Uradni list

Številka 13
Uradni list RS, št. 13/1999 z dne 5. 3. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 13/1999 z dne 5. 3. 1999

Kazalo

616. Uredba o jadralnem zmajarstvu in jadralnem padalstvu, stran 1153.

Na podlagi 265. člena in 274. člena v zvezi z 11. členom, 20. členom, 229. členom in 248. členom zakona o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86, 24/88, 80/89, 29/90 in Uradni list RS, št. 58/93) ter 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o jadralnem zmajarstvu in jadralnem padalstvu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(obseg urejanja)
Ta uredba določa pogoje za izdelavo, uporabo in vzdrževanje jadralnih zmajev ter jadralnih padal, pogoje v zvezi z ugotavljanjem njihove sposobnosti za letenje, pogoje, ki jih mora izpolnjevati pilot ali druga oseba ter pogoje, ki veljajo za usposabljanje, izpite, dovoljenja in pooblastila pilotov jadralnih zmajev in pilotov jadralnih padal, preiskovanje incidentov, resnih incidentov in nesreč, kazenske določbe v zvezi s kršitvami te uredbe, nadzor ter stroške v zvezi s posameznimi upravnimi dejanji.
2. člen
(upravne naloge)
(1) Upravne naloge v zvezi z izdajanjem dovoljenj, spričeval in potrdil izvaja Uprava Republike Slovenije za zračno plovbo (v nadaljevanju: uprava).
(2) Zaradi zagotovitve bolj smotrnega in učinkovitega izvajanja upravnih nalog, lahko opravljajo posamezna strokovna dela do izdaje dovoljenj, spričeval in potrdil iz prvega odstavka tega člena, posamezne fizične osebe ali specializirane organizacije, ki so za določena strokovna dela s tega področja usposobljene (v nadaljevanju se za izraz “fizična oseba ali specializirana organizacija” uporablja izraz “pooblaščena oseba”).
3. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. AIP (Aeronautical Information Publication) je zbornik letalskih informacij;
2. cona športnega letališča (vzletišča) je določen del zračnega prostora nad športnim letališčem (vzletiščem) in okrog njega;
3. dovoljenje pilota letalne naprave je listina, s katero se potrdi, da je oseba usposobljena za letenje z letalno napravo;
4. FAI (Federation Aeronautique Internationale) je Mednarodna aeronavtična zveza;
5. FAI sporting licence je športno dovoljenje Mednarodne aeronavtične zveze;
6. IPPI (International Pilot Proficiency Identification) je dokazilo o mednarodni usposobljenosti pilota letalne naprave;
7. incident z letalno napravo (nezgoda) je dogodek, povezan z letenjem letalnih naprav, ki je ali bi lahko ogrozil varnost zračnega prometa in ni nesreča;
8. kontroliran zračni prostor je del zračnega prostora, določenih razsežnosti, v katerem je zagotovljena služba za vodenje zračnega prometa v obsegu, ki je opredeljen s klasifikacijo zračnega prostora (kontrolirani zračni prostor je prostor klasifikacije A, B, C, D in E);
9. let letalne naprave je čas od trenutka, ko se letalna naprava premakne z namenom vzleteti, do trenutka, ko se ustavi po pristanku;
10. letališče je določena kopenska ali vodna površina (vključno z objekti, napravami in opremo), ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzletanje in gibanje zrakoplovov;
11. lista pooblaščenih strokovnjakov je seznam strokovnjakov z delovnega področja, ki jih določi uprava, na predlog Letalske zveze Slovenije;
12. LZS (Letalska zveza Slovenije) je krovna organizacija letalskih športov v Republiki Sloveniji;
13. nesreča z letalno napravo je dogodek, povezan z letenjem letalnih naprav, ki nastane od tedaj, ko se pilot (v tandemu pilot s sopotnikom) vkrca v letalno napravo, s katero se namerava opraviti let, do tedaj, ko se opravi izkrcanje in zaradi katerega je:
a) ena ali več oseb smrtno ponesrečenih ali težje poškodovanih oziroma so stvari močno poškodovane ali uničene;
b) na letalni napravi nastala poškodba ali napaka na strukturi;
c) letalna naprava izgubljena ali popolnoma nedostopna;
14. NOTAM (Notice to Airman) je obvestilo pilotom, ki se objavi v AIP;
15. organizirano letenje z letalnimi napravami je letenje z namenom športnega letenja pet ali več pilotov letalnih naprav, usposabljanje (v skladu s programom usposabljanja), športno tekmovanje ali prireditev;
16. pogojno prepovedana cona je določen del zračnega prostora nad kopnim ali teritorialnim morjem v katerem je letenje prepovedano v določenem času in pod določenimi pogoji;
17. pooblastilo je navedba, vpisana v dovoljenje ali je njen sestavni del in določa posebne pogoje, pravice ali omejitve, ki se nanašajo na dovoljenje;
18. prepovedana cona je določen del zračnega prostora nad kopnim ali teritorialnim morjem v katerem je letenje prepovedano;
19. pristajalno mesto je določena površina na kopnem, ki se uporablja za pristajanje letalnih naprav;
20. resni incident je incident, pri katerem so podane okoliščine, ki kažejo na to, da se je nesreča skoraj zgodila;
21. specializirana organizacija je združenje ali društvo, ki v svojem članstvu združuje strokovnjake z delovnega področja letalnih naprav;
22. tandem letalna naprava je jadralni zmaj ali jadralno padalo, namenjeno za letenje dveh oseb;
23. trenažna cona je del zračnega prostora, nad kopnim ali teritorialnim morjem v katerem obstaja možnost prepovedi letenja z letalnimi napravami v določenem času;
24. velika popravila letalne naprave so vsa popravila, razen popravil, ki jih uporabniku letalne naprave dovoli proizvajalec ter so določena v navodilu za letenje in vzdrževanje letalne naprave;
25. VFR (Visual Flight Rules) so pravila vizualnega letenja;
26. vodja letenja je oseba, ki je odgovorna za varno pripravo, organizacijo, izvajanje in vodenje letenja z letalnimi napravami;
27. vzletišče je določena kopenska ali vodna površina, ki je v celoti ali deloma namenjena za pristajanje, vzletanje in gibanje zrakoplovov določenih vrst in kategorij;
28. vzletna točka je določena površina na kopnem, ki se uporablja za vzletanje letalnih naprav;
29. ZPLS (Zveza za prosto letenje Slovenije) je zveza, ki združuje pilote letalnih naprav v Republiki Sloveniji;
30. zavarovano območje je tisto območje, ki pridobi poseben status (zaradi varstva naravnih vrednot) po postopku določenem z zakonom;
31. zrakoplov je vsaka naprava, ki se lahko obdrži v atmosferi zaradi reakcije zraka, razen reakcije zraka na zemeljsko površino;
32. zračni promet je gibanje zrakoplovov po zraku (let) in po letališčih ter vzletiščih.
