Uradni list

Številka 31
Uradni list RS, št. 31/1999 z dne 30. 4. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 31/1999 z dne 30. 4. 1999

Kazalo

1490. Odlok o varstvu in razvoju naravnega rezervata Škocjanski zatok, stran 3583.

Na podlagi 11. člena zakona o naravnem rezervatu Škocjanski zatok (Uradni list RS, št. 20/98) izdaja Vlada Republike Slovenije
O D L O K
o varstvu in razvoju naravnega rezervata Škocjanski zatok
1. člen
S tem odlokom se določi program varstva in razvoja Naravnega rezervata Škocjanski zatok za obdobje od leta 1999. do 2003. (v nadaljnjem besedilu: program).
2. člen
Program vsebuje naslednje sestavne dele:
– ocena stanja v rezervatu,
– načini uresničevanja ciljev ali predlog ukrepov za doseganje ciljev rezervata,
– ocena stanja v okolici rezervata in predlog ukrepov za izboljšanje in preprečevanje škodljivih vplivov,
– prostorske opredelitve načrtovanih varstvenih in razvojnih dejavnosti,
– dejavnosti, ki se lahko odvijajo v rezervatu in smernice za njihov razvoj,
– potrebna sredstva in viri za doseganje ciljev rezervata.
3. člen
(1) Program se financira iz javnih sredstev.
(2) Za obdobje od leta 1999. do 2003. se iz sredstev državnega proračuna in mednarodnih sredstev nameni za izvedbo programa 620,737.568 tolarjev.
4. člen
(1) Izvleček programa, ki vsebuje vsa obvezna ravnanja, je kot priloga sestavni del tega odloka.
(2) Izvleček iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi časovno razporeditev porabe sredstev.
(3) Program iz drugega člena tega odloka je v celotnem obsegu na vpogled pri Ministrstvu za okolje in prostor, Uprava za varstvo narave in Medobčinskem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran.
5. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 636-06/99-2
Ljubljana, dne 15. aprila 1999.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
                                                          Priloga

                            IZVLEČEK
       IZ PROGRAMA VARSTVA IN RAZVOJA NARAVNEGA REZERVATA
                   ŠKOCJANSKI ZATOK ZA OBDOBJE
                            1999-2003

1. OCENA STANJA V REZERVATU

2. CILJI VARSTVA IN RAZVOJA REZERVATA

3. NAČINI URESNIČEVANJA CILJEV ALI PREDLOG UKREPOV ZA DOSEGANJE
CILJEV REZERVATA

4. OCENA STANJA V OKOLICI IN PREDLOG UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE IN
PREPREČEVANJE ŠKODLJIVIH VPLIVOV

5. PROSTORSKE OPREDELITVE NAČRTOVANIH VARSTVENIH IN RAZVOJNIH
DEJAVNOSTI

6. DEJAVNOSTI, KI SE LAHKO ODVIJAJO V REZERVATU IN SMERNICE ZA
NJIHOV RAZVOJ

7. POTREBNA SREDSTVA IN VIRI ZA DOSEGANJE CILJEV REZERVATA

8. GRAFIČNE PRILOGE

                   1. OCENA STANJA V REZERVATU

Ob svojem nastanku leta 1957, ko se je z izgradnjo 900 m dolgega
nasipa od Kopra do izliva Rižane Škocjanski zaliv prelevil v
zatok, je območje obsegalo 230 ha vodne površine. Obe rečici, ki
sta se vanj izlivali in odprt izhod na morje so mu zagotavljali
izmenjavo vode in zadostne količine kisika, s tem je bila
omogočena bogata bioprodukcija in pestra flora in favna. Mešanje
slane in sladke vode je omogočilo nastanek največjega brakičnega
močvirja v Sloveniji, ki je ravno zaradi te specifičnosti
floristično in favnistično zelo pomembno skozi vse leto. Je
življenjski prostor ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. V
ekološkem pogledu so najbolj zanimive rastlinske in živalske
vrste, ki potrebujejo za svoj razvoj polslane (brakične) vode.
Škocjanski zatok in njegovo bljižnjo okolico odlikuje izredna
pestrost, saj tu živi 41% vseh slovenskih dvoživk, 41% vseh
slovenskih plazilcev, 55% vseh v Sloveniji opaženih vrst ptic in
36% v Sloveniji živečih sesalcev. Veliko pestrost rastlinskih in
živalskih vrst omogočajo različne globine zatoka, velika pestrost
habitatov, zamočvirjeni travniki, plitvine in poloji, obrežja,
mlake, reke itd. Zaradi neposredne bližine morja, mediteranske
klime in submediteranske vegetacije, pa tudi drugih dejavnikov,
je Škocjanski zatok posebnost med slovenskimi ekosistemi. Veliko
površino pokriva brakična voda, ki - razen v zelu hudih zimah -
ne zmrzne, kakor večina stoječih voda v Sloveniji in srednji
Evropi.

S preusmeritvijo reke Badaševice v Koprski zaliv v osemdesetih
letih in z zaprtjem levega razbremenilnika reke Rižane je
Škocjanski zatok ostal brez dotoka sladke vode, ki ga je poleg
ostalega oskrbovala tudi s kisikom. Kasneje je Luka Koper v zatok
začela nasipavati 286 tisoč kubičnih metrov blata, ki se je
razlilo po celotni površini lagune in uničilo prvotno dno, bogato
z nutrienti. Število ptičjih vrst in njihova številčnost je zato
drastično upadla.

Območje naravnega rezervata je danes v veliki meri degradirano,
zaradi posegov sta se v zadnjih desetletjih obseg in prostornina
vodnih površin drastično zmanjšala (manj kot 100 ha). Hidrološke
razmere v Škocjanskem zatoku v trenutnem stanju ne omogočajo
primernih ekoloških razmer za obstoj in razvoj tukajšnje flore in
favne, saj sta v zatoku omejena izmenjava in dotok vode. Laguna v
Škocjanskem zatoku se napaja predvsem s padavinsko vodo, nekaj je
tudi površinskega odtoka in podzemnih izvirov (nepoznane
količine), prelivanje vode preko levega razbremenilnika Rižane pa
je praktično zanemarljivo. Dotok sladke vode je posebno kritičen
v poletnem obdobju. V sedanjem stanju je tudi dotok morske vode,
ki ima v laguni zelo pomembno vlogo, že na kritični točki. Voda
je preplitva, velik problem pa predstavlja onesnaženost z
refulom, za katerega obstaja velika verjetnost, da je toksičen.

