena tega zakona plačujejo borzno posredniške družbe agenciji nadomestilo za nadzor, ki ga glede na obseg prometa posamezne borzno posredniške družbe določa tarifa agencije.
(2) Agencija lahko določi nadomestilo iz prvega odstavka tega člena v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačevati vse borzno posredniške družbe za posamezno leto, ne preseže stroškov nadzora iz 1. in 2. točke 195. člena tega zakona.
(3) Če borzno posredniška družba ne plača nadomestila, v rokih, ki jih določa tarifa agencije, agencija borzno posredniški družbi z odločbo naloži plačilo.
(4) Pravnomočna odločba iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
Stroški nadzora
197. člen
(1) Kadar je borzno posredniški družbi izrečen ukrep nadzora po tem zakonu mora agenciji plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa agencije.
(2) O povrnitvi stroškov iz prvega odstavka tega člena odloči agencija z odredbo oziroma odločbo o izreku ukrepa nadzora.
(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz drugega odstavka tega člena je dopustna pritožba tudi če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora pritožba ni dopustna.
(4) Pravnomočna odločba iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
11.2. Poročanje
Redno poročanje
198. člen
Borzno posredniška družba mora poročati agenciji o naslednjih dejstvih in okoliščinah:
1. o podatkih o njenih naložbah v vrednostne papirje in skupnih podatkih o naložbah njenih strank v vrednostne papirje, bančne denarne depozite in stanju neizkoriščenih denarnih sredstev na denarnem računu strank;
2. o spremembah osnovnega kapitala, združitvah in spremembah drugih podatkov, ki se vpisujejo v sodni register;
3. o imetnikih poslovnih deležev oziroma delnic borzno posredniške družbe ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih deležev delnic borzno posredniške družbe iz 82. člena tega zakona;
4. o kapitalskih udeležbah v drugih borzno posredniških družbah;
5. o spremembi splošnih pogojev poslovanja;
6. o spremembi članov uprave;
7. o kadrovski sestavi in borznih posrednikih;
8. o sklenitvi pogodbe o opravljanju storitev izvedbe prve prodaje s obveznostjo odkupa;
9. o poslovnih poročilih.
Poročanje na zahtevo agencije
199. člen
Borzno posredniška družba mora na zahtevo agencije in v roku, ki ga ta določi, posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog agencije.
Predpis o poročanju
200. člen
Agencija izda sklep o poročanju, s katerim predpiše podrobnejšo vsebino poročil iz 198. člena tega zakona, ter način in roke poročanja o dejstvih in okoliščinah iz 198. člena tega zakona.
11.3. Ukrepi nadzora
11.3.1. Splošna določba
Ukrepi nadzora
201. člen
Ukrepi nadzora nad borzno posredniško družbo po tem zakonu so:
1. odreditev odprave kršitev;
2. odreditev dodatnega ukrepa;
3. začasna prepoved opravljanja dejavnosti;
3. odvzem dovoljenja.
11.3.2. Odprava kršitev
Odredba o odpravi kršitev
202. člen
(1) Agencija izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad borzni posredniško družbo ugotovi:
1. da član uprave borzno posredniške družbe nima soglasja iz 86. člena tega zakona;
2. da borzno posredniška družba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje storitev iz 89. člena tega zakona;
3. da borzno posredniška družba opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, za katere ni pridobila dovoljenja agencije, oziroma opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne sme opravljati;
4. da borzno posredniška družba krši pravila o obvladovanju tveganj;
5. da borzno posredniška družba krši pravila varnega in skrbnega poslovanja;
6. da borzno posredniška družba krši pravila o vodenju poslovnih knjig in poslovnih poročil oziroma o revidiranju letnih poročil;
7. da borzno posredniška družba krši obveznosti poročanja in obveščanja;
8. da borzno posredniška družba krši druga pravila o trgu vrednostnih papirjev oziroma poslovanju z vrednostnimi papirji.
(2) V odredbi iz prvega odstavka tega člena določi agencija rok za odpravo kršitev.
Odreditev dodatnega ukrepa
203. člen
(1) Agencija odredi dodatni ukrep, s katerim naloži pristojnemu organu borzno posredniške družbe, da razreši člana oziroma člane uprave borzno posredniške družbe:
1. če borzno posredniška družba ni ravnala v skladu z odredbo o odpravi kršitev, oziroma
2. če borzno posredniška družba ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja agencije ali kako drugače ovira opravljanje nadzora.
(2) Za odredbo o dodatnem ukrepu iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.
Začasna prepoved opravljanja storitev
204. člen
(1) Agencija borzno posredniški družbi začasno prepove opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji v naslednjih primerih:
1. če borzno posredniška družba ni organizirala poslovanja oziroma ne vodi tekoče poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc tako, da je mogoče kadarkoli preveriti ali posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj oziroma pravili varnega in skrbnega poslovanja,
2. če borzno posredniška družba ni ravnala v skladu z odredbo o odpravi kršitev, oziroma
3. če borzno posredniška družba ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja agencije ali kako drugače ovira opravljanje nadzora.
(2) Prepoved iz prvega odstavka velja do izdaje odločbe, s katero agencija ugotovi, da so bile kršitve odpravljene, oziroma do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena se vroči tudi borzi in klirinško depotni družbi, ki morata borzno posredniško družbo, na katero se prepoved nanaša, izključiti iz članstva za čas trajanja prepovedi.
(4) Z odločbo iz prvega odstavka tega člena lahko agencija tudi:
1. prepove Klirinško depotni družbi izvršiti naloge borzno posredniške družbe za prenos vrednostnih papirjev iz njenega hišnega računa oziroma računov strank;
2. prepove organizaciji, ki opravlja plačilni promet, izvršitev nalogov borzno posredniške družbe za prenos denarnih sredstev z računov borzno posredniške družbe.
(5) V primeru iz četrtega odstavka tega člena se odločba vroči tudi organizaciji, ki opravlja plačilni promet.
11.3.3. Odvzem dovoljenja
Razlogi za odvzem dovoljenja za opravljanje storitev
205. člen
(1) Agencija odvzame borzno posredniški družbi dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji v naslednjih primerih:
1. če borzno posredniška družba krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (177. člen), prepoved manipulacije (248. člen) ali prepoved uporabe notranjih informacij (276. člen),
2. če borzno posredniška družba ne začne poslovati v 12 mesecih od izdaje dovoljenja ali prekine poslovanje za več kot 6 mesecev,
3. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
4. če pristojni organ borzno posredniške družbe sprejme sklep o spremembi dejavnosti, na podlagi katerega borzno posredniška družba ne bo več opravljala storitev v zvezi z vrednostnimi papirji,
5. če borzno posredniška družba ne izpolnjuje pogojev glede kapitalske ustreznosti in drugih pogojev za poslovanje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj,
6. če je agencija odredila dodatni ukrep iz prvega odstavka 203. člena tega zakona in pristojni organ borzno posredniške družbe v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa, ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval novih, oziroma če tudi novo imenovani člani uprave v roku dveh mesecev od imenovanja niso zagotovili odpravo kršitev, ki so bile razlog za dodatni ukrep iz prvega odstavka 203. člena tega zakona,
7. če borzno posredniška družba krši odločbo o začasni prepovedi opravljanja storitev iz 204. člena tega zakona,
8. če so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz 84. člena tega zakona osebi, ki je neposredno oziroma posredno obvladujoča družba borzno posredniške družbe.
(2) Če iz podatkov, s katerimi agencija razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je pri banki podan kateri od razlogov iz prvega odstavka tega člena, predlaga Banki Slovenije, da sprejme ukrepe po ZBan.
Pogojni odvzem dovoljenja
206. člen
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko agencija hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če borzno posredniška družba v času, ki ga določi agencija, ki pa ne sme biti krajši od enega in ne daljši od petih let (preizkusna doba), ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.
(2) Kadar agencija izreče pogojni odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če borzno posredniška družba v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi agencija v mejah preizkusne dobe.
Preklic pogojnega odvzema dovoljenja
207. člen
Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če borzno posredniška družba v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, oziroma če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka 206. člena tega zakona.
Javni opomin
208. člen
(1) Kadar agencija ugotovi, da obstoji razlog za odvzem dovoljenja, lahko namesto odvzema dovoljenja izreče borzno posredniški družbi javni opomin.
(2) Pri odločanju, ali naj namesto odvzema dovoljenja izreče javni opomin, upošteva agencija zlasti težo kršitve in okoliščino, ali je borzno posredniški družbi že bil izrečen javni opomin oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
(3) Po pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena agencija javno objavi izrek iz odločbe.
12. NADZOR NAD DRUGIMI OSEBAMI
Nadzor nad drugimi osebami
210. člen
(1) Agencija izvaja nadzor nad osebami, ki poleg drugih dejavnosti ali kot edino dejavnost opravljajo storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobile dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma ki objavljajo oglase, s katerimi reklamirajo storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
(2) Določbe tega poglavja se smiselno uporabljajo tudi za nadzor nad osebami, ki poleg drugih dejavnosti ali kot edino dejavnost, opravljajo storitve v zvezi z organiziranjem trgovanja z vrednostnimi papirji, ne da bi pridobile dovoljenje agencije za opravljanje dejavnosti borze.
Odredba o odpravi kršitev
211. člen
(1) Če iz podatkov, s katerimi agencija razpolaga, izhaja, da oseba opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma, da objavlja oglase, s katerimi reklamira opravljanje teh storitev, izda tej osebi odredbo, s katero ji naloži, da preneha z opravljanjem teh storitev oziroma, da preneha z oglaševanjem.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko agencija še pred izdajo odredbe opravi pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe, in zbere druge dokaze, zaradi ugotovitve, ali oseba opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji.
(3) V odredbi iz prvega odstavka tega člena agencija osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem opravljanja storitev v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma oglaševanjem ter v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe.
Likvidacijski razlog
212. člen
(1) Če pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz drugega odstavka tega člena, izda agencija odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe.
(2) Na podlagi pravnomočne odločbe iz prvega odstavka tega člena začne pristojno sodišče na predlog agencije postopek likvidacije.
13. TRGOVANJE NA ORGANIZIRANIH TRGIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV
13.1. Splošne določbe
Organiziranje trgovanja
213. člen
(1) Trgovanje z vrednostnimi papirji lahko organizira samo pravna oseba, ki je po določbah tega zakona pridobila dovoljenje agencije za organiziranje trgovanja.
(2) Trgovanje z vrednostnimi papirji se sme organizirati samo v skladu z določbami tega zakona o trgovanju na organiziranih trgih vrednostnih papirjev.
(3) Nihče drug, razen oseb iz prvega odstavka tega člena, ne sme organizirati trgovanja z vrednostnimi papirji.
(4) Za organiziranje trgovanja iz tretjega odstavka tega člena se šteje javno ponujanje prodaje vrednostnih papirjev oziroma vsako drugačno zagotavljanje pogojev za povezovanje ponudbe in povpraševanja po vrednostnih papirjih.
Organizirani trg
214. člen
(1) Organizirani trg vrednostnih papirjev je trg vrednostnih papirjev, ki je posredno ali neposredno dostopen javnosti, na katerem trgovanje poteka redno in je urejen in nadzorovan s strani pristojnih organov.
(2) Organizirana trga sta borzni trg in prosti trg.
Vrednostni papirji, s katerimi se lahko trguje na organiziranem trgu
215. člen
(1) Na organiziranem trgu vrednostnih papirjev se lahko trguje z vrednostnimi papirji, za katere ne veljajo omejitve trgovanja iz prvega odstavka 51. člena tega zakona.
(2) Z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na enem od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji, se ne sme trgovati na drugem organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
(3) Če izda izdajatelj vrednostne papirje, ki z že izdanimi vrednostnimi papirji tvorijo isti razred, se z novo izdanimi vrednostnimi papirji lahko organizirano trguje samo na tistem od organiziranih trgov v Republiki Sloveniji, na katerem se že trguje s prej izdanimi vrednostnimi papirji.
13.2. Borza vrednostnih papirjev
Borza vrednostnih papirjev
216. člen
(1) Borza vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: borza) je delniška družba, ki pridobi dovoljenje agencije za organiziranje trgovanja.
(2) V sodni register se ne sme vpisati ime “borza vrednostnih papirjev“ oziroma izpeljanka iz te besede kot sestavni del firme pravne osebe, ki nima položaja borze vrednostnih papirjev po tem zakonu.
Uporaba določb zakona o gospodarskih družbah
217. člen
Za borzo se uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah o delniški družbi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Dejavnost borze
218. člen
(1) Borza lahko opravlja samo storitve v zvezi z organiziranjem trgovanja z vrednostnimi papirji.
(2) Borza lahko opravlja tudi storitve v zvezi z organiziranjem trgovanja z drugimi finančnimi instrumenti, če za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje agencije.
Osnovni kapital in delnice borze
219. člen
(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala borze je 10,000.000 tolarjev.
(2) Borza sme izdati samo redne imenske delnice istega razreda.
(3) Z delnicami borze se ne sme organizirano trgovati.
(4) Delnice borze morajo biti izdane v nematerializirani obliki.
Delničarji borze
220. člen
(1) Delničarji borze so lahko le borzno posredniške družbe, ki so člani borze, ter Republika Slovenije in Banka Slovenije.
(2) Razen Republike Slovenije in Banke Slovenije, je lahko posamezen delničar iz prvega odstavka tega člena v posredno ali neposredno imetnik največ 10% vseh delnic borze.
(3) Delničarji, ki jim preneha članstvo na borzi, iz svojih delnic ne morejo izvrševati glasovalnih pravic.
Nezdružljivost zaposlitve
221. člen
Zaposleni na borzi ne smejo biti člani organov borzno posredniških družb, bank in izdajateljev, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev in tudi ne smejo opravljati nalog za te pravne osebe.
Uprava borze
222. člen
(1) Uprava borze mora imeti najmanj dva člana, ki borzo skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nobeden izmed članov uprave borze oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje borze za celoten obseg poslov iz dejavnosti borze.
(2) Članu uprave borze morajo biti pri borzi zaposleni oziroma opravljati to funkcijo s polnim delovnim časom.
(3) Najmanj en član uprave mora obvladati slovenski jezik. Najmanj en član uprave mora imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.
(4) Uprava mora voditi posle borze v Republiki Sloveniji.
(5) Za člana uprave borze je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje borze,
2. da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.
(6) Pogoj iz prve točke petega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje borze. Šteje se, da je pogoj iz prve točke petega odstavka tega člena izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot borza oziroma drugih primerljivih poslov.
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borze
223. člen
(1) Za člana uprave borze je lahko imenovana le oseba, ki pridobi dovoljenje agencije za opravljanje funkcije člana uprave borze.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 222. člena tega zakona.
(3) Agencija lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave borze v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev delovanja borze.
(5) Agencija izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borze, če na podlagi listin iz drugega odstavka tega člena in predstavitve iz tretjega odstavka tega člena zaključi, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave borze.
(6) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz podatkov, s katerimi razpolaga izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje borze v skladu s pristojnostmi in odgovornostmi borze po tem zakonu.
(7) Član uprave borze mora zagotoviti, da borza določi pravila trgovanja, opravlja nadzor nad trgovanjem in posluje v skladu s tem zakonom.
Odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave borze
224. člen
(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave borze:
1. če je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;
2. če je bil član uprave pravnomočno nepogojno obsojena za kaznivo dejanje na kazen zapora več kot treh mesecev;
3. če član uprave huje krši dolžnosti člana uprave iz 223. člena tega zakona;
4. če član uprave krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (177. člen);
5. če član uprave krši prepoved manipulacije (248. člen);
6. če član uprave krši prepoved uporabe notranjih informacij (276. člen).
(2) Za hujšo kršitev določb iz 3. točke prvega odstavka tega člena se šteje bodisi
1. kršitev, zaradi katere bi bilo lahko ogroženo delovanje trga vrednostnih papirjev, bodisi
2. ponavljajoča kršitev navedenih določb.
Dolžnost varovanja zaupnih podatkov
225. člen
(1) V zvezi z varovanjem zaupnih podatkov se smiselno uporabljajo določbe 177. in 179. člena tega zakona.
(2) Zaposleni na borzi in člani organov borze morajo borzi prijaviti vsak nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki so jo opravili, z navedbo števila vrednostnih papirjev, ki so predmet nakupa oziroma prodaje, datuma nakupa oziroma prodaje in nakupne oziroma prodajne cene.
(3) Osebe iz drugega odstavka tega člena so dolžne borzi na enak način prijaviti tudi vsak nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki so jih opravile naslednje osebe:
1. njihovi ožji družinski člani oseb;
2. pravne osebe, ki jih obvladujejo.
(4) Borza vodi evidenco o nakupih in prodajah iz drugega in tretjega odstavka tega člena in je dolžna agenciji na njeno zahtevo omogočiti vpogled v to evidenco.
Dovoljenje za organiziranje trgovanja
226. člen
(1) Borza mora pred vpisom ustanovitve v sodni register oziroma vpisom dodatne dejavnosti pridobiti dovoljenje agencije za organiziranje trgovanja.