4. člen
(definicija jadralnega zmaja in jadralnega padala)
(1) Jadralni zmaj je brezmotorni zrakoplov, toge in gibke konstrukcije, ki se v celoti ali delno krmari s premikanjem masnega središča in katerega masa dovoljuje vzlet in pristanek s pomočjo pilota. Jadralni zmaj lahko vzleti tudi s pomočjo motornega vozila, aerozaprege, čolna ali vitla.
(2) Jadralno padalo je brezmotorni zrakoplov, brez toge konstrukcije, s katerim se vzleta in pristaja s pomočjo pilota. Jadralno padalo lahko vzleti tudi s pomočjo motornega vozila, čolna ali vitla.
(3) V nadaljevanju se za oba tipa zrakoplovov, navedena v predhodnih dveh odstavkih tega člena, uporablja izraz »letalna naprava«.
(4) Če sta letalna naprava ali pilot letalne naprave opremljena z motorjem, se za letenje smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo področje ultralahkih letalnih naprav.
II. IZDELAVA LETALNE NAPRAVE
5. člen
(proizvodnja in amaterska gradnja letalne naprave)
(1) Proizvodnja letalne naprave je izdelava letalnih naprav pri pooblaščenem proizvajalcu. Letalna naprava se v Republiki Sloveniji lahko proizvaja le pri pooblaščenem proizvajalcu. Proizvajalca letalne naprave pooblasti uprava v skladu z določbami pravilnika, ki ureja atestiranje in proizvodnjo jadralnih zmajev in jadralnih padal, ki ga izda minister, pristojen za promet in zveze.
(2) Amaterska gradnja letalnih naprav je izdelava letalne naprave s strani posameznika. Amaterska gradnja letalnih naprav je dovoljena, če so izpolnjeni pogoji za njihovo gradnjo, določeni v tretjem odstavku 7. člena te uredbe.
(3) Amatersko grajeno letalno napravo lahko uporablja le amaterski graditelj sam ali preizkusni pilot letalne naprave v fazi preizkušanja te naprave, ki ima pooblastilo preizkusnega pilota.
6. člen
(pogoji za proizvodnjo letalne naprave)
(1) Proizvodnjo letalnih naprav lahko opravlja le pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki poleg splošnih pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti izpolnjuje tudi posebne pogoje glede delovnih prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja za izdelavo ter operativno tehničnih postopkov, ki jih določi uprava.
(2) Proizvodnja letalne naprave in njena uporaba brez atesta tipa letalne naprave ni dovoljena.
7. člen
(atestiranje tipa letalne naprave)
(1) Atestiranje je postopek, s katerim se ugotovi, če trdnost letalne naprave in njene letalne sposobnosti ustrezajo tehničnim zahtevam ter predloženi tehnični dokumentaciji, kar se ugotovi s preizkušanjem.
(2) Preizkušanje iz prvega odstavka tega člena opravi pooblaščena oseba, ki izpolnjuje pogoje glede prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja in glede operativno-tehničnih postopkov, ki jo za to pooblasti uprava.
(3) Atestiranje, proizvodnja letalnih naprav in amaterska gradnja se izvaja v skladu z določbami pravilnika, ki ureja atestiranje in proizvodnjo jadralnih zmajev in jadralnih padal, ki ga izda minister, pristojen za promet in zveze.
8. člen
(potrdilo proizvajalca letalne naprave o ustreznosti letalne naprave)
(1) Po uspešno opravljenem atestiranju letalne naprave izda proizvajalec za vsako letalno napravo potrdilo proizvajalca o ustreznosti letalne naprave, s katerim potrjuje, da je letalna naprava sposobna za varno letenje.
(2) Potrdilo proizvajalca iz prejšnjega odstavka se izda na obrazcu št. JZ-01 oziroma JP-01, odvisno od letalne naprave. Obrazca sta razvidna iz prilog št. 1 in št. 2, ki sta sestavni del te uredbe.
9. člen
(navodila za letenje in vzdrževanje letalne naprave ter spremembe in velika popravila letalne naprave)
(1) Proizvajalec letalne naprave mora izdati za vsako letalno napravo navodilo za letenje in vzdrževanje.
(2) Navodilo za letenje in vzdrževanje letalne naprave mora vsebovati podatke o:
1. namenu,
2. dovoljeni teži pilota (pilota in sopotnika v tandem letalni napravi),
3. območju dovoljenega premikanja masnega središča (samo pri zmaju),
4. letalnih lastnostih,
5. stabilnosti in vodljivosti,
6. omejitvah uporabe,
7. vzdrževanju in popravilih, ki jih lahko opravlja uporabnik letalne naprave,
8. navodilo za predpoletni pregled, sestavljanje, razstavljanje in hrambo letalne naprave.
(3) Spremembe in velika popravila na letalni napravi lahko opravlja le pooblaščeni proizvajalec iz 6. člena te uredbe oziroma pooblaščena oseba, ki jo pooblasti proizvajalec ali uprava.
III. SPOSOBNOST ZA LETENJE IN DOVOLJENJE ZA UPORABO LETALNE NAPRAVE
10. člen
(sposobnost za letenje in dovoljenje za uporabo letalne naprave)
(1) Sposobnost letalne naprave za letenje ugotovi pooblaščena oseba, ko opravi tehnični pregled letalne naprave.
(2) Lastnik ali uporabnik jadralnega zmaja je dolžan vsakih pet let opraviti tehnični pregled za ugotovitev sposobnosti letalne naprave za letenje pri pooblaščeni osebi ali proizvajalcu. Pri novi letalni napravi tehnični pregled ni potreben, če je priloženo potrdilo proizvajalca o ustreznosti (obrazec JZ-01) ali tuj atest, ki ga prizna uprava.