Rezultati dveh enkratnih analiz (iz leta 1992 in 1996) so
pokazali pomanjkanje kisika v vodi, obremenjenost vode z
organskimi snovmi in znatno mikrobiološko onesnaženje. Vsi
omenjeni posegi v preteklosti so močno destabilizirali brakični
ekosistem, hudo prizadeli značilno floro in favno ter spremenili
krajinsko podobo območja.

Lastniška struktura

Večina parcel je že v tem trenutku v lasti države, kar velja za
vsa zemljišča na območju bertoške bonifike. Z njimi upravlja
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki oddaja zemljišča v
zakup z eno ali več letnimi zakupnimi pogodbami. Glede na to, da
je na tem območju predvideno sladkovodno močvirje je potrebno
speljati vse pravno-formalne postopke za prenehanje pridelovanja
poljščin oziroma pridelovanja trajnih kultur, torej za prenehanje
zakupnih razmerij. Ostala kopna zemljišča (v predelu med
razbremenilnikom, cesto Bertoki-Ankaran in železnico ter
zemljišča na južnem delu rezervata (ob Jezercu) so "družbena
lastnina v uporabi Občine Koper"), torej so predmet lastninjenja.
Tudi na teh zemljiščih je potrebno po opravljenem postopku
lastninjenja oziroma že prej prenehati s pridelovanjem poljščin
in trajnih kultur. Le nekaj parcel med železnico in
razbremenilnikom je v zasebni lasti. Na njih raste trstika in
drevesa robinije, kar lastniki režejo in uporabljajo za potrebe
kmetovanja. Po sedanji oceni se bo lahko sedanji način izrabe teh
zemljišč nadaljeval v taki meri kot doslej.

              2. CILJI VARSTVA IN RAZVOJA REZERVATA

Osnovni cilj varstva in razvoja rezervata je ponovna vzpostavitev
(renaturacija) in ohranjanje naravnih vrednot v rezervatu, kar
pomeni zagotavljanje ustreznih življenjskih prostorov ogroženim
živalskim in rastlinskim vrstam in omogočati funkcioniranje
območja kot biotopa.

Program varstva in razvoja določa stanje, ki ga želimo v
rezervatu ponovno vzpostaviti in nato ohranjati. Kot idealno
stanje opredeljujemo stanje v zatoku pred pričetkom
degradacijskih posegov leta 1983. Željeno stanje določamo s
spiskom habitatnih tipov, ki bodo po sanaciji in renaturaciji
rezervata prisotni na območju rezervata. Te habitatne tipe bomo
obdržali, ponovno ali na novo pridobili, če rezervat uredimo
tako, da ga sestavljajo naslednje enote:

brakični del, ki obsega vodno površino, plitvine in poloje ter
polslano mlako - Jezerce; in sladkovodni del (sladkovodno
močvirje).

V taki obliki rezervata so zajeti naslednji habitatni tipi:

1. Sladkovodno ali somorno trstičevje

2. Zaslajeno trstičevje s slanušami (v slani vodi potopljeni trst
s spremljajočimi vrstami slanuš, ki so redke in ogrožene v
Sloveniji)

3. Trstičevje na suhih tleh

4. Zmerno vlažna rahlo zaslanjena ekstenzivna travišča Bonifike
(potencialni pašniki ali travniki)

5. Pionirska vegetacija slanuš enoletnic na poplavljenih
mineralno revnih muljastih polojih

6. Polsuha slana muljasto-peščena tla, porasla s slanušami
trajnicami: v Sloveniji edinstveno področje slanih travnikov

7. Trajna morska močvirja (območja s trajno stoječo, vendar
plitko polslano vodo): obmorsko ločkovje

8. Slane luže z redko vrsto obmorsko rupijo

9. Slana ali polslana voda in poloji brez vegetacije

10. Toploljubna grmišča bogata z lesnimi vrstami, na slanih tleh
tudi s tamarisko

11. Sladkovodno močvirje s prevladujočim ločkovjem in manjšimi
sladkovodnimi mlakami

12. Gozdič bele vrbe

Poleg osnovnega cilja je pomemben tudi razvojni cilj rezervata,
to je urediti za javnost odprt rezervat, ki bo v skladu z
varstvenimi cilji nudil možnosti rekreacije in sprostitve v
naravi, vzgoje in izobraževanja ter znanstveno raziskovalne
dejavnosti.

           3. NAČINI URESNIČEVANJA CILJEV ALI PREDLOG
              UKREPOV ZA DOSEGANJE CILJEV REZERVATA

Sanacijski in renaturacijski ukrepi, urejanje in potrebne
raziskave

Zasnova renaturacije sloni na ureditvi vodnega režima in
odstranitvi odloženih usedlin v območje brakične lagune in
Jezerca ter ureditvi nadomestnega biotopa - sladkovodnega
močvirja; omenjeni so še ukrepi odstranjevanja kosovnih odpadkov
in prenehanja onesnaževanja zaradi dejavnosti vrtičkarstva
oziroma intenzivnega kmetovanja.

Podani so še ukrepi urejanja prostora in potrebne raziskave. Vsi
potrebni ukrepi so fazno razporejeni na pet let in so prikazani
tudi na priloženih shemah.

1. leto

A) Sanacijski in renaturacijski ukrepi

Sanacijski program zajema v prvi fazi (1. leto) izvedbo
prioritetnih nalog za izboljšanje osnovnih ekoloških razmer v
rezervatu in se lahko izvedejo v okviru rednih vzdrževalnih del,
in sicer:

1. Čiščenje usedlin iz kanala za dovod morske vode v zatok

2. Obnova oziroma posodobitev prelivnega objekta za vtok morske
vode skozi Luko v zatok

3. Povečanje dotoka sladke vode s prilagojenim obratovanjem
razbremenilnika Rižane na osnovi predhodno izdelane
vodnogospodarske študije o režimu zapornic na vtoku v levi
razbremenilnik Rižane (tehnična dokumentacija).