(2) Agencija izda dovoljenja za organiziranje trgovanja, če ugotovi, da ustanovitelji zagotavljajo pogoje za delovanje borze, določene s tem zakonom, in da je ustanovitev borze v interesu razvoja in delovanja trga vrednostnih papirjev.
Soglasje k statutu in splošnim aktom borze
227. člen
Statut in splošni akti borze, s katerimi borza ureja zadeve, določene s tem zakonom, in spremembe teh aktov začnejo veljati, ko borza pridobi soglasje agencije k tem splošnim aktom oziroma njihovi spremembi.
Tarifa borze
228. člen
(1) Nadzorni svet borze sprejme tarifo, s katero določi:
1. višine provizij, ki jih borza zaračunava od poslov, sklenjenih na organiziranem trgu,
2. višine pristojbin, ki jih borzi plačujejo izdajatelji,
3. višine članarin in drugih pristojbin, ki jih borzi plačujejo člani.
(2) Tarifa iz 2. točke prvega odstavka tega člena začne veljati, ko borza pridobi soglasje agencije k temu delu tarife.
13.3. Člani borze
Sprejem za člana borze
229. člen
(1) Borza mora sprejeti za člana borze borzno posredniško družbo, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da ima dovoljenje agencije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji,
2. da izpolnjuje pogoje za poravnavanje obveznosti iz poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, preko klirinško depotne družbe,
3. da izpolnjuje druge pogoje, ki jih določi borza v splošnem aktu.
(2) Določbe 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za Republiko Slovenijo in za Banko Slovenije.
(3) Borza mora o zahtevi za sprejem za člana borze odločiti najkasneje v 30 dneh po prejemu zahteve in o odločitvi obvestiti borzno posredniško družbo v roku 8 dni po odločitvi.
(4) Ne glede na določbo 1. točke prvega odstavka tega člena mora borza za člana sprejeti tudi
1. borzno posredniško družbo države članice oziroma njeno podružnico, ki je upravičena opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji na območju Republike Slovenije,
2. podružnico tuje borzno posredniške družbe, ki je pridobila dovoljenje agencije za ustanovitev podružnice, ob pogoju vzajemnosti.
Prenehanje članstva
230. člen
Borzno posredniški družbi preneha članstvo borze v naslednjih primerih:
1. na njeno zahtevo, z iztekom roka, določenega v splošnem aktu borze,
2. z dnem pravnomočnosti odločbe o izključitvi iz članstva.
Izključitev iz članstva
231. člen
Borza izključi člana v naslednjih primerih:
1. če član preneha izpolnjevati pogoje iz 229. člena tega zakona,
2. če član stori kršitev, določeno v splošnih aktih borze, zaradi katere je mogoče izreči izključitev iz članstva.
13.4. Borzni trg
13.4.1. Uvrstitev vrednostnega papirja na borzni trg
Uvrstitev na borzni trg
232. člen
Na borzni trg se uvrstijo vrednostni papirji, ki so bili sprejeti v eno od borznih kotacij.
Sprejem v borzno kotacijo
233. člen
(1) V posamezno borzno kotacijo so lahko sprejeti vrednostni papirji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. da zanje ne veljajo omejitve trgovanja iz prvega odstavka 51. člena tega zakona,
2. da so v celoti vplačani,
3. da so neomejeno prenosljivi,
4. da so izdani v nematerializirani obliki,
5. da glede na poslovanje izdajatelja in lastnosti vrednostnih papirjev izpolnjujejo pogoje, ki jih določi borza v splošnem aktu.
(2) Borza lahko določi pogoje iz 5. točke prejšnjega odstavka za posamezne vrste kotacij zlasti glede na:
1. kapital izdajatelja,
2. obdobje poslovanja izdajatelja,
3. skupno nominalno ali tržno vrednost izdanih vrednostnih papirjev, na katere se nanaša zahteva za kotacijo na borzi,
4. število oseb, ki imajo v lasti vrednostne papirje, na katere se nanaša zahteva za kotacijo na borzi (razpršenost vrednostnih papirjev).
Zahteva za sprejem v borzno kotacijo
234. člen
(1) Borza odloča o sprejemu vrednostnega papirja v posamezno borzno kotacijo na zahtevo izdajatelja.
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti:
1. dve kopiji osnutka prospekta za kotacijo,
2. drugo dokumentacijo, ki jo določi borza, in iz katere izhaja, da vrednostni papir izpolnjuje pogoje za sprejem v borzno kotacijo, na katero se nanaša zahteva izdajatelja.
Odločanje o sprejemu v kotacijo
235. člen
(1) Borza mora sprejeti vrednostni papir v borzno kotacijo, če vrednostni papir in izdajatelj izpolnjujeta pogoje za kotacijo in prospekt za kotacijo vsebuje vse podatke iz 238. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena borza zavrne zahtevo za sprejem vrednostnega papirja v kotacijo na borzi, če bi glede na položaj izdajatelja trgovanje s tem vrednostnim papirjem na borzi ogrozilo interese vlagateljev.
Objava o sprejemu v kotacijo
236. člen
(1) Borza mora odločitev o sprejemu vrednostnega papirja v kotacijo na borzi objaviti v prostorih borze in v dnevno informativnem časopisju, najpozneje osem dni po odločitvi.
(2) Z vrednostnim papirjem, ki je bil sprejet v borzno kotacijo, se lahko prične trgovati na uradnem borznem trgu po objavi iz prvega odstavka tega člena in objavi izvlečka prospekta za kotacijo na borzi.
Izključitev iz trgovanja na borznem trgu
237. člen
(1) Borza lahko izključi posamezni vrednostni papir iz trgovanja na borznem trgu:
1. če se z vrednostnim papirjem ni pričelo trgovanje v šestih mesecih po uvrstitvi na borzni trg,
2. če se z vrednostnim papirjem na borznem trgu ne trguje več kot šest mesecev,
3. če izdajatelj vrednostnega papirja ali vrednostni papir ne izpolnjujeta pogojev za kotacijo na borzi ali če je to potrebno za zaščito investitorjev,
4. v drugih primerih določenih v splošnih aktih borze.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena mora borza na zahtevo agencije začasno ali trajno izključiti posamezni vrednostni papir iz kotacije na borzi, če agencija ugotovi, da bi lahko nadaljnje trgovanje s tem vrednostnim papirjem na borzi ogrozilo delovanje trga vrednostnih papirjev oziroma če je to potrebno zaradi zaščite interesov vlagateljev.
13.4.2. Prospekt za borzno kotacijo
Uporaba določb o prospektu za javno ponudbo
238. člen
(1) Za prospekt in izvleček prospekta za borzno kotacijo se smiselno uporabljajo določbe o prospektu in izvlečku prospekta za javno ponudbo, če ni v tem razdelku drugače določeno.
(2) Podrobnejšo vsebino prospekta in izvlečka prospekta za borzno kotacijo ter način objave izvlečka prospekta določi agencija na podlagi predhodnega mnenja borze.
Objava prospekta in izvlečka prospekta za borzno kotacijo
239. člen
(1) Izdajatelj, katerega vrednostni papir je bil sprejet v kotacijo na borzi, mora objaviti izvleček prospekta za borzno kotacijo, najpozneje osem dni po objavi o sprejemu v kotacijo iz 236. člena tega zakona.
(2) V roku iz prvega odstavka tega člena mora izdajatelj prospekt za borzno kotacijo predložiti tudi agenciji in vsakemu članu borze.
Dostopnost prospekta za borzno kotacijo
240. člen
(1) Prospekt za borzno kotacijo in izvleček prospekta morata biti od dneva objave o sprejemu v kotacijo v obliki brošure na voljo na sedežu izdajatelja.
(2) Izdajatelj mora zagotoviti, da se prospekt in izvleček prospekta na zahtevo zainteresirane osebe, le-tej izroči.
(3) V primerih iz drugega odstavka tega člena mora izdajatelj izvleček prospekta izročiti brezplačno, za izročeni prospekt pa ima pravico zahtevati povrnitev dejanskih stroškov tiskanja oziroma kopiranja.
(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za dostopnost prospekta in izvlečka prospekta javnih družb, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na prosti trg.
13.5. Prosti borzni trg
Uvrstitev na prosti trg
241. člen
Na prosti trg se lahko uvrstijo vrednostni papirji, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. da zanje ne veljajo omejitve trgovanja iz prvega odstavka 51. člena tega zakona,
2. da so v celoti vplačani,
3. da so prosto prenosljivi,
4. da so izdani v nematerializirani obliki.
Zahteva za uvrstitev na prosti trg
242. člen
Borza odloča o uvrstitvi vrednostnega papirja na prosti trg na zahtevo izdajatelja oziroma posameznega imetnika vrednostnega papirja ali po uradni dolžnosti, kadar so za to izpolnjeni pogoji, določeni v tem zakonu.
Odločanje o uvrstitvi na prosti trg
243. člen
Borza mora uvrstiti vrednostni papir na prosti trg, če vrednostni papir izpolnjuje pogoje, določene v 241. členu tega zakona.
Objava o uvrstitvi na prosti trg
244. člen
(1) Borza mora odločitev o uvrstitvi vrednostnega papirja na prosti trg objaviti v prostorih borze in v dnevno informativnem časopisju, najpozneje osem dni po odločitvi.
(2) Z vrednostnim papirjem, ki je bil uvrščen na prosti trg, se lahko prične trgovati na tem trgu po objavi iz prvega odstavka tega člena.
13.6. Pogoji in način trgovanja na organiziranih trgih
Udeleženci trgovanja
245. člen
Na organiziranem trgu lahko neposredno trgujejo le člani borze, druge osebe pa le s posredovanjem članov borze.
Pravila trgovanja
246. člen
(1) Borza s splošnim aktom določi pravila trgovanja, ki veljajo za vse udeležence trgovanja in vse posle, sklenjene na organiziranem trgu.
(2) S pravili trgovanja iz prvega odstavka tega člena določi borza zlasti način trgovanja ter pravice in obveznosti pogodbenih strank.
Ravnanje v skladu s pravili organiziranega trga
247. člen
Borzno posredniška družba mora pri opravljanju storitev v zvezi z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ravnati v skladu s pravili trgovanja in drugimi splošnimi akti borze ter navodili in zahtevami pristojnih organov borze.
Prepoved manipulacije
248. člen
(1) Nihče ne sme trgovati oziroma posredovati pri trgovanju z vrednostnimi papirji ali izvrševati drugih ravnanj, katerih namen je ustvariti napačno oziroma zavajajočo informacijo o prometnosti oziroma ceni posameznega vrednostnega papirja.
(2) Za posle in ravnanja iz prvega odstavka tega člena se štejejo zlasti:
1. navidezni posli z vrednostnimi papirji,
2. objavljanje ali razširjanje napačnih oziroma zavajajočih informacij o finančnem položaju izdajatelja ali poslovnih dogodkih.
Ugotavljanje in objavljanje tečajev vrednostnih papirjev
249. člen
Borza na podlagi poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, ugotavlja in objavlja tečaje vrednostnih papirjev.
Nadzor borze nad trgovanjem
250. člen
(1) Borza opravlja nadzor nad trgovanjem na organiziranem trgu z namenom odkrivanja kršitev prepovedi trgovanja na podlagi notranjih informacij, prepovedi manipulacij in drugih kršitev pravil trgovanja na organiziranih trgih.
(2) Za nadzor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja določba 256. člena tega zakona.
(3) Način opravljanja nadzora določi borza v splošnih aktih.
Obveščanje agencije
251. člen
(1) Borza mora obveščati agencijo o:
1. poslih z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu,
2. vloženih zahtevah za sprejem v članstvo na borzi, o sprejemu članov na borzo, o prenehanju članstva na borzi in o ukrepih, ki jih je izrekla članom oziroma borznim posrednikom,
3. vloženih zahtevah za sprejem vrednostnih papirjev v borzno kotacijo, o sprejemu vrednostnih papirjev v borzno kotacijo ter o umiku vrednostnih papirjev iz borzne kotacije,
4. vloženih zahtevah za uvrstitev vrednostnih papirjev na prosti trg in o uvrstitvi vrednostnih papirjev na prosti trg,
5. ukrepih, izrečenim izdajateljem,
6. nameravanem povečanju osnovnega kapitala borze,
7. drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za delovanje organiziranega trga vrednostnih papirjev.
(2) Podrobnejšo vsebino in način obveščanja določi agencija.
13.7. Nadzor organiziranih trgov
13.7.1. Nadzor nad poslovanjem borze
Uporaba določb o nadzoru nad borzno posredniškimi družbami
252. člen
(1) Za nadzor nad poslovanjem borze se smiselno uporabljajo določbe 11. poglavja tega zakona o nadzoru nad borzno posredniškimi družbami, če ni v tem poglavju drugače določeno.
(2) Za opravljanje nadzora plačuje borza letno nadomestilo, ki ga določa tarifa agencije.
Obseg nadzora
253. člen
Pri opravljanju nadzora nad poslovanjem borze lahko agencija tudi zahteva, da borza zagotovi izredni revizijski pregled informacijskih sistemov in notranjih kontrol in predloži poročilo revizorja o takšnem pregledu.
Ukrepi nadzora
254. člen
Če agencija pri opravljanju nadzora ugotovi, da borza huje krši predpise o poslovanju z vrednostnimi papirji, ali če je to potrebno zaradi zagotovitve normalnega delovanja trga vrednostnih papirjev, lahko izreče tudi naslednje ukrepe:
1. zahteva začasno zaustavitev trgovanja z vsemi ali določenimi vrednostnimi papirji,
2. zahteva spremembo oziroma dopolnitev statuta, pravil trgovanja ali drugih splošnih aktov.
13.7.2. Nadzor nad trgovanjem na organiziranih trgih
Nadzor nad trgovanjem na organiziranih trgih
255. člen
Agencija opravlja nadzor nad trgovanjem na organiziranih trgih z namenom:
1. zagotoviti, da trgovanje na teh trgih poteka pošteno in v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi,
2. odkrivanja kršitev prepovedi manipulacije.
Obseg nadzora
256. člen
(1) Pri opravljanju nadzora nad trgovanjem na organiziranih trgih lahko agencija od borzno posredniške družbe oziroma Klirinško depotne družbe zahteva podatke in informacije o strankah, za račun katerih je borzno posredniška družba sklenila posel na organiziranem trgu, in druge podatke o tem poslu, v obsegu kot je to potrebno za doseganje namena tega nadzora.
(2) Če agencija pri opravljanju nadzora nad trgovanjem na organiziranih trgih ugotovi, da obstojajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, mora to naznaniti pristojnemu državnemu tožilcu.
14. IZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI IZ POSLOV, SKLENJENIH NA ORGANIZIRANEM TRGU
14.1. Splošna določba
Izpolnjevanje obveznosti
257. člen
(1) Storitve izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, lahko opravlja samo pravna oseba, ki je po določbah tega zakona pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti klirinško depotne družbe.
(2) Obveznosti, nastale na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, se smejo izpolniti samo preko klirinško depotne družbe.
14.2. Klirinško depotna družba
Klirinško depotna družba
258. člen
(1) Klirinško depotna družba je delniška družba, ki pridobi dovoljenje agencije za opravljanje dejavnosti klirinško depotne družbe.
(2) V sodni register se ne sme vpisati ime “klirinško depotna družba“ oziroma izpeljanka iz te besede kot sestavni del firme pravne osebe, ki nima položaja klirinško depotne družbe po tem zakonu.
Uporaba določb
259. člen
(1) Za klirinško depotno družbo se uporabljajo določbe zakona o gospodarskih družbah o delniški družbi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(2) Za klirinško depotno družbo, njene organe, zaposlene in nadzor se smiselno uporabljajo določbe 221. do 225. člena, 252. člena, 253. člena in 2. točke 254. člena tega zakona, če ni v tem poglavju drugače določeno.
Dejavnost klirinško depotne družbe
260. člen
(1) Klirinško depotna družba lahko opravlja samo:
1. storitve izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,
2. storitve vodenja centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu z ZNVP,
3. druge storitve v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji in izpolnjevanjem obveznosti ter uveljavljanjem pravic iz vrednostnih papirjev.
(2) Klirinško depotna družba lahko opravlja tudi storitve izračuna in zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na organiziranem trgu izvedenih finančnih instrumentov, če za opravljanje teh storitev pridobi dovoljenje agencije.
(3) Storitve iz 1. točke prvega odstavka tega člena opravlja klirinško depotna družba le za svoje člane.
Delničarji klirinško depotne družbe
261. člen
(1) Delničarji klirinško depotne družbe so lahko le pravne osebe, za katere opravlja klirinško depotna družba storitve iz 260. člena tega zakona.
(2) Razen Republike Slovenije in Banke Slovenije, je lahko posamezni delničar iz prvega odstavka tega člena, posredno ali neposredno imetnik največ 10% vseh delnic klirinško depotne družbe.
Delnice klirinško depotne družbe
262. člen
(1) Klirinško depotna družba lahko izda samo navadne imenske delnice istega razreda.
(2) Z delnicami klirinško depotne družbe se ne sme organizirano trgovati.