Vsebina obrazca je razvidna iz priloge št. 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Lastnik ali uporabnik jadralnega padala je dolžan vsaki dve leti opraviti tehnični pregled za ugotovitev sposobnosti letalne naprave za letenje pri pooblaščeni osebi ali proizvajalcu. Pri novi letalni napravi tehnični pregled ni potreben, če je priloženo potrdilo proizvajalca o ustreznosti (obrazec JP-01) ali tuj atest, ki ga prizna uprava.
Vsebina obrazca je razvidna iz priloge št. 2, ki je sestavni del te uredbe.
(4) Pooblaščena oseba iz prvega odstavka tega člena potrdi tehnično sposobnost letalne naprave po opravljenem tehničnem pregledu, z izpolnitvijo treh enakih izvodov obrazcev (nalepk) ZP-01, na katerih morajo biti vpisani naslednji podatki:
1. proizvajalec, tip in model letalne naprave,
2. serijska številka letalne naprave,
3. leto proizvodnje letalne naprave,
4. država, ki je izdala atest in številko atesta,
5. datum izvedbe tehničnega pregleda,
6. številka pooblastila pooblaščene osebe.
Vsebina obrazca je razvidna iz priloge št. 3, ki je sestavni del te uredbe.
(5) En izvod izpolnjenega obrazca iz prejšnjega odstavka hrani uprava, drug izvod hrani LZS, tretji izvod pa pooblaščena oseba po opravljenem tehničnem pregledu nalepi na vzdolžno cev jadralnega zmaja oziroma na stabilizator jadralnega padala.
11. člen
(tuj atest tipa letalne naprave)
Pri ugotavljanju sposobnosti letalne naprave za letenje se upošteva atest tipa letalne naprave, ki ga je izdala druga država, oziroma pooblaščeni organ druge države, če je razvidno, po katerih konstrukcijskih standardih je letalna naprava izdelana in če le-ti niso manj zahtevni od domačih standardov.
12. člen
(tehnični pregled letalne naprave)
Tehnični pregled letalne naprave se izvaja po navodilu za tehnične preglede letalnih naprav, ki ga izda minister, pristojen za promet in zveze, na predlog uprave.
13. člen
(identifikacija letalne naprave)
Identifikacija letalne naprave in njena evidenca se zagotavljata s pomočjo nalepke iz četrtega odstavka 10. člena te uredbe.
IV. POGOJI ZA UPORABO IN VZDRŽEVANJE LETALNE NAPRAVE
14. člen
(pogoji za uporabo letalne naprave)
Letalna naprava se sme uporabljati samo, če ima veljavno potrdilo proizvajalca o ustreznosti letalne naprave iz 8. člena te uredbe in če je s tehničnim pregledom ugotovljena njena sposobnost za letenje v skladu z določbami 10. člena te uredbe, razen v primeru iz drugega odstavka 48. člena.
15. člen
(uporaba in vzdrževanje letalne naprave v skladu z navodili)
Lastnik oziroma uporabnik letalne naprave mora uporabljati in vzdrževati letalno napravo v skladu z navodili za letenje in vzdrževanje letalne naprave iz 9. člena te uredbe.
16. člen
(namen uporabe letalne naprave)
(1) Letalna naprava se sme uporabljati za športno letenje, tekmovanja in za usposabljanje pilotov letalne naprave.
(2) Letalna naprava se sme uporabljati samo v skladu z namenom uporabe, za katerega je bila atestirana in ki je predviden v navodilih za uporabo letalne naprave.
(3) Pilot letalne naprave, ki je opravil izpit za pilota tandema, lahko leti s sopotnikom. Pred letom pilot letalne naprave sopotnika teoretično pripravi na let in ga seznani z obvestilom o uporabi letalne naprave iz 17. člena te uredbe.
17. člen
(obvestilo o uporabi letalne naprave)
Letalna naprava, ki se uporablja za letenje v tandemu, mora imeti na vidnem mestu nameščeno čitljivo obvestilo, napisano v slovenskem in angleškem jeziku, ki se glasi:
OBVESTILO:
LETITE NA LASTNO ODGOVORNOST!
NOTICE:
YOU FLY ON YOUR OWN RESPONSIBILITY!
18. člen
(vzletne točke in pristajalna mesta)
(1) Vzletne točke in pristajalna mesta morajo izpolnjevati pogoje, ki zagotavljajo varen vzlet in pristanek letalne naprave.
(2) Evidenco vzletnih točk in pristajalnih mest, kjer se izvaja organizirano letenje vodi uprava. Organizirano letenje z vzletnih točk se dovoli po vpisu v evidenco. Za vpis je potrebno predložiti:
1. soglasje lastnika zemljišča vzletne točke ter pristajalnega mesta,
2. strokovno mnenje Uprave Republike Slovenije za varstvo narave v katerem je ugotovljeno, da vzletna točka, pristajalno mesto ter območje letenja niso v nasprotju z naravovarstvenimi omejitvami,
3. dovoljenje za poseg v prostor, če je za ureditev vzletne točke ali pristajalnega mesta potreben poseg v prostor oziroma sprememba namenske rabe prostora,
4. uporabno dovoljenje, če je za ureditev vzletne točke ali pristajalnega mesta potrebna graditev objekta,
5. soglasje upravljavca športnega letališča oziroma vzletišča kolikor je vzletna točka ali pristajalno mesto v coni športnega letališča oziroma vzletišča,
6. navodilo za uporabo vzletne točke ter pristajalnega mesta, ki obsega:
– osnovne podatke o vzletni točki in pristajalnem mestu,
– lokacijo in dostop do vzletne točke in pristajalnega mesta,
– območje uporabe zračnega prostora,
– organizacijo letenja,
– vodenje letenja,
– koordinacijo organizacije in vodenja letenja kolikor se vzletne točke ali pristajalna mesta nahajajo v coni športnega letališča ali vzletišča,
– opremo na vzletni točki in pristajalnem mestu,
– postopke v sili,
– na topografski karti v razmerju 1:50.000 vrisano:
– točno pozicijo vzletne točke ter pristajalnega mesta,
– območje uporabe zračnega prostora.
(3) Po opravljenem vpisu vzletne točke in pristajalnega mesta v evidenco se prosilcu izda potrdilo o vpisu.