Prvo leto je v načrtu še:

4. Čiščenje propusta pod železniško progo Koper- Sermin (povezava
vodna laguna - Jezerce)

in

5. Opustitev vrtičkarjenja oziroma pridelave poljščin in trajnih
kultur ob Jezercu in odstranitev vseh spremljajočih objektov.
Odstranitev kosovnih odpadkov na območju rezervata.

B) Urejanje prostora

V prvem letu je tudi potrebno takoj pričeti s pripravo ustrezne
dokumentacije (uskladitev planskih dokumentov, priprava
prostorskih izvedbenih načrtov in v okviru ureditvenega načrta
priprava strokovnih podlag), na osnovi katere se bo lahko
izvajala renaturacija območja in vsa hidrotehnična dela. Postavi
se prve označevalne table.

C) Potrebne raziskave

Izvede se vsaj najosnovnejše biološko kemijske in fizikalne
raziskave vode in sedimenta (osnovni oceanografski parametri,
nutrienti, suspendiran organski ogljik in dušik, težke kovine...)
in osnovne hidrološke meritve za merjenje vodostajev, definicijo
pretočnih krivulj in za analizo hidrološko hidravličnih
parametrov (postavitev vsaj dveh vodomernih lat). Potrebno je
tudi izvesti pregled stanja habitatnih tipov, ornitofavne in
nekaterih drugih živalskih skupin.

2. leto

A) Sanacijski in renaturacijski ukrepi

Predvidena je usposobitev razbremenilnika za razbremenjevanje
visokovodnih konic Rižane preko zatoka: celovita sanacija
zaporničnih sistemov na razbremenilniku, čiščenje in nadvišanje
in tesnenje nasipov iznad mehkega jezu na Rižani.

Začne se z opuščanjem intenzivnega kmetovanja in strojne košnje
na območju, kjer je predvideno sladkovodno močvirje.

B) Urejanje prostora in izdelava dokumentacije

Do konca drugega leta je zaključena izdelava Prostorskega
izvedbenega načrta (PIN), natančneje ureditvenega načrta (UN) in
priredba planskih dokumentov ter uskladitev tehnične
dokumentacije za izvedbo renaturacije. Pred pričetkom del je
potrebno pridobiti vsa potrebna dovoljenja v skladu z upravnim
postopkom.

Izvede se prezentacija rezervata z izdajo informativne zloženke
in popularizacijo v medijih.

C) Potrebne raziskave

Nadaljuje se spremljava stanja (monitoring) hidroloških
parametrov in kakovosti vode in sedimenta (biološki, kemijski in
fizikalni parametri). Izvede se kontrolne meritve o vnosu
polutantov iz različnih virov (iz atmosfere in antropogenih
virov: gnojila, fekalni izpusti, spiranje pristaniških površin).

3. leto

A) Sanacijski in renaturacijski ukrepi

Začnejo se najobsežnejša sanacijska dela na osnovi rezultata
raziskave sedimenta, ki bo pokazal stopnjo njegove toksičnosti.
Kolikor se sediment ne bo izkazal kot izjemno toksičen se prične
s poglabljanjem in odstranjevanjem odloženih usedlin v vodni
laguni. Odstranjene usedline se deponira v okviru ožjega oziroma
širšega območja rezervata, oziroma možno je delno uporabiti
deponijo Luke Koper. Hkrati poteka tudi krajinsko oblikovanje
plitvin, polojev, otočkov.

V tretjem letu se izvedejo tudi hidrotehnični ukrepi za odvajanje
meteornih vod.

Glede na raziskave kakovosti vode in presoji vpliva na Semedelski
kanal se preusmeri del voda iz mrtvega rokava Badaševice v zatok
po ureditvi sanitarnega močvirja na njegovem ustju.

Nadaljuje se opuščanje strojne košnje in pridelovanja poljščin in
trajnih kultur na delu bertoške bonifike, ki se nahaja znotraj
rezervata.

B) Urejanje prostora in izdelava dokumentacije

Ureja se območje ob ankaranski vpadnici: ob cesti se naredi nasip
z ustrezno zasaditvijo. Onstran nasipa potekata kolesarska in
pešpot, vzporedno z njima jarek za odvajanje meteornih vod, ki
hkrati preprečuje dostop na poloje; sledijo ekstenzivni vlažni
travniki, slani travniki in poloji. Postavi se ornitološka
opazovalnica.

C) Potrebne raziskave

Nadajuje se monitoring hidroloških parametrov in parametrov
kakovosti vode v zatoku po programu.

4. leto

A) Sanacijski in renaturacijski ukrepi

Nadaljuje se odstranjevanje usedlin z refuliranjem v laguni in
deponiranje odstranjenih usedlin ter oblikovanje habitatnih
tipov.

B) Urejanje prostora in izdelava dokumentacije

Začne se s pripravo dokumentacije za gradnjo informacijskega
centra in dokumentacije za urejanje nadomestnega biotopa -
sladkovodnega močvirja.

C) Potrebne raziskave

Raziskave se nadaljujejo po programih.

5. leto

A) Sanacijski in renaturacijski ukrepi

Po dokončni opustitvi intenzivnega kmetovanja in strojne košnje
na območju predvidenega sladkovodnega dela močvirja in uvajanjem
ekstenzivne paše ali ročne košnje se začne s krajinskim urejanjem
sekundarnega biotopa, kar vključuje ustrezne hidrotehnične ukrepe
in oblikovanje ustreznih habitatnih tipov, ki so predvideni na
tem območju (mlake, zamočvirjeni travniki, zasaditev z
grmovnicami).

B) Urejanje prostora in izdelava dokumentacije

V petem letu se začne gradnja informacijskega centra in okolice
(krožna učna pot).