(3) Delnice klirinško depotne družbe morajo biti izdane v nematerializirani obliki.
Dovoljenje za opravljanje dejavnosti klirinško depotne družbe
263. člen
(1) Klirinško depotna družba mora pred vpisom ustanovitve v sodni register oziroma pred vpisom dodatne dejavnosti pridobiti dovoljenje agencije za opravljanje dejavnosti klirinško depotne družbe.
(2) Agencija izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, ki jih za poslovanje klirinško depotne družbe določa ta zakon in predpisi, ki urejajo izdajo vrednostnih papirjev v nematerializirani obliki.
Soglasje k statutu in pravilom poslovanja klirinško depotne družbe
264. člen
Statut in pravila poslovanja klirinško depotne družbe ter njune spremembe pričnejo veljati, ko klirinško depotna družba pridobi soglasje agencije k tem aktom oziroma njihovi spremembi.
14.3. Člani klirinško depotne družbe
Sprejem za člana klirinško depotne družbe
265. člen
(1) Vrste članstev in pogoje za sprejem v posamezno vrsto članstva določi klirinško depotna družba v pravilih poslovanja.
(2) Klirinško depotna družba mora sprejeti za člana osebo, ki izpolnjuje pogoje določene v pravilih poslovanja.
Izključitev člana klirinško depotne družbe
266. člen
Članu, ki ne izpolnjuje obveznosti nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu vrednostnih papirjev ali ki krši splošne akte, ki urejajo poslovanje klirinško depotne družbe, lahko klirinško depotna družba začasno ali trajno prepove nadaljnje poravnavanje obveznosti preko klirinško depotne družbe.
14.4. Izračun, izravnava in izpolnjevanje obveznosti
Načelo sočasnosti izpolnitve
267. člen
Izpolnitev obveznosti prenosa vrednostnih papirjev iz poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, se lahko opravi samo sočasno s plačilom cene za te vrednostne papirje.
Pravila poslovanja
268. člen
(1) Klirinško depotna družba s pravili poslovanja določi:
1. način izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitev obveznosti, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu vrednostnih papirjev;
2. pravila oblikovanja in uporabe jamstvenega sklada in druga pravila o obvladovanju tveganj morebitne neizpolnitve posameznega člana klirinško depotne družbe.
(2) Pravila poslovanja iz prvega odstavka tega člena veljajo za vse člane klirinško depotne družbe ter njihove pravice in obveznosti iz poslov, sklenjenih na organiziranem trgu.
Navodila
269. člen
Podrobnejše postopke pri izvrševanju pravil poslovanja določi klirinško depotna družba z navodili.
Ravnanje v skladu s pravili poslovanja in navodili
270. člen
Borzno posredniške družbe in člani klirinško depotne družbe morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, ravnati v skladu s pravili poslovanja in navodili klirinško depotne družbe.
Posebni računi denarnih sredstev
271. člen
Člani klirinško depotne družbe plačujejo denarne obveznosti, nastale na podlagi poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, preko posebnih računov denarnih sredstev.
Stečaj člana klirinško depotne družbe
272. člen
Kadar v skladu s pravili poslovanja klirinško depotne družbe zaradi izračuna, izravnave in zagotavljanja izpolnitve obveznosti, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji, sklenjenih na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, denarne terjatve članov klirinško depotne družbe iz teh poslov preidejo na klirinško depotno družbo in slednja prevzame denarne obveznosti članov klirinško depotne družbe zaradi pobotanja vzajemnih denarnih terjatev in obveznosti, se v stečajnem postopku nad članom klirinško depotne družbe ne uporabljajo določbe 118. in 119. člena ZPPSL o prepovedi pobotanja cediranih terjatev.
Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti in opravljanjem storitev
273. člen
(1) Klirinško depotna družba opravlja nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti iz poslov, sklenjenih na organiziranem trgu, in nad opravljanjem storitev vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev, z namenom odkrivanja kršitev pravil poslovanja in drugih kršitev, ki jih storijo borzno posredniŠke družbe oziroma drugi člani klirinško depotne družbe.
(2) Klirinško depotna družba opravlja tudi nadzor nad plačilno sposobnostjo svojih članov z namenom obvladovanja tveganj morebitne neizpolnitve.
(3) Za nadzor iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja določba 256. člena tega zakona.
(4) Način opravljanja nadzora iz prvega in drugega odstavka tega člena določi klirinško depotna družba v pravilih poslovanja.
Poročanje klirinško depotne družbe
274. člen
(1) Klirinško depotna družba poroča agenciji o novo izdanih vrednostnih papirjih in skupnem prometu s posameznimi vrednostnimi papirji ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za delovanje organiziranega trga vrednostnih papirjev.
(2) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino in način poročanja iz prvega odstavka tega člena.
15. PREPOVED TRGOVANJA NA PODLAGI NOTRANJIH INFORMACIJ
Notranja informacija
275. člen
(1) Za notranjo informacijo po tem zakonu se šteje vsaka natančna informacija, ki se nanaša na enega ali več izdajateljev vrednostnih papirjev ali na enega ali več vrednostnih papirjev, ki še ni postala dostopna javnosti in ki bi, če bi postala znana javnosti, verjetno imela pomembnejši vpliv na ceno vrednostnih papirjev.
(2) Oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije, po tem zakonu je:
1. imetnik kvalificiranega deleža pravne osebe,
2. člani uprave oziroma nadzornega sveta pravne osebe.
Prepoved uporabe notranjih informacij
276. člen
(1) Nihče ne sme pridobiti vrednostnih papirjev ali z njimi razpolagati na podlagi notranjih informacij.
(2) Oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije, tudi ne sme teh informacij razkrivati tretjim osebam ali na njihovi podlagi priporočati tretjim osebam pridobitve ali razpolaganja z vrednostnimi papirji.
Poročanje o poslih
277. člen
(1) Osebe, ki so jim neposredno dostopne notranje informacije, morajo agenciji poročati o vsakem poslu z vrednostnimi papirji, ki je predmet poročanja.
(2) Predmet poročanja je vsak posel z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji oziroma organiziranem trgu v državi članici s seznama iz tretjega odstavka 183. člena tega zakona, in sicer ne glede na to ali je oseba posel sklenila za svoj ali za tuj račun in ne glede na to ali je bil posel sklenjen na organiziranem trgu ali izven organiziranega trga.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije, ni dolžna poročati o tistih poslih iz prvega odstavka tega člena, ki so bili sklenjeni na organiziranem trgu posamezne države članice, in o katerih poroča pristojnemu nadzornemu organu te države članice.
(4) Poročilo o poslu iz prvega odstavka tega člena mora obsegati naslednje podatke o poslu:
1. označbo vrednostnega papirja, ki je bil predmet posla;
2. datum in uro sklenitve posla;
3. ceno;
4. osebe iz drugega odstavka tega člena, ki so bile stranke posla, oziroma so posredovale pri sklenitvi posla;
5. organizirani trg, na katerem je bil posel sklenjen, oziroma kraj sklenitve posla;
6. oznako vrste posla;
7. navedbo ali zavezanec posel sklenil za svoj ali za tuj račun.
(5) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino in način poročanja.
Nadzor nad kršitvami prepovedi uporabe notranjih informacij
278. člen
(1) Z namenom preprečiti kršitev prepovedi uporabe notranjih informacij oziroma odkriti takšne kršitve lahko agencija zahteva ustrezna pojasnila in podatke od naslednjih oseb:
1. oseb, ki so jim neposredno dostopne notranje informacije;
2. izdajateljev vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranih trgih iz drugega odstavka 277. člena tega zakona;
3. fizičnih in pravnih oseb, ki sprejemajo naročila oziroma opravljajo posamezna dejanja v zvezi s posli iz drugega odstavka 277. člena tega zakona;
4. fizičnih in pravnih oseb, ki bi lahko vedele za posamezne kršitve prepovedi uporabe notranjih informacij;
5. zaposlenih in članov uprav pravnih oseb iz prejšnjih točk.
(2) Osebe iz prvega odstavka tega člena:
1. se morajo odzvati vabilu agencije in ji podati ustrezna ustna pojasnila;
2. morajo na zahtevo agencije razkriti identiteto osebe, za račun katere je bil posel sklenjen;
3. morajo na zahtevo agencije predložiti dokumentacijo v zvezi s poslom.
(3) Če agencija pri opravljanju nadzora po tem členu ugotovi, da obstoji razlog za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, mora to naznaniti pristojnemu državnemu tožilcu.
16. SISTEM JAMSTVA ZA TERJATVE VLAGATELJEV
Zajamčena terjatev vlagatelja
279. člen
(1) Terjatev vlagatelja po tem zakonu je skupno stanje vseh denarnih terjatev fizične ali pravne osebe do borzno posredniške družbe na podlagi:
1. pogodbe o borznem posredovanju,
2. pogodbe o vodenju računov nematerializiranih vrednostnih papirjev,
3. pogodbe o hrambi vrednostnih papirjev, izdanih kot pisnih listin,
4. pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji.
(2) Zajamčena terjatev vlagatelja po tem zakonu je stanje terjatve vlagatelja do višine 3,700.000 tolarjev na dan začetka stečaja nad borzno posredniško družbo.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena niso zajamčene terjatve naslednjih pravnih oseb:
1. drugih borzno posredniških družb, bank in drugih finančnih organizacij po ZBan, ki so jih vložile v svojem imenu in za svoj račun,
2. terjatve v zvezi s posli, zaradi katerih je bil imetnik terjatve pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje pranja denarja,
3. terjatve držav, centralnih bank in lokalnih skupnosti,
4. terjatve članov uprave in nadzornega sveta borzno posredniške družbe ter njihovih ožjih družinskih članov,
5. terjatve delničarjev borzno posredniške družbe, ki so v kapitalu oziroma pri glasovanju posredno ali neposredno udeleženi z najmanj 5%,
6. terjatve pravnih oseb, ki so od borzno posredniške družbe odvisne družbe,
7. terjatve članov uprave in nadzornega sveta pravnih oseb iz 5. in 6. točke tega odstavka in njihovih ožjih družinskih članov,
8. terjatve, ki se glede na svoje lastnosti ne upoštevajo pri izračunu kapitala borzno posredniške družbe,
9. terjatve pravnih oseb, ki so velike oziroma srednje družbe po ZGD.
(4) Borzno posredniška družba mora v vseh prostorih, v katerih posluje s strankami, na vidnem mestu objaviti informacijo o sistemu jamstva za terjatve.
Predpis o zajamčenih vlogah
280. člen
Banka Slovenije na predlog agencije predpiše:
1. način izračuna višine likvidnih naložb iz 283. člena tega zakona in podrobnejše lastnosti vrednostnih papirjev, ki so predmet teh naložb,
2. podrobnejše pogoje in postopke za zagotavljanje sredstev za izplačilo zajamčenih terjatev in za uresničitev jamstva.
Jamstvo za izplačilo zajamčenih terjatev
281. člen
(1) Borzno posredniške družbe s sedežem v Republiki Sloveniji jamčijo za izplačilo zajamčenih terjatev pri borzno posredniški družbi, nad katero je bil začet stečajni postopek, v obsegu in na način, določen s tem zakonom.
(2) Posamezna borzno posredniška družba jamči za izplačilo zajamčenih terjatev pri drugi borzno posredniški družbi v obsegu, ki je enak deležu, ki ga glede na vsoto vseh zajamčenih terjatev pri vseh borzno posredniških družbah, zmanjšano za vsoto zajamčenih terjatev, ki so predmet jamstva, predstavlja vsota zajamčenih terjatev pri posamezni borzno posredniški družbi.
Sistem jamstva za terjatve vlagateljev pri tuji podružnici
282. člen
(1) Podružnica tuje borzno posredniške družbe je vključena v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v državi, v kateri ima sedež tuja borzno posredniška družba.
(2) Raven in obseg jamstva za terjatve vlagateljev pri podružnici ne sme presegati ravni in obsega, določenega s tem zakonom.
(3) Če sistem jamstva za terjatve vlagateljev v državi, v kateri ima sedež tuja borzno posredniška družba, ne obstaja oziroma je obseg jamstva za terjatve vlagateljev manjši kot v Republiki Sloveniji, se mora podružnica tuje borzno posredniške družbe vključiti v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji. Način in obseg vključitve podružnice tuje borzno posredniške družbe v sistem jamstva za terjatve vlagateljev v Republiki Sloveniji določi agencija z dovoljenjem za ustanovitev podružnice.
(4) V primeru iz tretjega odstavka tega člena se za podružnico tuje borzno posredniške družbe uporabljajo tudi določbe tega poglavja.
Likvidne naložbe za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev
283. člen
Zaradi zagotavljanja likvidnih sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev, mora borzno posredniška družba sredstva v višini, določeni s predpisom Banke Slovenije iz 280. člena tega zakona, naložiti v vrednostne papirje Banke Slovenije oziroma Republike Slovenije.
Prevzem obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev
284. člen
(1) Z dnem začetka stečaja nad borzno posredniško družbo prevzame Banka Slovenije v svojem imenu in za račun borzno posredniške družbe v stečaju obveznost izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev borzno posredniške družbe v stečaju.
(2) Izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev opravi banka iz drugega odstavka 10. člena tega zakona, ki jo imenuje Banka Slovenija (v nadaljnjem besedilu: banka prevzemnica). Banka mora imenovati banko prevzemnico v roku 8 dni po vročitvi sklepa o začetku stečaja.
(3) Borzno posredniška družba v stečaju in banka prevzemnica morata v tridesetih dneh po začetku stečajnega postopka ugotoviti stanje vseh zajamčenih terjatev vlagateljev na dan začetka stečajnega postopka nad borzno posredniško družbo in zapisnik poslati Banki Slovenije in agenciji.
(4) Banka Slovenije na podlagi predhodnega mnenja agencije potrdi zapisnik iz tretjega odstavka tega člena in ga pošlje sodišču, ki vodi stečajni postopek.
(5) Banka Slovenije mora banki prevzemnici zagotoviti likvidna sredstva za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev najkasneje v treh mesecih od začetka stečaja.
(6) Banka prevzemnica sme sredstva iz petega odstavka tega člena uporabiti samo za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev.
(7) Banka prevzemnica ima pravico do povrnitve dejanskih stroškov, povezanih z izplačilom zajamčenih terjatev vlagateljev.
Poziv za vplačilo sredstev
285. člen
Banka Slovenije naloži borzno posredniškim družbam iz prvega odstavka 281. člena tega zakona, da vplačajo ustrezen del sredstev, potrebnih za izplačilo zajamčenih terjatev vlagateljev.
Vrnitev vplačanih sredstev
286. člen
Banka Slovenije po izplačilu terjatev iz naslova zajamčenih terjatev vlagateljev iz stečajne mase prenakaže sredstva, ki jih je prejela, borzno posredniškim družbam v sorazmerju z višino sredstev, ki so jih vplačale v skladu z 285. členom tega zakona.
17. TRGOVANJE S STANDARDIZIRANIMI FINANČNIMI INSTRUMENTI
Uporaba določb
287. člen
(1) Za trgovanje s standardiziranimi finančnimi instrumenti se smiselno uporabljajo določbe 213. člena, 216. do 231. člena in 275. do 278. člena tega zakona.
(2) Za poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih pri trgovanju iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe 257. do 259. člena, 1. točke prvega odstavka 260. člena, 261. do 266. člena, 268. do 271. člena in 273. do 274. člena tega zakona.
(3) Agencija predpiše podrobnejše
1. pogoje za uvedbo standardiziranih finančnih instrumentov,
2. trgovanje s standardiziranimi finančnimi instrumenti
3. poravnavo obveznosti iz poslov, sklenjenih pri trgovanju iz 2. točke.
(4) Ne glede na določbo prvega odstavka 220. člena tega zakona so lahko delničarji borze finančnih instrumentov tudi banke, ki niso banke iz drugega odstavka 10. člena tega zakona, in gospodarske družbe.
Uvedba standardiziranih finančnih instrumentov v trgovanje
288. člen
(1) Borza finančnih instrumentov uvede standardizirani finančni instrument v trgovanje s tem, da določi
1. standardizirano vsebino pravic in obveznosti pogodbenih strank v zvezi s posameznim izvedenim finančnim instrumentov, in
2. datum začetka trgovanja s standardiziranim finančnim instrumentom.
(2) Borza finančnih instrumentov lahko uvede v trgovanje samo takšen standardizirani finančni instrument, ki zagotavlja uresničitev ekonomskih interesov gospodarskih subjektov oziroma drugih oseb, in ki ni v nasprotju z javnim interesom.
(3) Borza finančnih instrumentov mora pred najmanj trideset dni pred začetkom trgovanja s posameznim standardiziranim finančnim instrumentom o nameravani uvedbi tega instrumenta v trgovanje obvestiti agencijo.
(4) Agencija prepove uvedbo novega standardiziranega finančnega instrumenta v trgovanje oziroma nadaljnje trgovanje s standardiziranim finančnim instrumentom, s katerim se je že začelo trgovati, če je to potrebno zaradi zaščite vlagateljev.
18. AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV
18.1. Položaj agencije
Položaj agencije
289. člen
(1) Agencija je pravna oseba.
(2) Pri izvrševanju svojih nalog in pristojnosti je agencija samostojna in neodvisna.
(3) Sedež agencije je v Ljubljani.
Poslovnik agencije
290. člen
Agencija ima poslovnik, ki določa podrobnejšo notranjo organizacijo in poslovanje agencije.
Pečat
291. člen
Agencija ima pečat, na katerem sta ime “Agencija za trg vrednostnih papirjev“ in grb Republike Slovenije.
Poročanje o stanju na trgu vrednostnih papirjev
292. člen
(1) Agencija letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o stanju in razmerah na trgu vrednostnih papirjev.
(2) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora obsegati podatke o javnih ponudbah vrednostnih papirjev, trgovanju na organiziranih trgih vrednostnih papirjev s podatki o obsegu in sestavi prometa z vrednostnimi papirji, sprejemu vrednostnih papirjev na organizirani trg in trgovanju z vrednostnimi papirji izven organiziranih trgov vrednostnih papirjev.
(3) Poročilo iz prvega odstavka za preteklo leto mora agencija predložiti Državnemu zboru do 30. junija tekočega leta.
Letno poročilo o delu
293. člen
(1) Agencija letno poroča Državnemu zboru Republike Slovenije o svojem delu.
(2) Poročilo iz prvega odstavka tega člena mora obsegati podatke o ukrepih agencije po izvedenih postopkih nadzora, izdanih dovoljenjih za poslovanje borzno posredniških družb, družb za upravljanje, investicijskih skladov, borz in o drugih dovoljenjih, ki jih izdaja agencija, ter podatke o sodelovanju agencije z drugimi domačimi in tujimi nadzornimi organi.
(3) Poročilo iz prvega odstavka za preteklo leto mora agencija predložiti Državnemu zboru do 30. junija tekočega leta.
18.2. Organi agencije
Organi agencije
294. člen
Organa agencije sta strokovni svet in direktor agencije.
Sestava strokovnega sveta
295. člen
Strokovni svet sestavljajo predsednik in osem članov.
Imenovanje in razrešitev članov in predsednika strokovnega sveta
296. člen
(1) Člane in predsednika strokovnega sveta imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.
(2) Člani in predsednik strokovnega sveta se imenujejo za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani.
Pogoji za imenovanje članov in predsednika strokovnega sveta
297. člen
(1) Za člana oziroma predsednika strokovnega sveta je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. je državljan Republike Slovenije,
2. ima univerzitetno izobrazbo,
3. je priznan strokovnjak s področja financ ali gospodarskega prava,
4. ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.
(2) Člani in predsednik strokovnega sveta ne smejo biti pogodbeno vezani, zaposleni ali imeti lastniških deležev pravnih oseb, ki jim agencija izdaja dovoljenje oziroma soglasje za poslovanje, in ne smejo opravljati nalog v organih političnih strank.
Razrešitev članov in predsednika strokovnega sveta
298. člen
Član oziroma predsednik strokovnega sveta se sme predčasno razrešiti:
1. če to sam zahteva,
2. če je pravnomočno nepogojno obsojen na kazen zapora več kot treh mesecev,
3. zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije,
4. če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov (303. člen),
5. če krši prepoved uporabe notranjih informacij (276. člen) oziroma prepovedi iz drugega odstavka 297. člena tega zakona.
Pristojnosti strokovnega sveta
299. člen
Strokovni svet:
1. odloča o dovoljenjih in soglasjih ter o drugih posamičnih zadevah, o katerih v skladu z zakonom odloča agencija, če ni v tem ali drugem zakonu drugače določeno,
2. sprejema predpise, kadar zakon določa, da takšen akt sprejme agencija,
3. sprejema poslovnik agencije,
4. sprejema poročilo o stanju na trgu vrednostnih papirjev in letno poročilo o delu agencije,
5. sprejema letni načrt dela strokovnih služb agencije in poročilo o delu agencije.
6. izvršuje druge naloge iz pristojnosti agencije, če ni v zakonu določeno, da je za izvrševanje teh nalog pristojen drug organ agencije.
Odločanje strokovnega sveta o izdaji predpisov
300. člen
(1) Strokovni svet veljavno odloča o izdaji predpisov, ki jih je agencija pristojna izdajati, če je na seji navzoča večina članov strokovnega sveta.
(2) Predpis je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov strokovnega sveta.
Objava predpisov
301. člen
Predpisi agencije se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Direktor agencije
302. člen
(1) Direktorja agencije imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance, za dobo petih let izmed članov strokovnega sveta.
(2) Direktor agencije vodi poslovanje agencije in organizira njeno delo.
Varovanje zaupnih podatkov
303. člen
(1) Člani in predsednik strokovnega sveta ter delavci agencije morajo kot zaupne varovati podatke o izdajateljih vrednostnih papirjev, osebah, nad katerimi agencija opravlja nadzor in druge podatke o dejstvih in okoliščinah, za katere so izvedeli v zvezi z opravljanjem funkcije oziroma dela, razen podatkov, ki so po določbah tega zakona javno dostopni, in sicer tudi po prenehanju njihove funkcije oziroma delovnega razmerja.
(2) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo direktorju agencije prijaviti vsak nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev, z navedbo števila vrednostnih papirjev, ki so predmet nakupa oziroma prodaje, datuma nakupa oziroma prodaje in nakupne oziroma prodajne cene.
(3) Osebe iz drugega odstavka tega člena morajo direktorju agencije na enak način prijaviti tudi vsak nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki so jih opravile naslednje z njimi povezane osebe:
1. ožji družinski člani;
2. pravne osebe, v katerih so udeleženi.
(4) Ne glede na določbo drugega in tretjega odstavka tega člena mora direktor agencije nakupe iz drugega in tretjega odstavka tega člena prijaviti predsedniku strokovnega sveta.
(5) Zaposleni na agenciji ne smejo biti člani organov borznoposredniških družb, bank in izdajateljev, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, in tudi ne smejo opravljati nalog za te pravne osebe.
18.3. Sredstva za delo
Tarifa in sejnine
304. člen
(1) Agencija izda tarifo, v kateri določi višino taks za odločanje o posamičnih zadevah ter za izdajo izpisov iz registrov, ki jih vodi, ter višino letnih nadomestil ter pavšalnih nadomestil stroškov, ki so jih za opravljanje nadzora dolžne plačevati pravne osebe, nad katerimi agencija opravlja nadzor po tem ali drugem zakonu.
(2) Tarifa agencije oziroma njene spremembe začnejo veljati, ko agencija pridobi soglasje Vlade Republike Slovenije k tarifi oziroma njenim spremembam.
(3) Sejnine, do katere so upravičeni predsednik in člani strokovnega sveta, določi strokovni svet v soglasju z Vlado Republike Slovenije.
Viri sredstev
305. člen
(1) Sredstva za delo agencije se zagotavljajo:
1. iz taks in nadomestil,
2. iz drugih prihodkov, ki jih ustvari agencija s svojim poslovanjem.
(2) Iz presežka prihodkov nad odhodki se del izloči v rezerve agencije v višini, določeni s finančnim načrtom agencije, preostanek pa se usmeri v proračun Republike Slovenije.
Presežek odhodkov nad prihodki
306. člen
(1) Presežek odhodkov nad prihodki agencije se krije iz rezerv agencije, če pa sredstva rezerv ne zadostujejo, se presežek odhodkov krije iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Sredstva proračuna Republike Slovenije se lahko zagotovijo samo, če bi bilo sicer resno ogroženo opravljanje nalog agencije.
Finančni načrt in letni obračun
307. člen
(1) Strokovni svet mora najpozneje do 31. marca vsakega leta sprejeti letni obračun za prejšnje leto in finančni načrt tekočega leta.
(2) Do sprejema finančnega načrta agencije se financiranje agencije izvaja po sklepu o začasnem financiranju, ki ga sprejme strokovni svet.
(3) Letni obračun agencije mora pregledati pooblaščeni revizor.
(4) Agencija mora ministru, pristojnemu za finance, v roku 10 dni po sprejemu, dostaviti letni obračun z revizorjevim poročilom in finančni načrt. K letnemu obračunu in finančnemu načrtu da soglasje Vlada Republike Slovenije.
18.4. Nadzor nad uporabo sredstev
Nadzor nad uporabo sredstev
308. člen
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito rabo sredstev agencije opravlja računsko sodišče.
19. POSTOPEK ODLOČANJA AGENCIJE V POSAMIČNIH ZADEVAH
19.1. Splošna določba
Uporaba določb o postopku
309. člen
(1) Agencija odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojna po tem ali drugem zakonu, po postopku, določenem v tem poglavju, če ni v drugih poglavjih tega zakona ali drugem zakonu drugače določeno.
(2) Če ni v tem zakonu drugače določeno, se za postopek odločanja agencije primerno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena v postopku odločanja agencije ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje niti vložiti izrednih pravnih sredstev.
(4) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, je v postopku odvzema dovoljenja, ki ga je izdala agencija, dovoljena obnova postopka, vendar samo zaradi novih dejstev in novih dokazov in če je predlog za obnovo postopka vložen v roku enega leta od pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.
19.2. Pristojnost in sestava organov postopka
Organi postopka
310. člen
Organa postopka sta senat in predsednik senata.
Pristojnost in sestava senata
311. člen
(1) Senat sestavljajo vsi člani strokovnega sveta, od katerih je eden predsednik senata.
(2) Senat odloča o vseh zadevah, če zakon za posamezno zadevo ne določa, da o njej odloča predsednik senata.
(3) Senat odloča o ugovorih proti odredbam predsednika senata.
Pristojnosti predsednika senata
312. člen
(1) Pristojnosti predsednika senata pri vodenju postopka in odločanju o posamezni zadevi opravlja član strokovnega sveta, določen z razporedom dela agencije.
(2) Predsednik senata:
1. izdaja odredbe v postopkih nadzora;
2. izdaja odločbe o začasni prepovedi opravljanja storitev oziroma poslov;
3. odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka in o tistih vprašanjih, ki se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z izvedbo postopka in se o njih ne odloča z odločbo;
4. odloča o drugih vprašanjih, kadar zakon tako določa.
(3) Posamezna procesna dejanja pred izdajo odločbe oziroma odredbe, ki jih je pristojen opraviti predsednik senata, lahko opravi tudi strokovni delavec agencije, če ga za opravilo teh dejanj pooblasti predsednik senata.
19.3. Postopek do izdaje odločbe
Izjave strank
313. člen
(1) Stranke dajejo svoje izjave pisno.
(2) V primeru iz drugega odstavka 315. člena tega zakona lahko stranke dajo svoje izjave tudi ustno na obravnavi.
Možnost izjave
314. člen
(1) Pred izdajo odločbe, ki jo izda po uradni dolžnosti in proti kateri ni ugovora, mora agencija stranko pozvati, da se izjavi od dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev, če zakon v posameznem primeru ne določa drugačnega načina zagotovitve možnosti stranki, da se izjavi.
(2) Poziv iz prvega odstavka tega člena mora obsegati:
1. določno navedbo dejstev in okoliščin, o katerih naj se stranka izjavi, in dokazov, iz katerih ta dejstva izhajajo;
2. rok za izjavo, ki ne sme biti krajši od 8 dni;
3. pouk stranki, da mora izjavi priložiti listinske dokaze, če se nanje sklicuje in da po preteku roka za izjavo ne bo imela pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
(3) V izjavi lahko stranka navaja dejstva, iz katerih izhaja, da dejstva in okoliščine, navedene v pozivu iz prvega odstavka tega člena, niso podane in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se stranka v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze izjavi priložiti.
(4) Če stranka izjavi ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč agencija pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(5) Po izteku roka za izjavo stranka nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Odločanje
315. člen
(1) Agencija odloča brez naroka.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko predsednik senata razpiše ustno obravnavo, če presodi, da je to potrebno za razjasnitev ali ugotovitev odločilnih dejstev.
(3) Predsednik senata lahko tudi izven naroka zasliši udeležence v postopku in druge osebe, če meni, da je to potrebno za razjasnitev posameznih vprašanj ali ugotovitev odločilnih dejstev.
19.4. Odločbe agencije in odločanje
19.4.1. Skupne določbe
Vrste odločb agencije
316. člen
(1) Agencija izdaja odločbe v obliki odločb, sklepov in odredb.
(2) Proti odločbam agencije ni pritožbe.
Seja senata
317. člen
(1) Senat sprejema odločbe po posvetovanju z glasovanjem na seji, ki ni javna.
(2) Senat veljavno odloča, če je na seji navzoča večina članov senata.
(3) Predsednik senata vodi posvetovanje in glasovanje in glasuje zadnji. Njegova dolžnost je skrbeti, da se vsa vprašanja vsestransko in popolnoma pretresejo.
(4) Če so glasovi glede posameznih vprašanj, o katerih se glasuje, porazdeljeni na več različnih mnenj, tako da nobeno od njih nima potrebne večine, se vprašanja ločijo in glasovanje ponavlja, dokler se ne doseže večina. Če se na ta način ne dobi večina, se odločitev doseže tako, da se glasovi, ki so za subjekt nadzora najmanj ugodni, prištejejo glasovom, ki so od teh manj neugodni, dokler se ne doseže potrebna večina.
(5) Člani senata ne smejo odkloniti glasovanja o vprašanjih, ki jih postavi predsednik senata. Vendar pa član senata, ki je glasoval za ustavitev postopka za odvzem dovoljenja in ostal v manjšini, ni dolžan glasovati o sankciji. Če ne glasuje, se šteje, da se strinja z glasom, ki je za subjekt nadzora najugodnejši.
(6) Odločitev je veljavno sprejeta, če zanjo glasuje večina članov senata, ki so navzoči na seji.
(7) Ne glede na šesti odstavek tega člena, je odločitev o odvzemu dovoljenja sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov senata.
Zapisnik o posvetovanju in glasovanju
318. člen
(1) O posvetovanju in glasovanju se sestavi poseben zapisnik.
(2) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju obsega potek glasovanja in sprejeto odločbo.
(3) Posebna mnenja se priložijo zapisniku o posvetovanju in glasovanju, če niso vpisana v samem zapisniku.
(4) Zapisnik podpišejo vsi člani senata in zapisnikar.
(5) Zapisnik o posvetovanju in glasovanju se zapre v poseben ovitek. Ta zapisnik sme pregledati samo vrhovno sodišče, ko odloča v upravnem sporu. V tem primeru mora vrhovno sodišče zapisnik spet zapreti v poseben ovitek in na ovitku označiti, da je zapisnik pregledalo.
Korespondenčna seja
319. člen
(1) Ne glede na določbo 317. člena tega zakona, lahko senat o izdaji dovoljenj oziroma soglasij odloča na korespondenčni seji, če nihče izmed članov senata ne nasprotuje odločanju na korespondenčni seji.
(2) Korespondenčno sejo razpiše predsednik senata z vabilom članom senata.
(3) Vabilo iz drugega odstavka tega člena mora obsegati:
1. vsebino zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja,
2. poziv članu senata, da glasuje za oziroma proti izdaji dovoljenja oziroma soglasja,
3. rok za glasovanje, določen z dnevom in uro, do katerega mora član senata pisno sporočiti agenciji vsebino svoje odločitve o glasovanju oziroma izjaviti, da korespondenčni seji nasprotuje.
(4) Odločitev je na korespondenčni seji veljavno sprejeta, če zanjo do roka za glasovanje glasuje večina vseh članov senata in če v tem roku nihče izmed članov senata ni izjavil, da korespondenčni seji nasprotuje.
(5) Če je odločitev na korespondenčni seji veljavno sprejeta, se z glasovnicami članov senata postopa po petem odstavku 318. člena tega zakona.
(6) Če odločitev na korespondenčni seji ni veljavno sprejeta, mora predsednik senata zadevo uvrstiti na prvo naslednjo sejo.
19.4.2. Odločba
Odločba
320. člen
Z odločbo agencija odloča o izdaji in odvzemu dovoljenja oziroma soglasja ter o drugih zadevah, za katere zakon tako določa.
Oblika in vročitev odločbe
321. člen
(1) Odločba se izda pisno.
(2) Izvirnik odločbe podpiše predsednik senata.
(3) Strankam se vroči overjen prepis odločbe.
Sestavni deli odločbe
322. člen
(1) Vsaka odločba mora obsegati uvod, izrek in pouk o pravnem sredstvu.
(2) Poleg podatkov, ki jih mora obsegati uvod odločbe po zakonu o splošnem upravnem postopku, mora odločba agencije obsegati tudi ime in priimek predsednika in članov senata, ki so sodelovali pri odločanju.
(3) Odločba mora biti obrazložena, če zakon ne določa drugače. V obrazložitvi morajo biti obrazloženi tudi tisti sklepi, proti katerim ni dovoljen poseben postopek sodnega varstva.
19.4.3. Sklep
Sklep
323. člen
(1) S sklepom odloča agencija o vprašanjih, ki se tičejo postopka ali se pojavijo v zvezi s postopkom.