(4) Za vzletanje in pristajanje lahko pilot letalne naprave uporablja tudi športna letališča in vzletišča v skladu z dogovorom med fizično ali pravno osebo in upravljavcem športnega letališča ali vzletišča. Upravljavec športnega letališča oziroma vzletišča izda pisno soglasje za čas, ko se leti dovolijo, v prilogi soglasja pa mora biti določena koordinacija, organizacija in vodenje letenja.
19. člen
(pravila letenja in omejitve)
(1) Letenje z letalno napravo v zračnem prostoru Republike Slovenije se mora izvajati v skladu s predpisi o letenju.
(2) Poleg splošnih pravil o letenju iz prvega odstavka tega člena, veljajo za letenje z letalno napravo še naslednja pravila, izjeme in omejitve:
1. Z letalno napravo se sme leteti samo po pravilih dnevnega vizualnega letenja (VFR), v času od pol ure pred sončnim vzhodom do pol ure po sončnem zahodu.
2. Letalna naprava lahko leti le v nekontroliranem zračnem prostoru klasifikacije »G«, ki je objavljena v Zborniku zrakoplovnih informacij (AIP) Republike Slovenije ter v skladu z določbami te uredbe.
3. Letenje z letalno napravo v coni športnih letališč in vzletišč, ki se nahajajo v klasifikaciji “G” je dovoljeno, če pilot letalne naprave pridobi soglasje upravljavca športnega letališča ali vzletišča oziroma soglasje vodje letenja na športnem letališču ali vzletišču.
4. Prepovedano je letenje z letalno napravo nad določenim območjem v nekontroliranem zračnem prostoru klasifikacije “G”, ki je v skladu z zakonom razglašeno za prepovedano cono. V določenem času pod določenimi pogoji je prepovedano letenje v pogojno prepovedanih conah in trenažnih conah kar se objavi z obvestilom pilotom (NOTAM).
5. Posamezni vzleti z letalnimi napravami se lahko izvajajo izven vzletnih točk samo v primeru letenja posameznikov ter pri osnovnem usposabljanju kandidatov za pridobivanje dovoljenja pilota letalne naprave v skladu s programom usposabljanja, če tako letenje ni v nasprotju z režimi zavarovanih območij.
6. Pri preletih z letalno napravo se lahko pristanek opravi izven pristajalnih mest. Pri preletih je obvezna uporaba višinomera.
7. Letalna naprava lahko leti pod najmanjšo višino, določeno za vizualno letenje, v skladu s predpisi, ki urejajo pravila o letenju zrakoplovov. Pri tem mora biti zagotovljena najmanjša višina, ki zagotavlja varen pristanek. Letalna naprava mora leteti najmanj 50 metrov nad cestami, železnicami, žičnicami, daljnovodi, drugimi objekti ter nad skupinami ljudi.
8. Časovni presledek med dvema vzletoma, oziroma razdalja med dvema letalnima napravama, na isti vzletni točki mora zagotavljati varno vzletanje.
9. Če dve letalni napravi letita ena nasproti drugi na isti višini, morata pilota zaviti desno, tako da je medsebojna razdalja med letalnima napravama najmanj 50 metrov.
10. Če se smeri letenja letalnih naprav, ki letijo na približno enaki višini, križajo, ima prednost letalna naprava, ki je na desni strani druge letalne naprave. Letalna naprava, ki nima prednosti, mora zaviti v svojo desno stran tako, da pusti naprej letalno napravo s prednostjo na razdalji najmanj 50 metrov. S križanjem smeri letenja letalne naprave je mišljeno, da seka ena letalna naprava drugi letalni napravi smer pod kotom od 70 do 160 stopinj.
11. Letalna naprava, ki jo prehiteva druga letalna naprava, ima prednost. Letalna naprava, ki leti z večjo hitrostjo, prehiteva letalno napravo, ki leti z manjšo hitrostjo, na razdalji najmanj 50 metrov.
12. Kadar letita dve letalni napravi druga proti drugi na isti višini na pobočju, ima prednost letalna naprava, ki ima pobočje na desni strani, druga letalna naprava pa mora zaviti desno od pobočja.
13. Prepovedano je prehitevati na isti višini, če imata obe letalni napravi na desni strani pobočje. Če imata letalni napravi pobočje na levi strani, je dovoljeno prehitevati tako da letalna naprava, ki leti z večjo hitrostjo, prehiteva po desni strani letalno napravo, ki leti z manjšo hitrostjo.
14. Če leti več letalnih naprav v istem termičnem vzgorniku z majhno višinsko razliko, ima prednost tista letalna naprava, ki je prva začela krožiti. Letalne naprave krožijo v tistem zavoju (levem ali desnem) v katerem je začela krožiti prva, sprednja letalna naprava.
15. Letenje v oblakih ni dovoljeno.
16. Če pristaja hkrati več letalnih naprav, ima prednost tista letalna naprava, ki leti na manjši višini.
17. Na tekmovanjih se lahko leti v okviru pravil, ki jih določa pravilnik, ki ga je za tekmovanja sprejela LZS v skladu s predpisi Mednarodne aeronavtične zveze (FAI).
18. Z letalno napravo lahko leti ena, na tandem letalni napravi pa največ dve osebi, v skladu z določbami te uredbe.
(3) Iz razlogov zagotavljanja varnosti letenja ali naravovarstvenih razlogov uprava objavi vzletne točke, pristajalna mesta ter območja v katerih se dovoli letenje z letalnimi napravami oziroma v katerih območjih omeji ali prepove letenje z letalnimi napravami.
(4) Pilot letalne naprave mora za vzlet z vitlom, čolnom, motornim vozilom in v aerozapregi pridobiti dovoljenje uprave. Dovoljenje uprave se vpiše v dovoljenje pilota letalne naprave na tretjo stran v rubriko »opombe«.
20. člen
(letenje letalnih naprav v kontroliranem zračnem prostoru)
(1) Letenje z letalno napravo v kontroliranem zračnem prostoru ni dovoljeno, razen v kontroliranem zračnem prostoru klasifikacije E pod pogojem, da je uprava izdala posebno dovoljenje po predpisih o načinu izdajanja dovoljenj za lete zrakoplovov.
(2) Uprava v posebnem dovoljenju, iz prvega odstavka tega člena, določi pogoje za izvajanje letenja v kontroliranem zračnem prostoru.
21. člen
(oprema pilota letalne naprave in oprema letalne naprave)
(1) Pilot letalne naprave oziroma učenec za pilota letalne naprave mora imeti med letenjem ustrezno čelado. Pilot letalne naprave ne sme dovoliti, da na isti letalni napravi (tandemu) hkrati z njim leti druga oseba, ki nima ustrezne čelade.