C) Potrebne raziskave

Monitoringi se nadaljujejo po programih oziroma glede na izkazane
potrebe, ponovno se izdela topografski pregled vegetacije,
pregled stanja habitatnih tipov, ornitofavne in drugih živalskih
skupin.

Našteti ukrepi so prikazani tudi tabelarično (Tabela 1). Postopno
urejanje je prikazano tudi shematsko v grafičnih prilogah.

Upravljanje

Med ukrepi, ki bodo poleg ustrezne infrastrukturne ureditve
(poti, informacijski center, opazovalnica...) zagotavljali v
skladu z varstvenimi cilji urejen rezervat, odprt za javnost
(rekreacija, vzgoja in izobraževanje, raziskovanje), je potrebno
zagotoviti tudi ustrezno upravljalsko službo. Ocenjujemo
(zgledujoč se po podobnih rezervatih v sosednjih državah kot na
primer Miramare in Isola della Cona v Italiji), da je ustrezno
organizirana upravljalska služba sestavljena iz strokovnega in
administrativno tehničnega kadra, ki šteje vsaj štiri redno
zaposlene osebe (od tega 3 z visoko izobrazbo) poleg honorarcev
oziroma pogodbenih del za npr. vodenje računovodskih poslov,
nadzor... V začetni fazi (že prvo leto) je nujno zagotoviti vsaj
dva zaposlena.

          4. OCENA STANJA V OKOLICI IN PREDLOG UKREPOV
           ZA IZBOLJŠANJE IN PREPREČEVANJE ŠKODLJIVIH
                             VPLIVOV

Škocjanski zatok je del kratke slovenske obale in je ujet med
samo mesto Koper, koprsko Luko in obalno avtocesto. Lociran je v
močno urbaniziran prostor, kjer se prepletajo številne
dejavnosti, od poslovno trgovske, rekreacijske, kmetijske
dejavnosti do prometa in Luke Koper.

Onesnaževanje Škocjanskega zatoka je povezano z onesnaževanjem
Koprskega zaliva, ki ga onesnažujejo dejavnosti na obali, v
zaledju ali povodju ter dejavnosti na morju, ter nekatere snovi,
ki se spirajo v morje: npr. hranila, lebdeči delci in organske
snovi.

Ob Škocjanskem zatoku potekata železniški in cestni promet,
prisotna so številna odlagališča, izpusti, zelo problematični so
izlivi kanalizacijskega omrežja iz Škocjanskega hriba, kakor tudi
kmetijska oziroma vrtičkarska dejavnost v neposredni bližini
rezervata (nekaj parcel ob JZ meji in na bonifiki).

Le z zagotavljanjem ustreznih razmer v zaledju zatoka je možno
zagotoviti ustrezne razmere za življenje in razvoj rastlin in
živali na območju rezervata. Tako tudi 5. člen ZNRŠZ določa, da
je potrebno vsak poseg izven rezervata, ki lahko spremeni vodni
režim ali kakovost voda, ki se izlivajo v zatok, izvesti tako, da
se ne poslabša obstoječa kakovost vode v rezervatu (Badaševica,
Rižana).

Tako je tudi zaradi naravnega rezervata Škocjanski zatok potrebno
sanirati vodotoke v zaledju in graditi kanalizacijo, to so
ukrepi, ki so predvideni tudi sicer zaradi splošnih razvojnih
potreb območja in jih določajo tudi drugi predpisi. Omenjene
ukrepe je potrebno zaradi potreb rezervata še pospeševati.

Zaradi preprečevanja škodljivih vplivov na rezervat predlagamo
predvsem naslednje ukrepe:

- preprečevanje divjega odvzemanja vode iz Rižane v poletnem času
in preučitev možnosti dodelitve koncesije za odvzem minimalnih
količin vode v poletnem obdobju tudi za potrebe Škocjanskega
zatoka;

- preprečitev spuščanja kanalizacijskih odplak, ki se trenutno
izlivajo neposredno v Jezerce,

- sanacija divjih odlagališč,

- ureditev ponovne pretočnosti mrtvega rokava Badaševice in
ostalih strug, ki se izlivajo v zatok,

- prenehanje dejavnosti kmetijstva (vrtički, pridelovanje
poljščin) ob JZ meji rezervata (nekaj parcel) in odstranitev vseh
pripomočkove (barake, ograje, lope),

- zagotovitev lovilcev maščob in ostalih potrebnih preventivnih
ukrepov v primeru kakršnega koli spiranja ali izpustov (cestne,
železniške površine, pošta, luka),

- pri katerihkoli zemeljsko - gradbenih delih, ki se navezujejo
neposredno na mejo rezervata, je potrebno izvesti potrebne ukrepe
za preprečevanje škodljivih vplivov na rezervat (npr. dviganje
dna, spreminjanje globine). Ob nadaljevanju gradnje ankaranske
vpadnice je potrebno zgraditi varovalni nasip.

              5. PROSTORSKE OPREDELITVE NAČRTOVANIH
                VARSTVENIH IN RAZVOJNIHDEJAVNOSTI

So prikazane shematsko v grafičnih prilogah, in sicer:

- koncept ureditve vodnih površin (brakični, sladkovodni del,
osnovni habitatni tipi)

- dostopi: so trije; dva iz ankaranske vpadnice, en iz bertoške
strani pri informacijskem centru

- lokacija informacijskega centra: na SZ delu sladkovodnega
močvirja (sedaj bertoška bonifika)

- krožna učna pot: obkroži sladkovodni del rezervata

- centralna opazovalnica: ob krožni učni poti, na nasipu

- kolesarska in sprehajalna pot: ob ankaranski vpadnici do ceste
Bertoki-Ankaran ob robu rezervata

- počivališča: ob ankaranski vpadnici, pri informacijskem centru

- označbe: na vseh pristopih v rezervat (vsaj 5)

- parkirišča: zunaj rezervata ob vstopnih točkah.