(2) Sklep mora biti obrazložen in vsebovati pouk o pravnem sredstvu samo, če je proti sklepu dovoljen poseben postopek sodnega varstva.
(3) Za sklep se primerno uporabljajo določbe 321. in 322. člena tega zakona.
19.5. Postopek sodnega varstva
19.5.1. Skupne določbe
Postopek sodnega varstva
324. člen
(1) Sodno varstvo proti odločbam agencije se zagotavlja v postopku, določenem s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: postopek sodnega varstva).
(2) Za postopek sodnega varstva iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe ZUS (Uradni list RS, št. 50/97), če ni s tem zakonom drugače določeno.
Pravica do sodnega varstva proti odločbam
325. člen
(1) Proti odločbam agencije je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena proti naslednjim odločbam ni posebnega postopka sodnega varstva:
1. proti odločbi, s katero agencija odloči o ugovoru proti odredbi in ga zavrže, zavrne ali spremeni odredbo;
2. proti odločbi, s katero agencija začne postopek za odvzem dovoljenja;
(3) Odločba iz 1. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi, ki jo je agencija izdala, ker subjekt nadzora ni ravnal v skladu z odredbo agencije.
(4) Odločba iz 2. točke drugega odstavka tega člena se lahko izpodbija s tožbo v postopku sodnega varstva proti odločbi o odvzemu dovoljenja.
Pravica do sodnega varstva proti sklepom
326. člen
(1) Proti sklepom agencije ni posebnega postopka sodnega varstva.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena je dovoljeno začeti poseben postopek sodnega varstva proti tistim sklepom agencije, proti katerim je po splošnem upravnem postopku dovoljena posebna pritožba.
(3) Sklep, proti kateremu ni dovoljeno začeti posebnega postopka sodnega varstva, se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu proti odločbi, razen če je postopek sodnega varstva proti sklepu z zakonom izrecno izključen.
Pristojnost in sestava sodišča
327. člen
V postopku sodnega varstva odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov.
Tožba in odgovor na tožbo
328. člen
(1) Tožbo je potrebno vložiti v roku osmih dni.
(2) Rok za odgovor na tožbo je osem dni.
Nova dejstva in dokazi
329. člen
Tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Meje preizkusa
330. člen
Sodišče preizkusi odločbo agencije v mejah tožbenega zahtevka in v mejah razlogov, ki so navedeni v tožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz tretjega odstavka 25. člena ZUS.
Seja
331. člen
Sodišče odloča brez obravnave.
Pravna sredstva
332. člen
Proti sodbi oziroma sklepu, izdanem v postopku sodnega varstva, ni pritožbe.
19.5.2. Postopek sodnega varstva proti odločbi v zvezi z javno ponudbo vrednostnih papirjev
Uporaba določb
333. člen
Določbe tega podrazdelka se uporabljajo v postopku sodnega varstva proti naslednjim odločbam agencije (v nadaljnjem besedilu: odločba v zvezi z javno ponudbo vrednostnih papirjev):
1. odločbi, s kateri agencija izda dovoljenje za prvo javno prodajo (prvi odstavek 21. člena tega zakona),
2. odločbi, s katero agencija ugotovi, da je javna prodaja uspešna (drugi odstavek 35. člena tega zakona),
3. odločbi, s katero agencija izda dovoljenje za ponudbo za odkup (23. člen ZPre),
4. odločbi, s katero agencija ugotovi, da je ponudba za odkup uspešna (43. člen ZPre).
Začetek teka roka za tožbo
334. člen
Rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 328. člena tega zakona proti odločbi v zvezi z javno ponudbo vrednostnih papirjev začne teči naslednji dan po javni objavi poziva za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev (31. člen tega zakona), izida javne prodaje (36. člen tega zakona), ponudbe za odkup (prvi odstavek 24. člena ZPre) oziroma izida ponudbe za odkup (drugi odstavek 50. člena ZPre).
Odločanje
335. člen
(1) Če sodišče ugotovi, da so podani razlogi, zaradi katerih bi lahko po 61. členu ZUS upravni akt odpravilo in s sodbo odločilo o stvari, sodišče odločbe v zvezi z javno ponudbo vrednostnih papirjev ne odpravi temveč s sodbo ugotovi, da je odločba v zvezi z javno ponudbo vrednostnih papirjev nezakonita.
(2) Sodba iz prvega odstavka tega člena ne vpliva na veljavnost izdaje vrednostnih papirjev oziroma veljavnost pravnih poslov, sklenjenih v postopku javne ponudbe vrednostnih papirjev oziroma ponudbe za odkup.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko vlagatelji uveljavljajo morebitne odškodninske zahtevke proti izdajatelju, ponudniku oziroma agencije v pravdi.
(4) Proti sodbi, s katero sodišče odloči v postopku sodnega varstva proti odločbi v zvezi z javno ponudbo vrednostnih papirjev, je, ne glede na določbo 332. člena tega zakona, dovoljena pritožba, o kateri odloča vrhovno sodišče v senatu sedmih sodnikov.
19.6. Postopek nadzora
19.6.1. Splošne določbe
Uporaba določb
336. člen
(1) V postopkih nadzora agencija nadzoruje spoštovanje določb tega zakona, ZISDU, ZPre in ZNVP ter na njihovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Določbe tega razdelka o postopku nadzora veljajo v vseh postopkih nadzora, ki ga opravlja agencija na podlagi določb tega zakona, ZISDU, ZPre in ZNVP, če zakon za posamezen postopek nadzora ne določa drugače.
Stranka postopka nadzora
337. člen
(1) Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero agencija opravlja nadzor (v nadaljevanju: subjekt nadzora).
(2) Stranke postopka nadzora nad pravno osebo, ki ji je agencija izdala dovoljenje za opravljanje storitev (v nadaljevanju: licencirani subjekt nadzora) so tudi člani uprave licenciranega subjekta nadzora.
Vročanje
338. člen
(1) Spis se subjektu nadzora, ki je pravna oseba oziroma podjetnik posameznik, vroči tako, da se spis izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma poslovnem prostoru.
(2) Vročitve članom uprave licenciranega subjekta nadzora se opravljajo z vročanjem licenciranemu subjektu nadzora. Šteje se, da je z vročitvijo licenciranemu subjektu nadzora opravljena tudi vročitev njegovim članom uprave.
(3) Kadar stranko v postopku nadzora zastopa odvetnik, se šteje, da je vročitev stranki opravljena, če je spis vročen odvetniku oziroma zaposlenemu v odvetniški pisarni.
(4) Subjektu nadzora, ki ni oseba iz prvega, drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, se spisi vročajo tako, da se mu izročijo v stanovanju ali poslovnem prostoru osebe, pri kateri je zaposlen.
Nadomestna osebna vročitev
339. člen
(1) Če se vročitev spisa, ki ga je potrebno vročiti osebno, ne da opraviti tako, kot je predpisano v 338. členu tega zakona, pa ni ugotovljeno, da je tisti, ki mu je treba spis vročiti odsoten, ga izroči vročevalec agenciji. Na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnega prostora naslovnika oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, vročevalec pusti pismeno sporočilo, v katerem je navedeno, kje se spis nahaja in rok 8 dni, v katerem mora naslovnik spis dvigniti. Na sporočilu in na samem spisu navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je sporočilo pustil na vratih oziroma poštnem nabiralniku naslovnika, oziroma osebe, pri kateri je ta zaposlen, ter se podpiše.
(2) Če naslovnik spisa ne dvigne v roku 8 dni, se šteje, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo sporočilo puščeno na vratih oziroma v poštnem nabiralniku prostorov iz prejšnjega odstavka, na kar je potrebno naslovnika opozoriti v samem sporočilu.
Posredna vročitev
340. člen
Če se vročitev spisa, ki ga ni potrebno vročiti osebno, ne da opraviti tako, kot je predpisano v 338. členu tega zakona, vročevalec spis pusti na vratih oziroma v poštnem nabiralniku stanovanja ali poslovnih prostorov naslovnika oziroma osebe, pri kateri je zaposlen. Vročevalec na spisu navede vzrok takšne vročitve in datum ter se podpiše. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena.
19.6.2. Opravljanje nadzora
Opravljanje nadzora
341. člen
Agencija opravlja nadzor:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil subjektov nadzora in drugih oseb, ki so po določbah tega zakona, ZISDU oziroma ZPre dolžne poročati agenciji oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah;
2. z opravljanjem pregledov poslovanja subjektov nadzora.
Pooblaščene osebe
342. člen
(1) Pregled poslovanja opravi strokovni delavec agencije, ki ga za izvedbo pregleda pooblasti direktor agencije.
(2) Direktor agencije lahko za izvedbo posameznega pregleda poslovanja pooblasti tudi pooblaščenega revizorja.
(3) Za izvajanje posameznih nalog v zvezi s pregledi poslovanja lahko direktor agencije na podlagi predhodnega mnenja direktorja borze oziroma klirinško depotne družbe pooblasti osebo, zaposleno pri borzi oziroma klirinško depotni družbi, in ki pri borzi oziroma klirinško depotni družbi opravlja naloge, povezane z nadzorom.
(4) Pooblaščene osebe iz drugega in tretjega odstavka tega člena imajo pri opravljanju nalog pregleda poslovanja, za katere jih je pooblastil direktor agencije, enake pristojnosti kot agencija.
Obseg pregleda
343. člen
(1) Pri opravljanju nadzora nad licenciranim subjektom nadzora lahko agencija opravi tudi pregled poslovanja pravnih oseb, povezanih z licenciranim subjektom nadzora, če je to potrebno zaradi nadzora nad poslovanjem licenciranega subjekta nadzora.
(2) Za pregled poslovanja oseb iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 344. do 348. člena tega zakona.
Poročila in informacije
344. člen
(1) Pri opravljanju nadzora lahko agencija od subjekta nadzora zahteva poročila in informacije o vseh zadevah, ki so glede na namen posameznega nadzora, pomembne za presojo ali subjekt nadzora spoštuje določbe tega zakona, ZISDU, ZPre oziroma ZNVP oziroma predpisov, izdanih na podlagi teh zakonov.
(2) Poročila in informacije iz prvega odstavka tega člena lahko agencija zahteva tudi od članov uprave subjekta nadzora in oseb, zaposlenih pri subjektu nadzora.
(3) Agencija lahko osebe iz drugega odstavka tega člena pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.
Pregled poslovanja
345. člen
(1) Subjekt nadzora mora pooblaščeni osebi agencije na njeno zahtevo omogočiti, da opravi pregled poslovanja na sedežu subjekta nadzora in v drugih prostorih, v katerih subjekt nadzora oziroma druga oseba po njegovem pooblastilu opravlja dejavnosti in posle, v zvezi s katerimi agencija opravlja nadzor.
(2) Subjekt nadzora mora pooblaščeni osebi agencije na njeno zahtevo omogočiti pregled poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, v obsegu potrebnem za izvajanje posameznega nadzora oziroma v obsegu, določenem z zakonom, ki ureja posamezen nadzor.
(3) Subjekt nadzora mora agenciji na njeno zahtevo izročiti računalniške izpiske oziroma kopije poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc.
(4) Pregled poslovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena opravlja agencija med 8. in 18. uro. Agencija mora pregled poslovanja opravljati tako, da s tem ovira normalno poslovanje subjekta nadzora samo v takšni meri kot je nujno za opravljanje nadzora v skladu z namenom posameznega nadzora.
Zahteva za pregled poslovanja
346. člen
(1) Zahteva za pregled poslovanja mora biti subjektu nadzora vročena najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, lahko pooblaščena oseba zahtevo za pregled poslovanja vroči šele ob začetku opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena posameznega nadzora.
(3) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki so predmet pregleda.
(4) V primeru iz tretjega odstavka 345. člena tega zakona, mora zahteva za pregled obsegati določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki jih je v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij potrebno izročiti, in rok za predložitev.
(5) Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati tudi pravni pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če subjekt nadzora ne bo ravnal v skladu z zahtevo za pregled poslovanja oziroma agenciji ne bo omogočil opravljanja pregleda poslovanja na način, določen v 345. členu tega zakona.
(6) agencija lahko med opravljanjem pregleda poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.
Pogoji za opravljanje pregleda
347. člen
(1) Subjekt nadzora mora pooblaščenim osebam agencije zagotoviti ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb opravijo pregled poslovanja.
(2) Subjekt nadzora mora zagotoviti, da so v času, v katerem pooblaščene osebe agencije opravljajo pregled poslovanja v prostorih iz prvega odstavka 345. člena tega zakona, v teh prostorih prisotne pooblaščene osebe subjekta nadzora, ki lahko na zahtevo pooblaščenih oseb agencije podajo pojasnila v zvezi s poslovnimi knjigami, poslovno dokumentacijo ter administrativnimi oziroma poslovnimi evidencami, ki so predmet pregleda.
Pogoji za pregled računalniško vodenih poslovnih knjig in evidenc
348. člen
(1) Subjekt nadzora, ki računalniško obdeluje podatke oziroma računalniško vodi poslovne knjige in druge evidence, mora na zahtevo pooblaščene osebe agencije zagotoviti ustrezne pripomočke za pregled poslovnih knjig in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.
(2) Agenciji mora subjekt nadzora izročiti dokumentacijo, iz katere je razviden popolni opis dela računovodskega sistema. Iz dokumentacije morajo biti razvidni podsistemi in datoteke računovodskega sistema. Dokumentacija mora zagotavljati vpogled v:
1. računalniško rešitev;
2. postopke v okviru računalniške rešitve;
3. kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov;
4. kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov.
(3) Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških programov) iz prvega odstavka tega člena, mora biti dokumentirana v časovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.
19.6.3. Odprava kršitev
Odredba
349. člen
(1) Kadar agencija pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve tega zakona, ZISDU, ZPre oziroma na njihovi podlagi izdanih predpisov, z odredbo subjektu nadzora naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti, oziroma da opravi ali opusti določena dejanja (v nadaljevanju: odprava kršitev).
(2) Za odredbo se primerno uporabljajo določbe 321. in 322. člena tega zakona, če ni v tem podrazdelku drugače določeno.
Izrek odredbe
350. člen
Izrek odredbe mora obsegati:
1. določen opis kršitev, katerih odprava je z odredbo naložena;
2. rok, v katerem mora subjekt nadzora odpraviti kršitve in predložiti poročilo o odpravi kršitev;
3. način odprave kršitve, kadar agencija subjektu nadzora naloži, da kršitve odpravi na določen način;
4. listine oziroma dokaze o odpravi kršitev, kadar agencija subjektu nadzora naloži, da o odpravi kršitev predloži določene listine oziroma druge dokaze.
Predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev
351. člen
Kadar agencija ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih knjig, oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih je dolžan voditi licencirani subjekt nadzora, oziroma obsežnejše kršitve pri poslovanju licenciranega subjekta nadzora, lahko licenciranemu subjektu nadzora z odredbo naloži tudi, da o odpravi kršitev predloži poročilo, s pozitivnim mnenjem pooblaščenega revizorja, da so ugotovljene kršitve odpravljene.
Ugovor proti odredbi
352. člen
(1) Proti odredbi ima subjekt nadzora, pravico vložiti ugovor v roku 8 dni od vročitve.
(2) Če je upravičena oseba pravočasno vložila ugovor, se rok za odpravo kršitev, določen z odredbo, podaljša za čas od vložitve ugovora do vročitve odločbe o ugovoru.
(3) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko agencija z odredbo odloči, da ugovor ne zadrži izvršitve, kadar zaradi narave kršitve z izvršitvijo odredbe ni mogoče odlašati.
(4) O ugovoru mora agencija odločiti v roku 15 dni od prejema ugovora.
Razlogi za ugovor
353. člen
Ugovor proti odredbi je dopusten iz naslednjih razlogov:
1. če je odredbo izdala oseba, ki ni bila pristojna za izdajo odredbe;
2. če kršitev, katere odprava je z odredbo naložena, ni podana;
3. če dejanje oziroma opustitev, ki je bilo razlog za izdajo odredbe, nima znakov kršitve;
4. če odredbe ni mogoče izvršiti ali je ni mogoče izvršiti na način, določen z odredbo;
5. če bi izvršitev odredbe povzročila kakšno dejanje, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi;
6. če je bila z odredbo naložena odprava kršitev osebi, nad katero agencija ni pristojna opravljati nadzora;
7. če je z odredbo v nasprotju z zakonom naložena predložitev poročila pooblaščenega revizorja o odpravi kršitev;
8. če je v odredbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
Vsebina ugovora
354. člen
(1) Ugovor mora obsegati:
1. navedbo odredbe, proti kateri se vlaga;
2. izjavo, da se odredba izpodbija v celoti ali v določenem delu;
3. razloge za ugovor;
4. druge podatke, ki jih mora obsegati vsaka vloga.
(2) V ugovoru lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da kršitve, katerih odprava mu je bila z odredbo naložena, niso podane in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti ugovoru.
(3) Če subjekt nadzora ugovoru ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe o nepopolnih vlogah, temveč agencija pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(4) Po izteku roka za ugovor subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Meje preizkusa odredbe
355. člen
Agencija preizkusi odredbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z ugovorom in v mejah razlogov, navedenih in obrazloženih v ugovoru.