(2) Z letalno napravo se ne sme leteti višje od 150 metrov nad tlemi, če letalna naprava oziroma pilot letalne naprave nima ustreznega reševalnega padala.
(3) Pri usposabljanju mora imeti učenec radijsko zvezo s pooblaščenim učiteljem, v skladu s programom usposabljanja, na predpisani frekvenci za jadralne padalce in jadralne zmajarje.
22. člen
(vodja letenja)
(1) Letenje z letalno napravo zaradi usposabljanja, športnega tekmovanja ali javnih prireditev mora nadzorovati vodja letenja, ki ima dovoljenje pilota letalne naprave.
(2) Vodja letenja z letalno napravo, ima pri usposabljanju dolžnost, da:
1. pred začetkom letenja preveri brezhibnost letalne naprave z vizualnim pregledom letalne naprave in s pregledom identifikacijske nalepke letalne naprave;
2. pred začetkom letenja preveri, ali so učenci za pilota letalne naprave vpisani v evidenco učencev in ali so opremljeni s predpisano opremo;
3. preveri meteorološko situacijo in v odvisnosti od vremenskih razmer izda soglasje za letenje;
4. skrbi za red in disciplino na vzletni točki oziroma pristajalnem mestu;
5. prepove letenje osebi, za katero se posumi, da uporablja letalno napravo ali opremo, ki nista brezhibni, ali osebi, ki duševno in telesno ni sposobna leteti z letalno napravo oziroma je pod vplivom alkohola, mamila ali drugega psihoaktivnega sredstva;
6. nalaga učencem za pilota letalne naprave naloge v okviru programa in predpisov in nadzoruje letenje z letalno napravo;
7. odloča o začetku, prekinitvi in koncu letenja z letalno napravo;
8. prepove letenje z letalno napravo osebi, ki krši pravila letenja, ali kako drugače ogroža varnost letenja.
(3) Vodja letenja iz prvega odstavka tega člena, ima v primeru športnega tekmovanja ali javne prireditve dolžnost, da:
1. preveri meteorološko situacijo in v odvisnosti od vremenskih razmer izda dovoljenje za letenje;
2. vzdržuje red in disciplino na vzletni točki oziroma pristajalnem mestu;
3. prepove letenje osebi, za katero se posumi, da uporablja letalno napravo ali opremo, ki ne izpolnjujeta pogojev za varno letenje ali osebi, ki duševno in telesno ni sposobna leteti z letalno napravo oziroma je pod vplivom alkohola, mamila ali drugega psihoaktivnega sredstva;
4. odloča o začetku, prekinitvi in koncu letenja z letalnimi napravami;
5. prepove letenje z letalno napravo osebi, ki krši pravila letenja, ali kako drugače ogroža varnost letenja.
23. člen
(akrobatsko letenje z letalno napravo)
(1) Akrobatsko letenje z letalno napravo se dovoli samo, če je letalna naprava atestirana za akrobatsko letenje in je v navodilih proizvajalca določeno, da je letalna naprava namenjena za akrobatsko letenje.
(2) Pilot letalne naprave lahko izvaja akrobacije pod pogojem, da ima po pridobivanju dovoljenja pilota letalne naprave najmanj 100 ur letenja ter opravljen izpit po programu usposabljanja za akrobatsko letenje z letalno napravo. Usposobljenost za akrobatsko letenje se pilotu letalne naprave vpiše v dovoljenje pilota letalne naprave na tretji strani v rubriko »opombe«.
(3) Prepovedano je akrobatsko letenje nad naselji, cestami, železnicami, žičnicami, daljnovodi, drugimi objekti ter nad skupinami ljudi.
(4) Akrobatsko letenje se mora izvajati na varni višini.
V. USPOSABLJANJE, IZPITI, DOVOLJENJA IN POOBLASTILA PILOTOV LETALNIH NAPRAV, PRIZNAVANJE TUJIH DOVOLJENJ IN ZDRAVNIŠKI PREGLEDI
24. člen
(pogoji za usposabljanje)
(1) Oseba, ki se usposablja za pilota letalne naprave, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da ni mlajša od petnajst let;
2. da glede zdravstvenih pogojev izpolnjuje pogoje, ki so predpisani za voznika vozil kategorije »B« oziroma višje, kot je to določeno z zakonom, ki ureja varnost cestnega prometa;
3. da je pred praktičnim usposabljanjem za pilota letalne naprave uspešno končala osnovno teoretično usposabljanje po potrjenem programu usposabljanja pilotov za letenje z letalnimi napravami, kar dokaže z uspešno opravljenim pisnim testom;
4. da je vpisana v evidenco učencev pri pooblaščenem učitelju za določeno letalno napravo;
5. da vlogi za začetek usposabljanja priloži overjeno pisno soglasje staršev ali skrbnika, če je mlajša od osemnajst let.
(2) Usposabljanje za pilote letalnih naprav se opravlja po programu usposabljanja pilotov za letenje z letalnimi napravami, ki ga potrdi uprava.
(3) Usposabljanje pilotov letalnih naprav lahko opravlja pooblaščeni učitelj letenja za določeno letalno napravo, ki ga pooblasti uprava.
25. člen
(prošnja za opravljanje izpita)
Oseba, ki želi opraviti izpit za pilota letalne naprave, ne sme biti mlajša od šestnajst let in mora prošnji za opravljanje izpita, priložiti:
1. dokazilo o naletu, ki je predpisan s programom usposabljanja,
2. izjavo pooblaščenega učitelja letenja, da je kandidat izpolnil določeni program usposabljanja in je pripravljen na izpit,
3. zdravniško spričevalo za voznika vozil kategorije »B« oziroma višje.
26. člen
(izpit pilota letalne naprave)
(1) Izpit za pilota letalne naprave se opravi pred izpitno komisijo, ki jo z liste pooblaščenih strokovnjakov imenuje uprava. Izpit za pridobitev dovoljenja pilota letalne naprave sestavljata teoretični in praktični del, v skladu s programom usposabljanja pilotov za letenje z letalno napravo.
(2) Teoretični del izpita obsega:
1. osnove aerodinamike in mehanike letenja (teorijo letenja),
2. letalsko meteorologijo,
3. konstrukcije in materiale,
4. postopke v sili,
5. letalsko medicino,
6. letalske predpise.