         6. DEJAVNOSTI, KI SE LAHKO ODVIJAJO V REZERVATU
                  IN SMERNICE ZA NJIHOV RAZVOJ

V skladu z določbami zakona in namembnosti rezervata (predvsem
rezervatna in biotopska, pa tudi rekreacijska in vzgojno-
izobraževalna) se v rezervatu lahko odvijajo naslednje
dejavnosti:

- usmerjen obisk, vodenje obiskovalcev,

- ekoturizem,

- usmerjena rekreacijska dejavnost na robu rezervata,

- okoljska vzgoja in izobraževanje,

- ekstenzivna paša (kamarški konji, voli boškarini, istrski
osli), košnja;

- ustrezna raziskovalna dejavnost.


Tabela 1: Časovna razporeditev predlaganih ukrepov v naravnem rezervatu Škocjanski zatok

------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
           Sanacijski ukrep                                   Urejanje prostora            Monitoring
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
1. leto    1. Izvedba čiščenja usedlin iz kanala za dovod     1. Študija ukrepov za        1. Pregled stanja
   1999    morske vode skozi Luko v zatok                     zagotavljanje ustreznega     kakovosti vode in
                                                              vodnega režima v             sedimenta (vsaj
           2. Obnova oziroma posodobitev prelivnega objekta   Škocjanskem zat.             preliminarne meritve
           za vtok morske vode v zatok
           (tehnična dokumentacija)                           2. Priprava prostorsko       2. Hidrotehnične
                                                              izvedbenega akta             raziskave: postavitev
           3. Čiščenje preliva med Jezercem in vodno laguno                                vsaj dveh merskih lat
                                                              3. Postavitev                in začetek meritev
           4. Odstranitev vseh kosovnih odpadkov v rezervatu  označevalnih tabel          
                                                                                           3. Pregled stanja
           5. Pričetek opuščanja pridelovanja vrtnin in                                    habitatnih tipov,
           trajnih kultur ter odstranitev vseh spremljajočih                               rastlinstva in
           objektov                                                                        živalstva

2. leto    1. Pričeti z opuščanjem pridelovanja poljščin in   1. Izdelan in sprejet        1. Nadaljevanje
 - 2000    trajnih kultur ter strojne košnje na predelu       prostorsko izvedbeni akt     monitoringa po
           bertoške bonifike znotraj rezervata                - ureditveni načrt           programih

           2. Usposobitev razbremenilnika                     2. Prezentacija rezervata
           za razbremenjevanje visokovodnih                   z izdajo informativne
           konic Rižane pred zatoka                           zloženke in popularizacijo
                                                              v medijih

3. leto   1. Poglabljanje vodne lagune in hkratno             1. Izdelava prostorsko       1. Nadaljevanje
 - 2001   oblikovanje polojev, plitvin, otočkov...            gradbene                     monitoringov po
                                                              dokumentacije (PGD),         programu oz. glede na
          2. Hidrotehnični ukrepi za odvajanje meteornih      pridobivanje potrebnih       izkazane potrebe
          vod (izkopi jarkov ob ankaranski vpadnici, na       dovoljen in izvedba:
          južni in vzhodni strani)                            a) hidrotehničnih ukrepov
                                                              b) urejanje predela ob
          3. Pogojno preusmerjanje dela vode iz mrtvega       ankaranski vpadnici
          rokava Badaševice in ureditev sanitarnega           (kolesarska in pešpot ter
          močvirja                                            zaščitni nasip, zasaditev,
                                                              urejanje dostopov,
          4. Nadaljevanje opuščanja pridelovanja poljščin     počivališč, parkirišč)
          in trajnih kultur na predelu bertoške bonifike      c) ptičje opazovalnice
          znotraj rezervata

4. leto   1. Nadaljevanje poglabljanja vodne lagune in        1. Priprava dokumentacije    1. Nadaljevanje
 - 2002   oblikovanja polojev, plitvin, otočkov               za informacijski center in   monitoringov po
                                                              nadomestni biotop            programih oz. glede
          2. Zaključevanje opuščanja pridelave poljščin in                                 na izkazane potrebe
          trajnih kultur na predelu bertoške bonifike
          znotraj rezervata

5. leto   1. Dokončno prenehanje pridelovanja poljščin in     1. Gradnja informacijskega   1. Nadaljevanje
 - 2003   trajnih kultur in preurejanje opuščenih             centra in krožne učne poti   monitoringov po
          kmetijskih površin v sladkovodno močvirje                                        programih, ponovni
                                                                                           pregled stanja
                                                                                           vegetacije, habitatnih
                                                                                           tipov, ornitofavne in
                                                                                           drugih živalskih skupin
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------


            7. POTREBNA SREDSTVA IN VIRI ZA DOSEGANJE
                        CILJEV REZERVATA

Finančna sredstva so porazdeljena po posameznih letih in
vključujejo finančna sredstva za sanacijske (in renaturacijske)
ukrepe, ukrepe za urejanje prostora in izdelavo potrebne
dokumentacije (ureditveni načrt, projekti, potrebna dovoljenja)
in raziskave ter obratovalni monitoring za spremljanje stanja.

Možni viri finančnih sredstev

Možni viri so občinski in državni proračun, sredstva iz tujine
(svetovna banka, mednarodni projekti: ISPA, PHARE, Life-Nature),
nekatere hidrotehnične ukrepe pa je mogoče uvrstiti med redna
vzdrževalna dela.

Potrebna finančna sredstva

Sredstva porazdeljujemo po letih, zaradi večje preglednosti
posebej za sanacijske in renaturacijske ukrepe, urejanje prostora
(dokumentacija in fizično izvajanje) in potrebne raziskave.
Poudarjamo, da so navedeni zneski v večini primerov le ocene, ki
so jih okvirno navedli nekateri strokovnjaki za posamezna
področja. Točni zneski se lahko opredelijo le hkrati z izdelavo
ustreznih projektov. Le zneski za raziskave parametrov vode in
sedimenta ter za hidrološki monitoring so posledica izdanih
predračunov.