Odločanje o ugovoru
356. člen
(1) O ugovoru odloča agencija z odločbo.
(2) Pri odločanju o ugovoru lahko agencija ugovor zavrže ali zavrne ali pa spremeni odredbo ali jo odpravi.
(3) Agencija ugovor zavrže, če ugovor ni dovoljen, če je prepozen ali če ga je vložila neupravičena oseba.
(4) Če agencija ugotovi, da je podan razlog iz 1., 2., 3. ali 6. točke 353. člena tega zakona, odpravi odredbo.
(5) Če agencija ugotovi, da je podan razlog iz 4., 5., 7. ali 8. točke 353. člena tega zakona, glede na naravo kršitve odpravi odredbo oziroma jo spremeni. Agencija pri odločanju o ugovoru odredbe ne sme spremeniti v škodo subjekta nadzora.
Poročilo o odpravi kršitev
357. člen
(1) Subjekt nadzora, mora v roku, določenem z odredbo odpraviti ugotovljene kršitve in agenciji predložiti poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev. Poročilu mora priložiti listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene.
(2) V primeru iz 351. člena tega zakona, mora subjekt nadzora poročilu o odpravi kršitev priložiti tudi poročilo pooblaščenega revizorja.
(3) Če iz poročila iz prvega odstavka tega člena in priloženih dokazov oziroma poročila iz drugega odstavka tega člena izhaja, da so kršitve odpravljene, izda agencija odločbo, s katero ugotovi, da so kršitve, ugotovljene z odredbo, odpravljene. Agencija lahko pred izdajo odločbe opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev ali so kršitve odpravljene.
(4) Če je poročilo iz prvega odstavka tega člena nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, agencija subjektu nadzora z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev.
(5) Agencija mora odločbo oziroma odredbo iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena izdati v tridesetih dneh od prejema poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene.
19.6.4. Začasna prepoved opravljanja dejavnosti
Odločba o začasni prepovedi
358. člen
Kadar zakon določa, da agencija lahko licenciranemu subjektu začasno prepove opravljanje dejavnosti, izda agencija odločbo o začasni prepovedi, s katero licenciranemu subjektu nadzora, začasno prepove opravljanje dejavnosti in odredi ukrepe, določene z zakonom, potrebne za dosego namena prepovedi.
Ugovor proti odločbi o začasni prepovedi
359. člen
(1) Proti odločbi o začasni prepovedi ima subjekt nadzora, pravico vložiti ugovor v roku 8 dni od vročitve.
(2) Ugovor ne zadrži izvršitve odločbe o začasni prepovedi.
Razlogi za ugovor
360. člen
Ugovor proti odločbi o začasni prepovedi je dopusten iz naslednjih razlogov:
1. če je odločbo o začasni prepovedi izdala oseba, ki ni bila pristojna za izdajo odločbe;
2. če pogoji za izdajo odločbe o začasni prepovedi niso bil izpolnjeni;
3. če je v odločbi o začasni prepovedi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
Uporaba določb o ugovoru proti odredbi
361. člen
Za ugovor proti odločbi o začasni prepovedi se smiselno uporabljajo določbe 354. do 356. člena tega zakona.
Odločanje o ugovoru
362. člen
Agencija mora o ugovoru odločiti v 15 dneh, sicer se šteje, da je ugovor zavrnila.
19.6.5. Odvzem dovoljenja
Začetek postopka za odvzem dovoljenja
363. člen
(1) Agencija začne postopek za odvzem dovoljenja, ki ga je izdala, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja utemeljen sum, da je podan kateri od razlogov za odvzem dovoljenja, določen z zakonom.
(2) O začetku postopka za odvzem dovoljenja, odloči agencija z odločbo (v nadaljevanju: odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja).
(3) Odločba o začetku postopka za odvzem dovoljenja mora vsebovati:
1. določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki naj bi bile razlog za začetek postopka,
2. navedbo listin in drugih dokazov, na podlagi katerih je agencija zaključila, da obstaja utemeljen sum iz prvega odstavka tega člena,
3. obrazložitev odločitve o začetku postopka.
(3) V odločbi o začetku postopka za odvzem dovoljenja agencija določi tudi rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 30 dni šteto od dneva vročitve odločbe subjektu nadzora, v katerem se subjekt nadzora lahko izjavi o razlogih za začetek postopka (v nadaljevanju: izjava o razlogih za odvzem dovoljenja).
Izjava o razlogih za odvzem dovoljenja
364. člen
(1) V izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja lahko subjekt nadzora navaja dejstva, iz katerih izhaja, da odvzem dovoljenja ni utemeljen in predlaga dokaze, s katerimi dokazuje obstoj zatrjevanih dejstev. Če se subjekt nadzora v izjavi sklicuje na listinske dokaze, mora te dokaze priložiti izjavi.
(2) Če subjekt nadzora izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja ne priloži listinskih dokazov, se ne uporabljajo določbe tega zakona o nepopolnih vlogah, temveč agencija pri odločanju upošteva zgolj tiste dokaze, ki so izjavi priloženi.
(3) Po izteku roka za izjavo o razlogih za odvzem dovoljenja subjekt nadzora nima pravice navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
Odločanje o odvzemu dovoljenja
365. člen
(1) Agencija mora odločiti o odvzemu dovoljenja v roku 30 dni od prejema izjave o razlogih za odvzem dovoljenja oziroma od izteka roka za takšno izjavo.
(2) Agencija sme odločati o odvzemu dovoljenja samo zaradi tistih dejanj, ravnanj ali okoliščin, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, in samo na podlagi tistih listin in drugih dokazov, ki so bili navedeni v odločbi o začetku postopka, in ki jih je izjavi o razlogih za odvzem dovoljenja priložil subjekt nadzora.
Ustavitev postopka
366. člen
Agencija ustavi postopek za odvzem dovoljenja:
1. če zaključi, da dejanje, ravnanje oziroma okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja, nimajo znakov razloga za odvzem dovoljenja, ali
2. če zaključi, da ni dokazano, da je subjekt nadzora storil dejanje, oziroma da so podane okoliščine, zaradi katerih je izdala odločbo o začetku postopka za odvzem dovoljenja.
Odločba o odvzemu dovoljenja
367. člen
(1) Izrek odločbe o odvzemu dovoljenja mora obsegati:
1. odločitev o odvzemu dovoljenja, z označbo številke in datuma izdaje dovoljenja,
2. firmo in sedež oziroma ime in priimek in datum rojstva subjekta nadzora, ki mu je dovoljenje odvzeto,
3. določen opis dejanja, ravnanj ali okoliščin, ki so razlog za odvzem dovoljenja.
(2) Odločba o odvzemu dovoljenja mora biti obrazložena.
Preklic pogojnega odvzema dovoljenja
368. člen
Za postopek preklica pogojnega odvzema dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe tega podrazdelka o postopku odvzema dovoljenja.
19.7. Postopek odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij
Uporaba določb
369. člen
Določbe tega razdelka se uporabljajo v postopku odločanja o izdaji dovoljenj oziroma soglasij, če zakon za posamezen postopek izdaje dovoljenja oziroma soglasja ne določa drugače.
Stranka v postopku
370. člen
(1) Stranka v postopku je vložnik zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljevanju: vložnik zahteve).
(2) Stranka v postopku je tudi oseba, katere pravni interes utegne biti z odločbo agencije prizadet, če svojo udeležbo v postopku priglasi s pisno vlogo.
(3) Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
Začetek postopka
371. člen
(1) Postopek se začne z vložitvijo zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja (v nadaljevanju: zahteva).
(2) Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa, začne agencija postopek samo, kadar tako določa zakon.
Vsebina zahteve
372. člen
(1) Zahteva mora obsegati:
1. firmo, sedež in matično številko vložnika zahteve,
2. določen zahtevek za izdajo dovoljenja oziroma soglasja,
3. druge podatke, določene z zakonom.
(2) Zahtevi je potrebno priložiti listine, določene z zakonom, in druge listine, iz katerih izhaja utemeljenost zahtevka za izdajo dovoljenja, ter dokaz o plačilu takse za odločitev o zahtevi.
Procesne predpostavke za odločanje
373. člen
(1) V postopku predhodnega preizkusa zahteve predsednik senata preizkusi ali so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o zahtevi:
1. ali je zahtevo vložila upravičena oseba,
2. ali zahteva obsega podatke, ki jih mora obsegati,
3. ali so zahtevi priložene predpisane listine,
4. ali je zahtevi priložen dokaz o plačilu takse oziroma nadomestila za delo agencije,
5. ali so izpolnjene druge procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za odločanje o vsaki vlogi.
(2) Če predsednik senata ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene, gre pa za pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti, z odločbo zavrže zahtevo.
(3) Če predsednik senata ugotovi, da procesne predpostavke za odločanje o zahtevi niso izpolnjene in je pomanjkljivosti mogoče odpraviti, naloži vložniku s sklepom, da pomanjkljivosti odpravi. V sklepu določi rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši kot petnajst dni.
(4) Če vložnik v primeru iz tretjega odstavka tega člena pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, predsednik senata z odločbo zavrže zahtevo.
(5) Zoper sklep iz tretjega odstavka tega člena ni posebnega postopka sodnega varstva.
(6) Agencija mora izdati sklep iz tretjega odstavka tega člena v naslednjih rokih:
1. če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti v dveh mesecih,
2. če se zahteva nanaša na izdajo dovoljenja iz 2. oziroma 3. točke prvega odstavka 374. člena tega zakona v petnajstih dneh,
3. v vseh ostalih primerih pa v tridesetih dneh od prejema vloge.
Rok za odločitev
374. člen
(1) Agencija mora o zahtevah za izdajo dovoljenja oziroma soglasja odločiti v naslednjih rokih:
1. o zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti v roku 6 mesecev,
2. o zahtevi za izdajo dovoljenja za prvo javno prodajo (20. člen tega zakona), in o zahtevi za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje (55. člen tega zakona) v roku trideset dni,
3. o zahtevi izdajatelja za podaljšanje roka za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev (drugi odstavek 33. člena tega zakona), v roku osem dni,
4. o zahtevi za izdajo dovoljenja za prvo javno prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja (45. člen tega zakona), o zahtevi za izdajo dovoljenja za organizirano trgovanje z vrednostnimi papirji tujega izdajatelja (49. člen tega zakona), in o ostalih zahtevah v roku dveh mesecev od prejema zahteve za izdajo dovoljenja oziroma soglasja.
(2) Če je agencija izdala sklep iz tretjega odstavka 373. člena tega zakona v roku iz šestega odstavka 373. člena tega zakona, rok iz prvega odstavka tega člena ne teče od vročitve sklepa do izteka roka za odpravo pomanjkljivosti oziroma do prejema dopolnitve oziroma poprave vloge, če je ta dopolnjena v roku, določenem s tem sklepom.
Odločba o zahtevku za izdajo dovoljenja
375. člen
(1) O zahtevku za izdajo dovoljenja oziroma soglasja odloči agencija z odločbo.
(2) Izrek odločbe obsega odločitev agencije, s katero je ugodila zahtevku za izdajo dovoljenja oziroma soglasja ali pa ga zavrnila, in druge odločitve, ki jih mora po določbah tega zakona vsebovati odločba agencije.
(3) Odločba mora biti obrazložena, če se z njo zavrne zahtevek za izdajo dovoljenja oziroma soglasja ali zavrže zahteva vložnika ali če se z njo odloči o zahtevkih udeležencev postopka, ki so si med seboj v nasprotju. Po potrebi je lahko obrazložena tudi v drugih primerih.
19.8. Postopek odločanja v posamičnih zadevah po zakonu o prevzemih
Uporaba določb
376. člen
Določbe tega razdelka se uporabljajo v postopkih odločanja v posamičnih zadevah po ZPre.
Pristojnosti in sestava organov postopka
377. člen
(1) Ne glede na določbo prvega odstavka 311. člena tega zakona sestavljajo senat, ki odloča o posamičnih zadevah po ZPre predsednik senata in dva člana strokovnega sveta, določena z razporedom dela agencije.
(2) Ne glede na določbo drugega odstavka 312. člena tega zakona odloča predsednik senata o:
1. zahtevi za izdajo dovoljenja za ponudbo za odkup (23. člen ZPre),
2. izdaji odločbe iz prvega odstavka 32. člena ZPre,
3. soglasju za odstop od namere za odkup (18. člen ZPre),
4. ugotovitvi izida ponudbe za odkup (43. člen ZPre).
Postopek odločanja o izdaji dovoljenja za ponudbo za odkup
378. člen
(1) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka 370. člena tega zakona je stranka v postopku ponudnik.
(2) Ne glede na določbo šestega odstavka 373. člena tega zakona mora predsednik senata, če se zahteva nanaša na ponudbo za odkup iz 10. člena ZPre, sklep iz tretjega odstavka 373. člena tega zakona izdati v roku petih dni od prejema zahteve, v ostalih primerih pa v roku treh dni od prejema zahteve.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka 374. člena tega zakona mora predsednik senata o zahtevi za izdajo dovoljenja za ponudbo za odkup iz 10. člena ZPre odločiti v petnajstih dneh od prejema zahteve, v ostalih primerih pa v roku petih dni od prejema zahteve.
(4) Če predsednik senata v roku iz tretjega odstavka tega člena ne odloči o dovoljenju za ponudbo za odkup, se šteje, da je agencija izdala dovoljenje za ponudbo za odkup.
Ugovor proti odločbam
379. člen
(1) Proti naslednjim odločbam predsednika senata ima ponudnik pravico vložiti ugovor:
1. odločbi, s katero predsednik senata zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ponudbo za odkup,
2. odločbi iz prvega odstavka 32. člena ZPre,
3. odločbi, s katero predsednik senata zavrne zahtevo za soglasje za odstop od namere za odkup,
4. odločbi, s katero predsednik senata ugotovi, da ponudba za odkup ni uspešna.
(2) Ugovor je potrebno vložiti v roku petih dni od vročitve odločbe.
(3) O ugovoru iz prvega odstavka tega člena mora agencija odločiti v 15 dneh od prejema ugovora oziroma v istem roku izdati sklep iz tretjega odstavka 373. člena tega zakona. Glede roka za odločitev o ugovoru se smiselno uporablja določba drugega odstavka tega člena.
(4) Ugovor iz prvega odstavka tega člena je dopusten iz naslednjih razlogov:
1. če je odločbo izdala oseba, ki ni bila pristojna za izdajo odločbe,
2. če je v odločbi zmotno uporabljeno materialno pravo,
3. če je v odločbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
(5) V ugovoru proti odločbi iz 1. oziroma 3. točke prvega odstavka tega člena ni dovoljeno navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
(6) Za ugovor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 354. do 356. člena tega zakona, če ni v prejšnjih odstavkih drugače določeno.
Postopek nadzora nad izvajanjem ponudbe za odkup
380. člen
(1) Če agencija pri opravljanju nadzora nad izvajanjem ponudbe za odkup ugotovi nepravilnosti pri izvajanju ponudbe za odkup, ki jih je mogoče odpraviti, z odredbo ponudniku oziroma banki ali borzno posredniški družbi oziroma družbi – izdajatelju vrednostnih papirjev naloži, da ugotovljene nepravilnosti odpravi.
(2) V odredbi iz prvega odstavka tega člena agencija določi rok za odpravo nepravilnosti, ki ne sme biti daljši od pet dni.
(3) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo v roku iz drugega odstavka tega člena dostaviti poročilo o odpravi nepravilnosti. Za poročilo o odpravi nepravilnosti se smiselno uporabljajo določbe prvega in tretjega odstavka 357. člena tega zakona.
(4) V času od vročitve odredbe agencije iz prvega odstavka tega člena do izteka roka iz drugega odstavka tega člena sprejem ali preklic ponudbe imetnikov vrednostnih papirjev, na katere se nanaša ponudba za odkup, nima učinka. V tem času rok za sprejem ponudbe ne teče.
(5) Ne glede na določbo 352. člena tega zakona
1. je rok za ugovor proti odredbi iz prvega odstavka tega člena tri dni od vročitve odredbe,
2. ugovor ne zadrži izvršitve odredbe,
3. o ugovoru mora agencija odločiti v roku petih dni od prejema ugovora.
(6) Če ponudnik ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena oziroma če gre za nepravilnosti, ki jih je storil ponudnik in jih ni mogoče odpraviti, agencija z odločbo razveljavi postopek ponudbe za odkup.
(7) V primeru iz šestega odstavka tega člena se šteje, da ponudba za odkup ni uspešna.
19.9. Postopek odločanja borze in klirinško depotne družbe
Odločanje borze oziroma klirinško depotne družbe na podlagi javnega pooblastila
381. člen
(1) Določbe tega razdelka se uporabljajo za odločanje:
1. borze o zahtevah za sprejem vrednostnega papirja v kotacijo, izključitvi vrednostnega papirja iz kotacije na borzi, uvrstitvi vrednostnih papirjev na prosti trg,
2. klirinško depotne družbe o izdaji, zamenjavi oziroma izbrisu vrednostnih papirjev.