(3) Po uspešno opravljenem teoretičnem delu izpita kandidat pristopi k praktičnemu delu izpita. Izpitni let se opravi po programu usposabljanja pilotov letalnih naprav.
27. člen
(pilot letalne naprave)
(1) Z letalno napravo lahko upravlja oseba, ki ima veljavno dovoljenje pilota letalne naprave in izpolnjuje zdravstvene pogoje.
(2) Pod nadzorom pooblaščenega učitelja letenja z letalno napravo lahko upravlja tudi oseba, ki se usposablja za pridobitev dovoljenja pilota letalne naprave, v skladu s pogoji iz 24. člena te uredbe.
28. člen
(izpiti za pridobivanje pooblastila)
(1) Izpiti za pridobivanje posameznih vrst pooblastil se opravijo pred izpitno komisijo, ki jo z liste pooblaščenih strokovnjakov imenuje uprava.
(2) Izpit sestavljata teoretični in praktični del, v skladu s programom usposabljanja za pridobivanje pooblastila.
(3) Na podlagi opravljenega izpita se v dovoljenje pilota letalne naprave vpiše ustrezno pooblastilo. Za izdajo in vpis pooblastila se smiselno uporabljajo določbe te uredbe o izdaji dovoljenja pilota letalne naprave.
(4) Pooblastila so:
1. pooblastilo »U«: učitelj letenja z letalno napravo,
2. pooblastilo »T«: pilot tandem letalne naprave,
3. pooblastilo »P«: preizkusni pilot letalne naprave.
29. člen
(usposabljanje za pridobivanje pooblastila)
(1) Kandidat za opravljanje izpita za učitelja letenja z letalno napravo mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. imeti mora najmanj osemnajst let starosti,
2. imeti mora najmanj 100 ur letenja z letalno napravo.
(2) Izpit za učitelja letenja z letalno napravo se opravi pred komisijo, ki jo z liste pooblaščenih strokovnjakov imenuje uprava. Izpit sestavljata teoretični in praktični del, v skladu s programom usposabljanja za učitelja letenja z letalno napravo.
(3) Teoretični del izpita za učitelja letenja z letalno napravo obsega:
1. osnove aerodinamike in mehanike letenja (teorijo letenja),
2. letalsko meteorologijo,
3. postopke v sili,
4. letalske predpise,
5. letalsko medicino,
6. prvo pomoč,
7. metodiko poučevanja.
(4) Praktični del izpita za učitelja letenja obsega izpitni let, ki se opravi po programu usposabljanja za učitelja letenja z letalno napravo.
(5) Izpit za pilota tandema z letalno napravo se opravi pred komisijo, ki jo z liste pooblaščenih strokovnjakov imenuje uprava. Izpit sestavljata teoretični in praktični del, v skladu s programom usposabljanja za pilota tandema z letalno napravo.
(6) Kandidat za opravljanje izpita za pilota tandema z letalno napravo mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. imeti mora najmanj osemnajst let starosti,
2. imeti mora najmanj 150 ur letenja z letalno napravo.
(7) Teoretični del izpita za pilota tandema z letalno napravo obsega:
1. osnove aerodinamike in mehanike letenja (teorijo letenja),
2. letalsko meteorologijo,
3. postopke v sili,
4. letalske predpise,
5. letalsko medicino,
6. prvo pomoč.
(8) Praktični del izpita za pilota tandema obsega izpitni let, ki se opravi po programu usposabljanja za pilota tandema z letalno napravo.
(9) Izpit za preizkusnega pilota letalne naprave se opravi pred komisijo, ki jo z liste pooblaščenih strokovnjakov imenuje uprava. Izpit sestavljata teoretični in praktični del, v skladu s programom usposabljanja za preizkusnega pilota letalne.
(10) Kandidat za opravljanje izpita za preizkusnega pilota letalne naprave mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. imeti mora najmanj osemnajst let starosti,
2. imeti mora najmanj 200 ur letenja z letalno napravo,
3. imeti mora najmanj po 20 ur letenja na petih različnih tipih letalne naprave.
(11) Teoretični del izpita za preizkusnega pilota letalne naprave obsega:
1. aerodinamiko in mehaniko letenja (višji nivo),
2. materiale in konstrukcijo letalnih naprav,
3. meritve in metode preizkušanja,
4. postopke v sili.
(12) Praktični del izpita za preizkusnega pilota obsega izpitni let, ki se opravi po programu usposabljanja za preizkusnega pilota letalne naprave.
30. člen
(izdaja in veljavnost dovoljenja pilota letalne naprave)
(1) Dovoljenje pilota letalne naprave izda uprava, na zahtevo osebe, ki je opravila izpit za pilota letalne naprave.
(2) Obrazec dovoljenja pilota letalne naprave se izda z vsebino, določeno v obrazcu številka JZ-02 za jadralne zmaje in JP-02 za jadralna padala. Obrazca sta razvidna iz prilog št. 4 in št. 5, ki sta sestavni del te uredbe. Evidenco izdanih dovoljenj in pooblastil ter podaljšanj pooblastil vodi uprava s čimer sproti obvešča LZS.
(3) Veljavnost dovoljenja pilota letalne naprave je neomejena pod pogojem, da pilot letalne naprave izpolnjuje vseskozi tudi zdravstveno sposobnost. Zdravstveno sposobnost pilot letalne naprave dokazuje z veljavnim vozniškim dovoljenjem.
(4) Veljavnost pooblastila iz četrtega odstavka 28. člena te uredbe se podaljša za štiri leta, če kandidat:
1. naleti z letalno napravo v času veljavnosti vsako leto najmanj 10 ur s pooblastilom,
2. predloži pisno potrdilo, da je opravil obnovitev teoretičnih znanj, ki jih vsako leto organizira pooblaščena oseba v soglasju z upravo,
3. predloži zdravniško spričevalo za voznika vozil kategorije »B« oziroma višje.
31. člen
(knjižica letenja z letalno napravo)
Pilot letalne naprave ali učenec za pilota letalne naprave vpisuje svoje letenje z letalno napravo v knjižico letenja z letalno napravo, ki jo izda uprava. Učencu za pilota letalne naprave mora potrditi vpisani nalet učitelj letenja z letalno napravo. Za verodostojnost vpisov letenja v knjižico letenja je odgovoren pilot letalne naprave oziroma učitelj letenja.