1. Leto

(hidrotehnični ukrepi, odstranitev odpadkov, prenehanje
vrtičkarstva, intenzivne pridelave poljščin in trajnih kultur ter
strojne košnje)

Sanacija

1. Izvedba čiščenja usedlin iz kanala za dovod morske vode skozi
luko v zatok in obnova oziroma posodobitev prelivnega objekta za
vtok morske vode v zatok

2. čiščenje povezave med vodno laguno in Jezercem

skupaj                                           = 3.500.000 SIT

Financiranje bo iz postavke 2133 - Vodnogospodarska javna služba
na območju Primorske, konto 4025.

3. odstranitev kosovnih odpadkov                 = 1.054.000 SIT

Financiranje bo iz postavke 7839 - Odlagališča in kratkoročni
koncept ravnanja z odpadki, konto 4102.

Skupaj prvo leto sanacija                        = 4.554.000 SIT

urejanje prostora (priprava dokumentacije)

1. Izdelava prostorskega izvedbenega
akta (ureditvenega načrta)                       = 6.000.000 SIT

Financiranje bo potekalo iz postavke 1802 - Prostorsko izvedbeni
akti RS in druga dokumentacija, konto 4029.

2. Priprava tehnične dokumentacije
za usposodobitev razbremenjevanja
visokovodnih konic Rižane                         = 2.000.000 SIT

Financiranje bo iz postavke 2192 - Investicijsko tehnična
dokumentacija, konto: 4208.

3. "Feasibility" študija in PVO                   = 3.000.000 SIT

Financiranje bo iz postavke 5768 - Naravni rezervat Škocjanski
zatok, konto 4302.

4. Priprava strokovnih podlag
in posebnih strokovnih podlag
za ureditveni načrt                               = 7.000.000 SIT

Financiranje bo iz postavke 5768 - Naravni rezervat Škocjanski
zatok, konto 4302.

5. Priprava dodatnih strokovnih podlag (vode)
do 500.000 SIT

(1: Dodatne strokovne podlage, ki bodo potrebne z vodarskega
vidika, bo zagotovila Uprava za varstvo narave - Sektor vode,
okvirna ocena je do 500.000 SIT.)

Financiranje bo iz postavke 2121 - Javna gospodarska služba,
konto 4029.

5. Postavitev petih označevalnih tabel:             = 800.000 SIT

Financiranje bo iz postavke 5768 - Naravni rezervat Škocjanski
zatok, konto 4302.

Skupaj urejanje prostora 1. leto                 = 19.300.000 SIT

Raziskave in monitoring

1. Pregled stanja kakovosti vode
in sedimenta                                     = 3.333.232 SIT

(2: 5 vzorčevalnih mest, 3 vzorčenja na leto (spomladi, sredi
poletja - pred začetkom deževja in v poznem zimskem obdobju)
Osnovni oceanografski parmetri, nutrienti, suspendiran organski
ogljik in dušik, težke kovine, ogljikovodiki, klorofil a,
fitoplankton, zooplankton, bakterioplankton, primarna produkcija,
bakterijska produkcija, sanitarna mikrobiologija, sediment,
meiofavna, makrofitobentos, priprava poročila )

2. Ugotavljanje stanja Badaševice

(meritve nekaterih strupenih snovi:
organoklorni pesticidi, PCB, PAH,
triazinski herbicidi v sedimentu ter
organoklorni pesticidi in triazinski
herbicidi v vodi)                                   = 294.000 SIT

3. Nastavitev obratovalnega
monitoringa hidroloških parametrov,
najnujnejše meritve za prvo leto (postavitev
vsaj dveh merskih lat in začetek meritev)         = 1.000.000 SIT

4. Pregled stanja habitatnih tipov,
ornitofavne in drugih živalskih skupin
(kačji pastirji, dvoživke in plazilci, sesalci)   = 1.000.000 SIT

Skupaj raziskave, obratovalni
monitoring 1. leto                               = 5. 627,232 SIT

Obratovalni in vzdrževalni
stroški - 1. leto                                 = 2.500,000 SIT

Stroški za zaposlene  pri upravljanju
rezervata - 1. leto                               = 6.386.000 SIT

(3: Stroški so ocena za dve osebi z visoko izobrazbo z
vključenimi materialnimi stroški)

Financiranje raziskav in monitoringa, obratovalnih in
vzdrževalnih stroškov ter stroškov zaposlenih pri upravljanju
rezervata bo potekalo iz postavke 5768 - Naravni rezervat
Škocjanski zatok, konto 4302*.

(*: Konto 4302 imenovan Investicijski transfer neprofitnim
organizacijam se zaradi napake pri sestavi proračuna spremeni v
konto 4120 - Tekoči transferi nevladnim organizacijam. Ker konto
trenutno še ni spremenjen v dokumentu navajamo konto iz Uradnega
lista.)

Skupaj program 1. leto                           = 38.367.232 SIT

Od tega financiranje iz postavke
5768 - NRŠZ                                      = 25.313.232 SIT

2. leto

Odškodnine za opuščanje
kmetijske rabe                                    = 1.500.000 SIT

(4 Ugotoviti bo potrebno, ali so nekateri najemniki oziroma
upravljalci upravičeni do odškodnin. Trenutno na podlagi
informacij s Sklada kmetijskih zemljišč in izvedeni javni
razpravi ocenjujemo, da bo v večini primerov opuščanje
obdelovanja in strojne košnje možno uskladiti s potekom najemnih
pogodb. Možni so zahtevki manjšega dela najemnikov, ki gojijo
vrtnine ali lastnikov za odškodnine.)

Sanacija

Usposobitev razbremenilnika za razbremenjevanje visokovodnih
konic Rižane prek zatoka: celovita sanacija zaporničnih sistemov
na razbremenilniku (= 500.000)

Financiranje bo iz postavke 2133 - Vodnogospodarska javna služba
za območje Primorske, konto 4025.

- nadvišanje in ureditev tesnenja
nasipov iznad mehkega jezu na Rižani
pri Razbremenilniku (prelivni objekt)                 = 6.000.000

Financiranje bo iz postavke 2192 - Investicijsko vzdrževanje
vodnogospodarskih objektov in naprav, konto 4204

- čiščenje (urejevalno-vzdrževalna dela)             = 4.500.000;

Skupaj sanacijski ukrepi 2. leto                 = 11.000.000 SIT

Financiranje bo iz postavke 2133 - Vodnogospodarska javna služba
na območju Primorske, konto 4133.