(2) Za odločanje iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 309. člena, prvega odstavka 313. člena, 314. člena, prvega odstavka 315. člena, 316. člena, 320. do 323. člena, prvega odstavka 370. člena, prvega odstavka 371. člena, 372. do 375. člena tega zakona, če ni v tem razdelku drugače določeno.
(3) Določbe tega razdelka se uporabljajo tudi za odločanje borze o ukrepih proti izdajateljem. Za odločanje borze o ukrepih proti izdajateljem se smiselno uporabljajo tudi določbe 349. do 357. člena tega zakona.
Organi postopka
382. člen
(1) O zadevah iz 1. točke prvega odstavka in iz tretjega odstavka 381. člena tega zakona odloča organ borze, ki ga za odločanje o posamezni vrsti zadev določajo splošni akti borze.
(2) O zadevah iz 2. točke prvega odstavka 381. člena odloča organ klirinško depotne družbe, ki ga določajo pravila poslovanja klirinško depotne družbe.
Rok za odločitev
383. člen
(1) Borza oziroma klirinško depotna družba mora sklep iz tretjega odstavka 373. člena tega zakona izdati v roku sedmih dni od prejema zahteve.
(2) Borza mora o zahtevi za sprejem vrednostnega papirja v kotacijo na borzi oziroma uvrstitev na prosti trg odločiti v roku 30 dni od prejema zahteve.
(3) Klirinško depotna družba mora o zahtevi za izdajo vrednostnih papirjev odločiti v sedmih dneh od prejema zahteve o ostalih zahtevah pa v roku petnajstih dni od prejema zahteve, če zakon za posamezen primer ne določa drugače.
Ugovor proti odločbam borze oziroma klirinško depotne družbe
384. člen
(1) Proti odločbam borze oziroma klirinško depotne družbe v zadevah iz prvega odstavka 381. člena tega zakona ima izdajatelj pravico vložiti ugovor v roku osmih dni od vročitve odločbe.
(2) Ugovor se vloži pri borzi oziroma klirinško depotni družbi. Borza oziroma klirinško depotna družba morata v roku treh delovnih dni po prejemu ugovora dostaviti agenciji spis v zadevi, v kateri je bil vložen ugovor.
(3) O ugovoru iz prvega odstavka tega člena odloča agencija, ki mora o ugovoru odločiti v 15 dneh od prejema ugovora oziroma v tem roku izdati sklep iz tretjega odstavka 373. člena tega zakona.
(4) Ugovor iz prvega odstavka tega člena je dopusten iz naslednjih razlogov:
1. če je odločbo izdal organ, ki ni bil pristojen za izdajo odločbe,
2. če je v odločbi zmotno uporabljeno materialno pravo,
3. če je v odločbi zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
(5) Ugovor proti odločbi, s katero je borza začasno ali trajno izključila vrednostni papir iz kotacije na borzi, ne zadrži izvršitve.
(6) Za ugovor iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 354. do 356. člena tega zakona, če ni v prejšnjih odstavkih drugače določeno.
19.10. Pravnomočnost in izvršitev odločb agencije
Odločbe, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti
385. člen
Pravnomočne odločbe agencije, ki se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti, izvrši sodišče na predlog agencije.
Odredba o odpravi kršitev
386. člen
Odredbe o odpravi kršitev ni mogoče prisilno izvršiti.
Odločba o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti
387. člen
(1) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje dejavnosti, subjekt nadzora ne sme več opravljati dejavnosti, za opravljanje katere mu je bilo dovoljenje odvzeto.
(2) Z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja, subjektu nadzora prenehajo pooblastila za opravljanje poslov za račun strank oziroma investicijskih skladov, ki jih upravlja.
(3) Subjekt nadzora, ki mu je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti, sme opraviti samo še tista dejanja, ki so potrebna za vrnitev premoženja strankam oziroma za prenos premoženja investicijskih skladov, ki jih je upravljal, na banko skrbnico.
20. KAZENSKE DOLOČBE
Hujše kršitve določb o prvi javni prodaji vrednostnih papirjev
388. člen
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 100,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje izdajatelj vrednostnih papirjev:
1. če opravi prvo prodajo vrednostnih papirjev brez javne ponudbe, čeprav bi bila javna ponudba obvezna (17. člen);
2. če prične ali opravi prvo javno prodajo vrednostnih papirjev ne da bi pridobil dovoljenje agencije za prvo javno prodajo (prvi odstavek 19. člena);
3. če je v prospektu oziroma izvlečku prospekta objavil neresnične oziroma nepopolne podatke (22. člen);
4. če med javno ponudbo spremeni pogoje javne ponudbe v nasprotju z 27. členom tega zakona;
5. če organizira oziroma izvaja vpisovanje vrednostnih papirjev v nasprotju z 28. členom tega zakona;
6. če izvaja vpisovanje vrednostnih papirjev po izteku roka iz prvega oziroma drugega odstavka 33. člena tega zakona (tretji odstavek 33. člena);
7. če izda vrednostne papirje na podlagi javne ponudbe, čeprav javna prodaja ni bila uspešna (34. člen in tretji odstavek 39. člena);
8. če klirinško depotni družbi ne izda popolnega naloga za izdajo vrednostnih papirjev, ki so bili predmet javne ponudbe, v nematerializirani obliki, v roku 15 dni šteto od dneva, ko se izpolnijo pogoji za njihovo izdajo (drugi odstavek 41. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
Lažje kršitve določb o prvi javni prodaji vrednostnih papirjev
389. člen
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje izdajatelj vrednostnih papirjev:
1. če agenciji ne predloži dokončno oblikovanega prospekta najpozneje sedem dni pred začetkom javne ponudbe (26. člen);
2. če pred začetkom postopka za vpisovanje in vplačevanje ne objavi poziva za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev oziroma če je vsebina poziva ali način njegove objave v nasprotju s predpisom, izdanim na podlagi tretjega odstavka 31. člena tega zakona (prvi odstavek 31. člena);
3. če ne zagotovi dostopnosti prospekta in izvlečka prospekta na način določen v prvem do tretjem odstavku 32. člena tega zakona;
4. če ne zagotovi vpogleda v svoj statut oziroma ustanovitveni akt in v računovodske izkaze, če so bili izdelani po pripravi prospekta, na način določen v četrtem odstavku 32. člena tega zakona;
5. če agencije ne obvesti o številu vpisanih in vplačanih vrednostnih papirjev na način in v roku, določenem v prvem odstavku 35. člena tega zakona;
6. če ne objavi podatkov o uspešnosti javne prodaje v rokih, z vsebino in na način določen v 36. členu tega zakona;
7. če izda vrednostne papirje na podlagi uspešne javne ponudbe pred prejemom odločbe, s katero agencija ugotovi, da je javna prodaja uspešna (tretji odstavek 35. člena);
8. če ne predloži prospekta borzi in vsaki od borzno posredniških družb v roku 15 dni, šteto od dneva, ko so se izpolnili pogoji za izdajo vrednostnih papirjev na podlagi uspešne javne ponudbe (tretji odstavek 41. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba izdajatelja, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
Kršitev določb o javni prodaji vrednostnih papirjev tujega izdajatelja
390. člen
Za gospodarski prestopek iz 388. oziroma 389. člena tega zakona storjen v zvezi s prvo prodajo vrednostnih papirjev tujega izdajatelja se kaznuje borzno posredniška družba iz prvega odstavka 43. člena tega zakona in odgovorna oseba te borzno posredniške družbe.
Hujše kršitve dolžnosti poročanja javnih družb
391. člen
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 100,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje javna družba:
1. če agenciji ne predloži revidiranega letnega poročila v roku in z vsebino, določeno v prvem in drugem odstavku 63. člena tega zakona;
2. če se z njenimi vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu in revidiranega letnega poročila v roku in z vsebino, določeno v prvem in drugem odstavku 63. člena tega zakona, ne predloži borzi (tretji odstavek 63. člena);
3. če ne objavi povzetka revidiranega letnega poročila v roku iz prvega odstavka 64. člena tega zakona ter z vsebino in na način, določen v predpisu, izdanem na podlagi četrtega odstavka 63. člena tega zakona (prvi odstavek 64. člena tega zakona);
4. če so bile njene delnice sprejete v kotacijo na borzi in agenciji ne predloži polletnega poročila v roku treh mesecev po končanem polletnem obračunskem obdobju in z vsebino, določeno v predpisu, izdanem na podlagi četrtega odstavka 64. člena tega zakona člena tega zakona (tretji odstavek 63. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena);
5. če so bile njene delnice sprejete v kotacijo na borzi in borzi ne predloži polletnega poročila v roku treh mesecev po končanem polletnem obračunskem obdobju in z vsebino, določeno v predpisu, izdanem na podlagi četrtega odstavka 64. člena tega zakona (tretji odstavek 63. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena);
6. če so bile njene delnice sprejete v kotacijo na borzi in ne objavi povzetka polletnega poročila v roku iz prvega odstavka 64. člena tega zakona ter z vsebino in na način določen v predpisu, izdanem na podlagi četrtega odstavka 64. člena tega zakona (prvi odstavek 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena);
7. če ne objavi poslovnega dogodka, ki se tiče javne družbe ali vrednostnega papirja in ki bi lahko pomembneje vplival na ceno vrednostnega papirja v rokih, z vsebino in na način, določen v predpisu, izdanem na podlagi tretjega odstavka 66. člena tega zakona (prvi odstavek 66. člena);
8. če so bili njeni vrednostni papirji sprejeti v borzno kotacijo in ne objavi izvlečka prospekta za borzno kotacijo najpozneje osem dni po objavi o sprejemu v borzno kotacijo, z vsebino in na način, določen v predpisu, izdanem na podlagi drugega odstavka 236. člena tega zakona (prvi odstavek 237. člena);
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba javne družbe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
Lažje kršitve dolžnosti poročanja javnih družb
392. člen
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje javna družba:
1. če se z njenimi vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu in revidiranega letnega poročila v roku in z vsebino, določeno v prvem in drugem odstavku 63. člena tega zakona ne predloži vsaki od borzno posredniških družb (tretji odstavek 63. člena);
2. če njena skupščina zavrne revidirano letno poročilo in o tem ne obvesti agencije v rokih in na način, določen v četrtem odstavku 63. člena tega zakona;
3. če besedila povzetka revidiranega letnega poročila ne predloži agenciji (drugi odstavek 64. člena);
4. če se z njenimi vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu in besedila povzetka revidiranega letnega poročila ne predloži borzi in vsaki od borzno posredniških družb (tretji odstavek 64. člena);
5. če so bile njene delnice sprejete v kotacijo na borzi in vsaki od borzno posredniških družb ne predloži polletnega poročila v roku in z vsebino, določeno v drugem odstavku 65. člena tega zakona (tretji odstavek 63. člena v zvezi s tretjim odstavkom 65. člena);
6. če ne obvesti agencije o poslovnem dogodku iz prvega odstavka 66. člena tega zakona v rokih, z vsebino in na način, določen v predpisu, izdanem na podlagi tretjega odstavka 66. člena tega zakona (drugi odstavek 66. člena);
7. če se z njenimi vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu in ne obvesti borze o poslovnem dogodku iz prvega odstavka 66. člena tega zakona v rokih, z vsebino in na način, določen v predpisu, izdanem na podlagi tretjega odstavka 66. člena tega zakona (drugi odstavek 66. člena);
8. če se z njenimi vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu in ne zagotovi dostopnosti prospekta na način, določen v prvem do tretjem odstavku 238. člena tega zakona.
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba javne družbe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
Hujše kršitve določb o storitvah v zvezi z vrednostnimi papirji
393. člen
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 100,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje borzno posredniška družba:
1. če opravlja dejavnosti, ki jih ne sme opravljati (drugi odstavek 79. člena);
2. če opravlja posamezne storitve v zvezi vrednostnimi papirji, za katere ni pridobila dovoljenja agencije za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji (prvi odstavek 92. člena);
3. če za člana uprave imenuje osebo, ki nima dovoljenja agencije za opravljanje funkcije člana uprave (prvi odstavek 86. člena);
4. če opravlja posamezne storitve oziroma dejavnosti, čeprav nima minimalnega kapitala, potrebnega za opravljanje teh storitev oziroma dejavnosti (117. člen),
5. če njena izpostavljenost do posamezne osebe in s to osebo povezanih oseb presega višino 25% njenega kapitala (prvi odstavek 120. člena);
6. če vsota vseh njenih velikih izpostavljenosti presega 800% višine njenega kapitala (drugi odstavek 121. člena);
7. če ne določi splošnih pogojev poslovanja z vsebino, določeno v 137. členu tega zakona (prvi odstavek 137. člena);
8. če objavlja oglase, katerih vsebina lahko zavaja investitorje glede pravic ali tveganj, ki jih vsebuje posamezni vrednostni papir ali glede storitev, ki jih opravlja (drugi odstavek 135. člena);
9. če krši predpis o oglaševanju, izdan na podlagi četrtega odstavka 135. člena tega zakona;
10. če kupi oziroma proda vrednostne papirje na organiziranem trgu za svoj račun ali za račun zaposlenega pri borzno posredniški družbi, čeprav zaradi takšnega nakupa oziroma prodaje ni mogla izvršiti naloga stranke za nakup oziroma prodajo oziroma ga je lahko izvršila samo pod za stranko manj ugodnimi pogoji (četrti odstavek 147. člena);
11. če ne sprejema vplačil in opravlja izplačil iz poslov, ki jih je sklenila za račun strank, preko posebnega računa (prvi odstavek 151. člena);
12. če preko posebnega računa iz prvega odstavka 151. člena tega zakona sprejema vplačila in opravlja izplačila iz poslov, ki jih je sklenila za svoj račun (drugi odstavek 151. člena);
13. če na hišni račun prenese vrednostne papirje, katerih imetniki je stranka, oziroma, ki jih je pridobila za račun stranke (drugi odstavek 155. člena);
14. če prenese vrednostne papirje z računa stranke na drug račun brez pisnega naloga stranke (drugi odstavek 158. člena);
15. če vrednostnih papirjev stranke, izdanih kot pisne listine, ne hrani na način, določen v 165. členu tega zakona;
16. če sporoči zaupne podatke iz prvega odstavka 177. člena tega zakona tretjim osebam, oziroma jih uporabi sama ali omogoči, da bi jih uporabile tretje osebe (drugi odstavek 177. člena);
17. če opravlja posle z vrednostnimi papirji ali izvršuje druga ravnanja, katerih namen je ustvariti napačno oziroma zavajajočo informacijo o prometnosti oziroma ceni posameznega vrednostnega papirja (prvi odstavek 248. člena);
18. če ne vodi poslovnih knjig, evidenc in dokumentacije na način, določen v 171. in 187. členu tega zakona oziroma predpisu izdanem na podlagi 190. člena tega zakona;
19. če ne vodi evidenc iz 172. in 173. člena tega zakona z vsebino in na način, določen s predpisom, izdanem na podlagi 180. člena tega zakona;
20. če ne vodi in hrani dokumentov iz 174. do 176. člena tega zakona na način, določen s predpisom, izdanem na podlagi 180. člena tega zakona;
21. če ne sestavi letnega poročila z vsebino, določeno s predpisom, izdanem na podlagi 190. člena tega zakona;
22. če agenciji ne predloži revidiranega letnega poročila borzno posredniške družbe oziroma revidiranega konsolidiranega letnega poročila v rokih, določenih v tretjem odstavku 191. člena tega zakona;
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba borzno posredniške družbe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
Lažje kršitve določb o storitvah v zvezi z vrednostnimi papirji
394. člen
(1) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje borzno posredniška družba:
1. če ne objavi splošnih pogojev poslovanja in cenika (prvi odstavek 138. člena);
2. če stranki ne izroči splošnih pogojev poslovanja (drugi odstavek 138. člena);
3. če pred objavo oglasa o njegovi vsebini ne obvesti agencije (tretji odstavek 135. člena);
4. če s stranko ne sklene splošne pogodbe o borznem posredovanju v pisni obliki (drugi odstavek 142. člena);
5. če stranki ne izstavi potrdila o prejemu naročila v roku, določenem v drugem odstavku 144. člena tega zakona in z vsebino, določeno v predpisu, izdanem na podlagi 180. člena tega zakona (prvi odstavek 144. člena);
6. če se z vrednostnim papirjem trguje na organiziranem trgu in borzno posredniška družba ne izvrši naloga za nakup oziroma prodajo takšnega vrednostnega papirja na organiziranem trgu (prvi odstavek 146. člena);
7. če ne posreduje ponudbe za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev na organiziranem trgu po vrstnem redu prejema naročil za takšen nakup oziroma prodajo (tretji odstavek 147. člena);
8. če stranki ne izroči vrednostnih papirjev na način in v rokih določenih v 150. členu tega zakona;
9. če stranki denarnih sredstev ne nakaže v rokih, določenih v tretjem odstavku 151. členu tega zakona;
10. če stranki ne pošlje obračuna o opravljenem poslu v roku iz152. člena tega zakona in z vsebino določeno s predpisom, izdanim na podlagi 180. člena tega zakona (152. člen);
11. če svojih vrednostnih papirjev ne vodi na hišnem računu (prvi in tretji odstavek 155. člena);
12. če ne vnaša nalogov za prenose med računi imetnikov vrednostnih papirjev po vrstnem redu prejema nalogov (160. člen);
13. če na zahtevo imetnika naslednji delovni dan po opravljenem prenosu ne izstavi izpiska o opravljenem prenosu (162. člen);
14. če stranki ne izstavi poročila o stanju in prometu na računu vrednostnih papirjev v rokih, določenih v 163. členu tega zakona;
15. če s stranko ne sklene pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji v pisni obliki (drugi odstavek 168. člena);
16. če stranki na podlagi pogodbe o gospodarjenju z vrednostnimi papirji ne pošlje poročila o stanju naložb z obračunom poslov, v rokih, z vsebino in prilogami, določenimi v 170. členu tega zakona in predpisu, izdanem na podlagi 180. člena tega zakona;
17. če ne objavi povzetka revidiranega letnega poročila oziroma revidiranega konsolidiranega letnega poročila z mnenjem revizorja v roku in na način, določen v prvem odstavku 193. člena tega zakona in z vsebino, določeno v predpisu, izdanem na podlagi drugega odstavka 193. člena tega zakona (prvi odstavek 193. člena);
18. če agenciji ne posreduje mesečnega poročila z vsebino, na način in v rokih, določenih v predpisu izdanem na podlagi 130. člena tega zakona (129. člen);
19. če agenciji ne poroča o dejstvih in okoliščinah iz 198. člena tega zakona z vsebino, na način in v rokih, določenih v predpisu, izdanim na podlagi 200. člena tega zakona;
20. če na zahtevo agencije ne posreduje poročila oziroma informacij (199. člen in 278. člen);
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba borzno posredniške družbe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
Kršitve določb o borzi vrednostnih papirjev
395. člen
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 100,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje borza:
1. če brez dovoljenja agencije opravlja druge finančne storitve (drugi odstavek 218. člena);
2. če za člana uprave imenuje osebo, ki ni pridobila dovoljenja agencije za opravljanje funkcije člana uprave borze (drugi odstavek 222. člena);
3. če sporoči zaupne podatke iz prvega odstavka 177. člena tega zakona tretjim osebam, oziroma jih uporabi sama ali omogoči, da bi jih uporabile tretje osebe (drugi odstavek 177. člena v zvezi s prvim odstavkom 225. člena);
4. če k splošnim aktom oziroma njihovim spremembam ne pridobi soglasja agencije (prvi odstavek 227. člena in drugi odstavek 228. člena);
5. če ne določi pravil trgovanja (prvi odstavek 246. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba borze, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje borza, če o dejstvu oziroma okoliščini iz prvega odstavka 251. člena tega zakona ne obvesti agencije z vsebino in na način, določen v predpisu, izdanem na podlagi drugega odstavka 251. člena tega zakona (prvi odstavek 249. člena).