32. člen
(usposabljanje kandidatov)
(1) Usposabljanje kandidatov za pridobivanje dovoljenja pilota letalne naprave ter za pridobivanje pooblastil iz te uredbe opravljajo pooblaščeni učitelji letenja, ki jih pooblasti uprava.
(2) Za šolanje pilotov jadralnih zmajev in jadralnih padal se ne uporablja pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati šole ali šolski centri za usposabljanje zrakoplovnega osebja (Uradni list RS, št. 23/95).
(3) Uprava pooblaščenim učiteljem določi pogoje za opravljanje usposabljanja.
33. člen
(priznavanje tujih dovoljenj)
(1) V Republiki Sloveniji lahko letijo z letalnimi napravami tujci, ki imajo veljavno dovoljenje pilota letalne naprave, ki ga je izdala tuja država oziroma njen pristojni organ ter športno dovoljenje (FAI) ali dokazilo o mednarodni usposobljenosti pilota letalne naprave (IPPI), ki ga izdaja Mednarodna aeronavtična zveza (FAI). Tujci brez športnega dovoljenja (FAI) ali dokazila (IPPI) lahko v Republiki Sloveniji letijo samo pod nadzorom učitelja letenja.
(2) Učitelji letenja iz tujine lahko poučujejo letenje v Republiki Sloveniji pod pogojem, da pri upravi pridobijo posebno dovoljenje.
(3) Slovenskemu državljanu se na podlagi veljavnega tujega dovoljenja pilota letalne naprave lahko izda slovensko dovoljenje, če le-tega priznava uprava.
34. člen
(zdravniški pregledi)
(1) Zdravniške preglede kandidati za pilota letalne naprave in piloti letalne naprave iz te uredbe opravljajo pri pooblaščenih zdravstvenih organizacijah oziroma pooblaščenih zasebnih zdravnikih za preglede voznikov motornih vozil, ki so usposobljeni za opravljanje takih pregledov.
(2) Zdravniški pregledi pilotov jadralnih zmajev in jadralnih padal se ne opravljajo po določbah pravilnika o zdravstvenih pogojih za opravljanje del letalskega in drugega strokovnega osebja in o posebnih pogojih za opravljanje zdravniških pregledov letalskega in drugega strokovnega osebja, ki jih morajo izpolnjevati zdravstvene organizacije združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 81/89).
VI. PREISKOVANJE INCIDENTOV, RESNIH INCIDENTOV IN NESREČ TER SODELOVANJE PREISKOVALNIH ORGANOV
35. člen
(preiskovanje nesreč, resnih incidentov in incidentov)
(1) Nesreče letalnih naprav, resne incidente in incidente preiskuje stalna komisija za preiskovanje nesreč letalnih naprav, ki jo imenuje uprava z liste pooblaščenih strokovnjakov.
(2) Preiskovanje se izvaja v skladu s predpisi o preiskovanju letalskih nesreč, resnih incidentov in incidentov, ki veljajo za zrakoplove.
36. člen
(sodelovanje preiskovalnih organov)
Stalna komisija za preiskovanje nesreč letalnih naprav oziroma preiskovalci sodelujejo pri preiskavi s pravosodnimi organi.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
37. člen
(prekrški)
(1) Z denarno kaznijo od 100.000 SIT do 140.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki v zvezi z opravljanjem dejavnosti:
1. organizira ali izvede vzlet s sredstva, ki ni določeno za vzlet z letalno napravo (prvi in drugi odstavek 4. člena);
2. proizvaja letalno napravo brez pooblastila (prvi odstavek 5. člena);
3. ne izpolnjuje splošnih pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti kakor tudi posebnih pogojev glede delovnih prostorov, opremljenosti s tehničnimi sredstvi za delo, strokovnega osebja za izdelavo ter operativno tehničnih postopkov (prvi odstavek 6. člena);
4. proizvaja ali uporablja letalno napravo brez atesta za posamezen tip letalne naprave (drugi odstavek 6. člena);
5. preizkuša letalno napravo v postopku atestiranja brez izpolnjevanja predpisanih pogojev (drugi odstavek 7. člena);
6. atestira letalno napravo v nasprotju z določili pravilnika, ki ureja atestiranje in proizvodnjo letalnih naprav (tretji odstavek 7. člena);
7. ne izda po uspešno opravljenem atestiranju potrdila, s katerim se potrjuje, da je letalna naprava sposobna za varno letenje (prvi odstavek 8. člena);
8. ne izda navodila za letenje in vzdrževanje za vsako letalno napravo (prvi odstavek 9. člena);
9. opravlja spremembe in velika popravila na letalni napravi brez predpisanega pooblastila (tretji odstavek 9. člena);
10. ugotavlja sposobnost letalne naprave za letenje brez predpisanega pooblastila (prvi odstavek 10. člena);
11. prizna tuj atest po katerem so konstrukcijski standardi manj zahtevni od domačih standardov (11. člen);
12. opravlja tehnične preglede letalne naprave v nasprotju z navodilom (12. člen);
13. vzdržuje letalno napravo ali zagotavlja njeno uporabo v nasprotju s predpisanim navodilom (15. člen);
14. ne zagotovi, da ima letalna naprava za letenje v tandemu na vidnem mestu nameščeno obvestilo o uporabi letalne naprave (17. člen);
15. ne pridobi dovoljenja za proizvodnjo tipa letalne naprave v skladu s predpisi v predpisanem roku po tej uredbi (prvi odstavek 47. člena);
16. ne atestira letalne naprave v skladu s predpisi v predpisanem roku (prvi odstavek 48. člena);
17. ne izvede tehničnega pregleda za letalno napravo, ki ob uveljavitvi te uredbe nima atesta oziroma drugega ustreznega dokumenta v skladu s predpisi v predpisanem roku po tej uredbi (drugi odstavek 48. člena);
18. ne izvrši tehničnega pregleda letalne naprave v predpisanem roku po tej uredbi (tretji odstavek 48. člena).