Urejanje dokumentacije in urejanje prostora

1. Načrt urejanja povodja Rižane
in Badaševice s hidrotehničnimi ukrepi
v laguni Škocjanskega zatoka                      = 4.000.000 SIT

(5: Načrt urejanja povodja Rižane in Badaševice (NUP) je v
predlogu Programa pogojno. Kolikor bo MOP-Uprava za varstvo
narave v času priprave strokovnih podlag za Prostorski izvedbeni
akt (ureditveni načrt) v letu 1999 ocenila, da je NUP potreben,
ga bo vključila v program v letu 2000. Finančna ocena: MOP-UVN,
okvirna.)

Financiranje bo potekalo iz postavke 4424 - Strokovne podlage za
vodnogospodarsko in prostorsko dokumentacijo.

2. Dokončanje ureditvenega

načrta in sprejem                                 = 6.000.000 SIT

Financiranje bo potekalo iz postavke 1802 - Prostorsko izvedbeni
akti RS in druga dokumentacija, konto 4029.

3. Priprava izvedbene dokumentacije               = 6.000.000 SIT

Financiranje bo potekalo iz proračunske postavke 5768 - Naravni
rezervat Škocjanski zatok (NRŠZ), konto 4302*.

(*: Konto 4302 imenovan Investicijski transfer neprofitnim
organizacijam se zaradi napake pri sestavi proračuna spremeni v
konto 4120 - Tekoči transferi nevladnim organizacijam. Ker konto
trenutno še ni spremenjen v dokumentu navajamo konto iz Uradnega
lista.)

4. Prezentacija rezervata (izdaja
informativne zloženke, popularizacija
v medijih)                                        = 2.000.000 SIT

Financiranje bo potekalo iz proračunske postavke 5768 - Naravni
rezervat Škocjanski zatok (NRŠZ), konto 4302*.

(*: Konto 4302 imenovan Investicijski transfer neprofitnim
organizacijam se zaradi napake pri sestavi proračuna spremeni v
konto 4120 - Tekoči transferi nevladnim organizacijam. Ker konto
trenutno še ni spremenjen v dokumentu navajamo konto iz Uradnega
lista.)

Skupaj urejanje dokumentacije
in prezentacija 2. leto                          = 18.000.000 SIT

Raziskave

Meritve kakovosti vode in sedimenta (3.333.232 SIT) in hidrološki
monitoring (3.176.231 SIT), habitatni tipi, ornitofavna in druge
živalske skupine (2.000.000 SIT)

Skupaj 2. leto raziskave:                         = 8.509.463 SIT

Obratovalni in vzdrževalni stroški                = 5.000.000 SIT

Stroški za zaposlene pri upravljanju
rezervata (2 osebi)                               = 6.386.000 SIT

Skupaj program 2. leto                           = 50.395.463 SIT

Financiranje iz postavke 5768 NRŠZ bo 29.395.463 SIT.

3. leto

Sanacija

1. Poglabljanje vodne lagune, izkop
prvih 100.000 m3 materiala                      = 150.000.000 SIT

(6: Ocena zajema izvedbo sanacije dna: izkop materiala,
oblikovanje terena: poloji, plitvine, otoki, odvoz na deponijo in
nadzor)

2. Hidrotehnični ukrepi za odvajanje
meteornih vod                                    = 15.000.000 SIT

(7: Ocena zajema izkope jarkov ob ankaranski vpadnici, na južni
in vzhodni strani in oblikovanje terena)

3. Pogojno preusmerjanje dela
vode iz mrtvega rokava Badaševice
in urejanje sanitarnega močvirja                 = 10.000.000 SIT

Skupaj sanacija 3. leto                         = 175.000.000 SIT

Urejanje prostora (in urejanje dokumentacije)

1. Izdelava PGD in pridobivanje potrebnih dovoljenj za sanacijo
in ureditev območja lagune

(tudi hidrotehnične ukrepe)                      = 10.000.000 SIT

2. Izdelava PGD in pridobivanje potrebnih dovoljenj za ureditev
območja ob ankaranski vpadnici

3. Urejanje območja ob ankaranski
vpadnici:                                        = 17.304.000 SIT

(8: Ocena je narejena za primer: projekt - 5% vrednosti
investicije (824.000 SIT) gradnja nasipa (16.480.000 SIT),
kolesarske in pešpoti in zasaditev v dolžini 1600 m (projekt in
izvedba))

4. Izdelava PGD (70.000 SIT)
in postavitev opazovalnice
(1.400.000 SIT)                                   = 1.470.000 SIT

(9: Ocena je narejena za primer: 6x 6 m veliko leseno uto s
parapetom iz kamna, zaprto z opažem, krito s korci.)

Skupaj urejanje prostora                         = 28.774.000 SIT

Raziskave

Meritve kakovosti vode in sedimenta (3.333.232 SIT) in hidrološki
monitoring (1.427.231 SIT), habitatni tipi, ornitofavna in druge
živalske skupine (1.000.000 SIT)

Skupaj raziskave 3. leto                          = 5.760.463 SIT

Obratovalni in vzdrževalni stroški                = 5.000.000 SIT

Stroški za zaposlene pri upravljanju
rezervata                                         = 6.386.000 SIT

Skupaj program 3. leto                          = 220.920.463 SIT

4. leto

Sanacija

1. Nadaljevanje poglabljanja vodne
lagune, izkop še 100.000 m3 materiala           = 150.000.000 SIT

Urejanje prostora

1. Priprava dokumentacije
za informacijski center                           = 4.000.000 SIT

(10: 5% od investicije, od 3.000.000 SIT do 5.000.000 SIT,
upoštevali smo srednji znesek - 4.000.000 SIT)