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba borze, ki stori gospodarski prestopek iz tretjega odstavka tega člena.
Kršitve določb o klirinško depotni družbi
396. člen
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 100,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje klirinško depotna družba:
1. če opravlja dejavnosti, ki jih ne sme opravljati (260. člen);
2. če za člana uprave imenuje osebo, ki ni pridobila dovoljenja agencije za opravljanje funkcije člana uprave klirinško depotne družbe (drugi odstavek 222. člena v zvezi z drugim odstavkom 259. člena);
3. če sporoči zaupne podatke iz prvega odstavka 177. člena tega zakona tretjim osebam, oziroma jih uporabi sama ali omogoči, da bi jih uporabile tretje osebe (drugi odstavek 177. člena v zvezi s prvim odstavkom 225. člena in drugim odstavkom 259. člena);
4. če k statutu oziroma pravilom poslovanja oziroma njihovim spremembam ne pridobi soglasja agencije (264. člen);
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba klirinško depotne družbe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje klirinško depotna družba, če o dejstvu oziroma okoliščini iz prvega odstavka 274. člena tega zakona ne obvesti agencije z vsebino in na način določen v predpisu, izdanem na podlagi drugega odstavka 274. člena tega zakona (prvi odstavek 274. člena).
(4) Z denarno kaznijo od 50.000 do 300.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba klirinško depotne družbe, ki stori gospodarski prestopek iz tretjega odstavka tega člena.
Kršitve prepovedi uporabe notranjih informacij
397. člen
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 100,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje pravna oseba iz prvega odstavka 276. člena tega zakona:
1. če pridobi vrednostne papirje oziroma z njimi razpolaga na podlagi notranjih informacij (prvi odstavek 276. člena);
2. če razkrije notranje informacije tretjim osebam oziroma na njihovi podlagi priporoča tretjim osebam pridobitev oziroma razpolaganje z vrednostnimi papirji (drugi odstavek 276. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje fizična oseba iz prvega odstavka 276. člena tega zakona:
1. če pridobi vrednostne papirje oziroma z njimi razpolaga na podlagi notranjih informacij (prvi odstavek 276. člena);
2. če razkrije notranje informacije tretjim osebam oziroma na njihovi podlagi priporoča tretjim osebam pridobitev oziroma razpolaganje z vrednostnimi papirji (drugi odstavek 276. člena).
(4) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba iz tretjega odstavka 276. člena tega zakona, ki na podlagi notranjih informacij pridobi vrednostne papirje oziroma z njimi razpolaga.
(5) Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe iz tretjega odstavka 276. člena tega zakona, ki stori gospodarski prestopek iz četrtega odstavka tega člena.
(6) Z denarno kaznijo od 250.000 do 450.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba iz tretjega odstavka 276. člena tega zakona, ki na podlagi notranjih informacij pridobi vrednostne papirje oziroma z njimi razpolaga.
Druge kršitve
398. člen
(1) Z denarno kaznijo od 10,000.000 do 100,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje pravna oseba:
1. če opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, ne da bi pridobila dovoljenje za opravljanje teh storitev (prvi odstavek 76. člena);
2. če objavlja oglase, katerih predmet je ponudba storitev v zvezi z vrednostnimi papirji (prvi odstavek 135. člena);
3. če organizira trgovanje z vrednostnimi papirji ne da bi pridobila dovoljenje agencije za organiziranje trgovanja (tretji odstavek 213. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori gospodarski prestopek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z denarno kaznijo od 250.000 do 500.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje fizična oseba:
1. če opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji (prvi odstavek 76. člena);
2. če objavlja oglase, katerih predmet je ponudba storitev v zvezi z vrednostnimi papirji (prvi odstavek 135. člena);
3. če organizira trgovanje z vrednostnimi papirji (tretji odstavek 213. člena).
(4) Z denarno kaznijo od 1,000.000 do 20,000.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje revizijska družba, če ne opravi revizijskega pregleda v obsegu, določenim s predpisom, izdanim na podlagi drugega odstavka 192. člena tega zakona, oziroma ne izdela revizijskega poročila z obliko in vsebino, določeno z navedenim predpisom (prvi odstavek 192. člena).
(5) Z denarno kaznijo od 100.000 do 300.000 tolarjev se za gospodarski prestopek kaznuje odgovorna oseba revizijske družbe, ki stori gospodarski prestopek iz četrtega odstavka tega člena.
21. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Agencija
399. člen
(1) Agencija za trg vrednostnih papirjev, ustanovljena z zakonom o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94), nadaljuje z delom kot agencija po tem zakonu.
(2) Agencija uskladi svoje splošne akte s tem zakonom v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(3) Člani in predsednik strokovnega sveta, imenovani na podlagi prvega odstavka 155. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94), in direktor, imenovan na podlagi 156. člena navedenega zakona, nadaljujejo z opravljanjem funkcije do izteka mandata.
(4) Pred iztekom mandata iz tretjega odstavka tega člena lahko člana in predsednika strokovnega sveta ter direktorja razreši samo Vlada Republike Slovenije in zaradi razlogov, določenih v tem zakonu.
(5) Članom strokovnega sveta – predstavnikom Banke Slovenije, ministrstva, pristojnega za finance, in ministrstva, pristojnega za ekonomske odnose in razvoj, preneha članstvo v strokovnem svetu z dnem imenovanja novih treh članov strokovnega sveta.
(6) Minister, pristojen za finance, mora v roku enega meseca predlagati Vladi Republike Slovenije imenovanje treh članov strokovnega sveta, ki nadomestijo člane iz petega odstavka tega člena. Vlada Republike Slovenije mora o imenovanju treh članov odločiti v roku enega meseca od prejema predloga za imenovanje.
Postopki
400. člen
(1) Postopki v posamičnih zadevah, ki tečejo na dan uveljavitve tega zakona, se končajo po tem zakonu.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se postopek nadzora nad licenciranim subjektom, konča po postopkovnih določbah predpisov, ki so veljali do uveljavitve tega zakona, če je agencija pred uveljavitvijo tega zakona v tem postopku že izdala odredbo o začetku postopka.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se določbe 56. in 57. člena ZPre uporabljajo za odločanje v zvezi s posameznim prevzemom, če je agencija pred uveljavitvijo tega zakona v zvezi s tem prevzemom izdala dovoljenje za ponudbo za odkup.
Javne družbe
401. člen
Položaj javne družbe po tem zakonu imajo tudi naslednji izdajatelji:
1. ki so pridobili dovoljenje za javno ponudbo oziroma nadaljnjo javno prodajo vrednostnih papirjev na podlagi zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94);
2. ki so pred uveljavitvijo zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94) izdali vrednostne papirje, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.
Uskladitev borzno posredniških družb z zakonom
402. člen
(1) Borzno posredniške družbe, ki so pridobile dovoljenje agencije za opravljanje poslov na podlagi zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94), nadaljujejo s poslovanjem kot borzno posredniške družbe po tem zakonu.
(2) Borzno posredniške družbe iz prvega odstavka tega člena morajo v roku enega leta od uveljavitve tega zakona:
1. uskladiti delnice s prvim in tretjim odstavkom 81. člena tega zakona, če so organizirane kot delniške družbe;
2. zagotoviti, da člani uprave pridobijo dovoljenje agencije za opravljanje funkcije člana uprave oziroma za člana uprave imenovati osebo, ki je pridobila takšno dovoljenje;
3. uskladiti svoje poslovanje z drugimi določbami tega zakona, če ni za uskladitev s posameznimi določbami v 403. členu tega zakona določen drugačen rok.
(3) Borzno posredniške družbe iz prvega odstavka tega člena morajo agenciji v roku enega leta od uveljavitve tega zakona predložiti poročilo o uskladitvah iz drugega odstavka tega člena. Poročilu mora priložiti:
1. družbeno pogodbo oziroma statut v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa;
2. izpisek iz knjige delničarjev, če je organizirana kot delniška družba;
3. dokaze o uskladitvah.
(4) Če borzno posredniška družba ravna v nasprotju z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena, ji lahko agencija začasno prepove opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma odvzame dovoljenje.
Uskladitev s pravili o obvladovanju tveganj
403. člen
(1) Borzno posredniška družba iz prvega odstavka 402. člena tega zakona mora uskladiti svoje poslovanje z določbami 6. poglavja tega zakona v roku enega leta od uveljavitve tega zakona.
(2) Borzno posredniška družba iz prvega odstavka 402. člena tega zakona mora agenciji v roku iz prvega odstavka tega člena predložiti poročilo in dokaze o uskladitvah iz prvega odstavka tega člena.
(3) Če borzno posredniška družba ravna v nasprotju z prvim oziroma drugim odstavkom tega člena, ji lahko agencija začasno prepove opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma odvzame dovoljenje.
Uskladitev borze in klirinško depotne družbe
404. člen
(1) Borza oziroma klirinško depotna družba, ki sta pridobili dovoljenje agencije na podlagi zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94), nadaljujeta s poslovanjem kot borza oziroma klirinško depotna družba po tem zakonu.
(2) Borza oziroma klirinško depotna družba iz prvega odstavka tega člena mora v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona:
1. uskladiti delnice s 219. členom oziroma 262. členom tega zakona;
2. zagotoviti, da člani uprave pridobijo dovoljenje agencije za opravljanje funkcije člana uprave oziroma za člana uprave imenovati osebo, ki je pridobila takšno dovoljenje;
3. uskladiti svoje poslovanje in splošne akte z drugimi določbami tega zakona.
(3) Borza oziroma klirinško depotna družba iz prvega odstavka tega člena mora agenciji v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona predložiti poročilo o uskladitvah iz drugega odstavka tega člena. Poročilu mora priložiti dokaze o uskladitvah.
(4) Pravne osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo dejavnosti organiziranega trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti oziroma poravnave obveznosti iz teh poslov, morajo v roku roku enega leta od uveljavitve tega zakona uskladiti svoje poslovanje z določbami tega zakona in vložiti zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje teh dejavnosti.
Delnice izdane na podlagi javne prodaje
405. člen
(1) Določbe tega zakona o postopku javne prodaje vrednostnih papirjev, se smiselno uporabljajo za postopek javne prodaje delnic, izdanih na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS št. 55/92, 7/93, 31/93, 32/94, 40/94), te delnice in izdajatelja teh delnic.
(2) Delnice serij, ki jih je izdal izdajatelj iz prvega odstavka tega člena, na podlagi drugih načinov lastninskega preoblikovanja, pridobijo lastnosti vrednostnih papirjev, za katere je izdajatelj pridobil dovoljenje za prvo javno prodajo oziroma organizirano trgovanje, ko prenehajo omejitve prenosljivosti, ki jih določajo predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij.
(3) Določba drugega odstavka tega člena velja za tiste serije delnic, ki tvorijo z delnicami, izdanimi na podlagi javne prodaje, isti razred.
(4) Določba drugega odstavka tega člena velja tudi za tiste delnice, ki so bile izdane pred postopkom lastninskega preoblikovanja izdajatelja, so pa po pravicah in lastnostih enake delnicam, izdanim na podlagi javne prodaje.
(5) Izdajatelj delnic iz prvega odstavka tega člena je javna družba po tem zakonu in zanj velja dolžnost poročanja iz 4. poglavja tega zakona.
Vključitev v organizirano trgovanje
406. člen
(1) Če se z delnicami posamezne serije, ki jih je izdajatelj izdal v postopku lastninskega preoblikovanja, že trguje na katerem od organiziranih trgov, se v to trgovanje vključijo tudi delnice drugih serij, izdanih v postopku lastninskega preoblikovanja, ko zanje prenehajo veljati omejitve prenosljivosti, ki jih določajo predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij.
(2) Določba prvega odstavka tega člena velja za tiste serije delnic, ki tvorijo z delnicami, s katerimi se že trguje na organiziranem trgu, isti razred.
(3) Določba prvega odstavka tega člena velja tudi, če delnice, s katerimi se že trguje na organiziranem trgu, niso bile izdane v postopku lastninskega preoblikovanja, so pa po pravicah in lastnostih enake delnicam izdanim v postopku lastninskega preoblikovanja.
Razveljavitev predpisov
407. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 6/94),
2. drugi do enajsti odstavek 56. člena, 57. člen in 66. člen ZPre,
3. drugi do četrti odstavek 111. člena, prvi in drugi odstavek 112. člena, sedmi odstavek 112a. člena, tretji odstavek 115. člena, 117. člen in 119. do 123. člen ZISDU.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati predpisi, izdani na podlagi zakonov iz prvega odstavka tega člena.
(3) Do izdaje predpisov na podlagi tega zakona se smiselno uporabljajo predpisi iz drugega odstavka tega člena.
Izdaja predpisov
408. člen
Agencija mora v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona izdati predpise na podlagi tega zakona.
Uveljavitev posameznih določb zakona
409. člen
(1) Določbe tretjega in četrtega odstavka 46. člena, tretjega in četrtega odstavka 49. člena, 3. točke prvega odstavka 75. člena, petega odstavka 82. člena, 96. do 99. člena, 101. do 104. člena, 2. točke tretjega odstavka in 1. točke petega odstavka 182. člena, 183. do 185. člena, 1. točke četrtega odstavka 229. člena in četrtega odstavka 277. člena tega zakona veljati z dnem polnopravnega članstva Republike Slovenije v Evropskih skupnostih.
(2) Do uveljavitve določb iz prvega odstavka tega člena, se
1. za odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža osebe države članice uporablja določba četrtega odstavka 83. člena tega zakona,
2. za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji borzno posredniške družbe s sedežem v Republiki Sloveniji v državah članicah uporablja določba 100. člena tega zakona,
3. za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji borzno posredniških družb držav članic na ozemlju Republike Slovenije uporabljajo določbe 105. do 107. člena tega zakona,
4. za posredovanje podatkov in odločanje o zaprosilih nadzornih organov držav članic uporabljajo določbe 3. točke tretjega odstavka in 2. točke petega odstavka 182. člena tega zakona.
(3) Določbe 16. poglavja tega zakona začnejo veljati 1. januarja 2002.
Uveljavitev zakona
410. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, če ni v 409. členu tega zakona drugače določeno.
Št. 450-12/93-11/28
Ljubljana, dne 30. junija 1999.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.