2. Priprava dokumentacije za urejanje
nadomestnega biotopa                              = 3.400.000 SIT

Skupaj 4. leto urejanje prostora                  = 7.400.000 SIT

Raziskave

Monitoring kakovosti vode in sedimenta (3.333.232.00 SIT) in
hidrološki monitoring (1.569.955 SIT), habitatni tipi in
živalstvo (1.000.000) in nastavitev stalnega monitoringa  =
5.903.178 SIT

Obratovalni in vzdrževalni stroški                = 5.000.000 SIT

Stroški za zaposlene pri upravljanju
rezervata                                         = 6.386.000 SIT

Skupaj program 4. leto                          = 174.689.178 SIT

5. leto

Sanacija in renaturacija

1. Pričetek preurejanja opuščenih

kmetijskih površin v sladkovodno močvirje         = 5.000.000 SIT

(11: Okvirna ocena je narejena za celotno investicijo po primeru
ureditve nadomestnega biotopa v naravnem rezervatu Isola della
Cona in za 30 ha znaša 30.000.000 SIT.)

- vrtine in črpalke (projekt in izvedba
dveh vrtin)                                      = 28.000.000 SIT

Skupaj - urejanje Bonifike                       = 33.000.000 SIT

Urejanje prostora

1. Gradnja informacijskega centra                = 80.000.000 SIT

(12: Ocena je narejena za grajen center, površine 400 m2, ki
vključuje vse v programu predvidene vsebine (razstavni prostor,
predavalnico, dormitorij, kliniko za azil in ptice). Zanj je
narejen idejni osnutek v okviru Diplomske naloge Mance Plazar,
dipl. ing. arh. Cena za kvadratni meter se giblje od 150.000 -
250.000 SIT odvisno od izvedbe in zahtevnosti gradbenih posegov,
celotna investicija je torej ocenjena na 60.000-100.000.000 SIT,
navajamo srednjo vrednost.)

2. Izdelava projekta in gradnja
krožne učne poti                              = 5.670.000, 00 SIT

(13 Ocena je narejena za 2000 m dolgo pot iz utrjenega gramoza.)

Skupaj sanacija in renaturacija                 = 118.670.000 SIT

Raziskave

V petem letu je potrebno ponovno izdelati topografski pregled
flore in vegetacije in pregled stanja ornitofavne in drugih
živalskih skupin ter nadaljevati z monitoringom kakovosti vode in
sedimenta in hidrološkim monitoringom.

Kakovost vode in sedimenta                       = 3.333.232 SIT,

Hidrološki monitoring                             = 1.726.000 SIT

Pregled stanja habitatnih tipov,

ornitofavne in drugih živalskih skupin            = 1.000.000 SIT

Topografija vegetacije                              = 250.000 SIT

Skupaj raziskave                                  = 6.309.232 SIT

Obratovalni in vzdrževalni stroški                = 5.000.000 SIT

Stroški za zaposlene pri upravljanju
rezervata                                         = 6.386.000 SIT

Skupaj program 5 let                            = 136.365.232 SIT

Skupaj program od 1.-5. leta                    = 620.737.568 SIT

Ocena koristi iz naslova naravnega rezervata

Sanacija in renaturacija območja Škocjanskega zatoka pomenita
neposredno korist za državo in lokalno skupnost, saj z
ohranitvijo in ustvarjanjem pogojev za obstoj in razvoj
največjega brakičnega močvirja v Sloveniji, z ogroženimi
živalskimi in rastlinskimi vrstami, zagotavljamo biotsko pestrost
Slovenije, z ohranitvijo posebnega ekosistema pa povečamo
pestrost eko-turistične in vzgojno-izobraževalne ponudbe in
povečamo komparativne prednosti slovenskega Primorja in še
posebej mesta Koper, ki bo pridobil morski zaliv. Z izvedbo
programa se bo neposredno povečala vrednost naravnega rezervata,
saj se bodo tukaj zadrževale in v večjem številu gnezdile ptice,
pomembne v evropskem merilu.

Neposredno korist bo tem večja, čim bolj bo uspela sanacija in
stabilizacija dna zatoka in ostalih prvin v prostoru, saj bo med
drugim bistveno zmanjšano tveganje zaradi ekološkega bremena v
preteklosti (odlagališče odpadkov v Zatoku), z zagotovitvijo
kroženja vode se bo zmanjšala eutrofikacija in s tem negativni
vplivi (smrad, onesnaženje podtalnice) in z ureditvijo se bo
povečala vizualna in ekološka vrednost odprte krajine v
neposredni bližine velike urbanizirane strukture Kopra.

Prebivalcem bo zagotovljena dodatna kvalitetna rekreacijska
površina. Glede na to, da območje leži ob glavni prometnici, kjer
potekajo glavni turistični tokovi celina-obala je sanacija
koristna tudi z vidika turizma, v končni fazi bo korist tudi
neposredna. Ko bo v celoti izvedena infrastrukturna ureditev
(center za obiskovalce, opazovalnice, poti in prezentacija), se
bo v območju povečal obisk (šole-Slovenija, Hrvaška, Italija,
turisti).

Dodatna sredstva

Dodatna sredstva bodo pridobljena s vstopninami in z lastno
dejavnostjo upravljalca (izdaja publikacij, organizacija
predavanj, ekskurzij, eko-turizem), vendar šele, ko bo izvedena
osnovna sanacija območja z renaturacijo nadomestnega biotopa in
izvedena osnovna infrastrukturna ureditev, to je po uspešni
izvedbi tega petletnega programa. V tem petletnem obdobju bo
možnost dotacij in donacij, ki pa jih ni možno vnaprej oceniti.

Ker sedaj osnovni pogoji za pridobivanje lastnih sredstev iz
naslova rezervata še niso podani in ker je to obdobje investicij
bodo dodatna sredstva natančneje opredeljena v naslednjem
petletnem programu.

Ocenjujemo, da je ob izvajanju tega programa in izvedbi dodatnih
investicij v prvih dveh letih naslednjega programa, po sedmih
letih možno pričakovati neposredne finančne koristi od rezervata
v takšni meri, da bi se vlaganja države lahko bistveno zmanjšala.


AAA Zlata odličnost