(2) Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka tudi odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 30.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
38. člen
(prekrški)
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek vodja letenja, če:
1. če vodi letenje in nima dovoljenje pilota letalne naprave (prvi odstavek 22. člena);
2. pri usposabljanju pred začetkom letenja ne preveri brezhibnost letalne naprave z vizualnim pregledom letalne naprava in z pregledom identifikacijske nalepke letalne naprave (prva točka drugega odstavka 22. člena);
3. pri usposabljanju pred začetkom letenja ne preveri, ali so učenci za pilota letalne naprave vpisani v evidenco učencev in ali so opremljeni s predpisano opremo (druga točka drugega odstavka 22. člena);
4. pri usposabljanju ne preveri meteorološko situacijo in v odvisnosti od vremenskih razmer ne izda primernega soglasja za letenje (tretja točka drugega odstavka 22. člena);
5. pri usposabljanju ne skrbi za red in disciplino na vzletni točki oziroma pristajalnem mestu (četrta točka drugega odstavka 22. člena);
6. pri usposabljanju ne prepove letenja osebi, za katero se posumi, da uporablja letalno napravo ali opremo, ki nista brezhibna, ali osebi, ki duševno in telesno ni sposobna leteti z letalno napravo oziroma je pod vplivom alkohola, mamila ali drugega psihoaktivnega sredstva (peta točka drugega odstavka 22. člena);
7. pri usposabljanju ne nalaga učencem za pilota letalne naprave nalog v okviru programa in predpisov in ne nadzoruje letenje z letalno napravo (šesta točka drugega odstavka 22. člena);
8. pri usposabljanju ne odloča o začetku, prekinitvi in koncu letenja z letalno napravo (sedma točka drugega odstavka 22. člena);
9. pri usposabljanju ne prepove letenja z letalno napravo osebi, ki krši pravila letenja, ali kako drugače ogroža varnost letenja (osma točka drugega odstavka 22. člena);
10. v primeru športnega tekmovanja ali javne prireditve ne preveri meteorološke situacije in v odvisnosti od vremenskih razmer ne izda ustreznega dovoljenja za letenje (prva točka tretjega odstavka 22. člena);
11. v primeru športnega tekmovanja ali javne prireditve ne vzdržuje reda in discipline na vzletni točki oziroma pristajalnem mestu (druga točka tretjega odstavka 22. člena);
12. v primeru športnega tekmovanja ali javne prireditve ne prepove letenja osebi, za katero se posumi, da uporablja letalno napravo ali opremo, ki ne izpolnjujeta pogojev za varno letenje ali osebi, ki duševno in telesno ni sposobna leteti z letalno napravo oziroma je pod vplivom alkohola, mamila ali drugega psihoaktivnega sredstva (tretja točka tretjega odstavka 22. člena);
13. v primeru športnega tekmovanja ali javne prireditve ne odloča o začetku, prekinitvi in koncu letenja z letalno napravo (četrta točka tretjega odstavka 22. člena);
14. v primeru športnega tekmovanja ali javne prireditve ne prepove letenja z letalno napravo osebi, ki krši pravila letenja, ali kako drugače ogroža varnost letenja (peta točka tretjega odstavka 22. člena).
39. člen
(prekrški)
Z denarno kaznijo od 50.000 SIT do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. ne leti z letalno napravo po pravilih vizualnega dnevnega letenja (prva točka drugega odstavka 19. člena);
2. leti izven nekontroliranega zračnega prostora klasifikacije “G” (druga točka drugega odstavka 19. člena);
3. leti z letalno napravo v coni športnih letališč in vzletišč, ki se nahajajo v klasifikaciji “G” brez soglasja upravljavca športnega letališča in vzletišča oziroma vodje letenja na športnem letališču ali vzletišču (tretja točka drugega odstavka 19. člena);
4. leti v zračnem prostoru klasifikacije “G”, ki je v skladu z zakonom razglašeno za prepovedano cono ali če leti v določenem času v pogojno prepovedani ali trenažni coni (četrta točka drugega odstavka 19. člena);
5. leti z letalno napravo v nasprotju z režimi zavarovanih območij (peta točka drugega odstavka 19. člena);
6. leti v območjih v katerih je uprava prepovedala letenje z letalnimi napravami iz razlogov zagotavljanja varnosti letenja ali naravovarstvenih razlogov (tretji odstavek 19. člena);
7. vzleti z vitlom, čolnom, motornim vozilom ali v aerozapregi brez dovoljenja uprave (četrti odstavek 19. člena);
8. leti z letalno napravo v kontroliranem zračnem prostoru brez posebnega dovoljenja uprave (20. člen);
9. ne izvaja akrobacije z letalno napravo v skladu z določbami te uredbe (23. člen);
10. tujec leti brez veljavnega športnega dovoljenja (FAI) ali dokazila (IPPI) o mednarodni usposobljenosti pilota letalne naprave (prvi odstavek 33. člena);
11. učitelj letenja iz tujine poučuje letenje brez posebnega dovoljenja uprave (drugi odstavek 33. člena).
40. člen
(prekrški)
Z denarno kaznijo od 30.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. uporablja letalno napravo brez veljavnega potrdila proizvajalca oziroma dovoljenja za uporabo ali brez veljavnega tehničnega pregleda v skladu z določbami (8., 12. in 14. člen);
2. uporablja in vzdržuje letalno napravo v nasprotju z predpisanim navodilom (9. člen);
3. ne opravi predpisanega tehničnega pregleda v predpisanem času (drugi in tretji odstavek 10. člena);
4. uporablja letalno napravo v nasprotju z namenom predpisane uporabe (drugi odstavek 16. člena);
5. ne pripravi sopotnika za let in ga ne seznani z obvestilom o uporabi letalne naprave (tretji odstavek 16. člena);
6. izvaja letenje z letalno napravo v nasprotju s predpisi (prvi odstavek 19. člena);
7. pri preletih z letalno napravo ne uporablja višinomera (šesta točka drugega odstavka 19. člena);
8. ne leti v skladu s predpisano višino (sedma točka drugega odstavka 19. člena);
9. ne izvaja pravil letenja, da morata dve letalni napravi, ki letita ena nasproti drugi na isti višini, pilota zaviti desno, tako, da je medsebojna razdalja med letalnima napravama najmanj 50 metrov (deveta točka drugega odstavka 19. člena);
10. ne izvaja pravil letenja o predpisanih prednostih letalnih naprav pri letenju na enaki višini, kadar se križajo (deseta točka drugega odstavka 19. člena);
11. ne izvaja pravil letenja o predpisanem prehitevanju letalnih naprav (enajsta točka drugega odstavka 19. člena);
12. ne izvaja pravil letenja o prednosti letalnih naprav, kadar letita nasproti na isti višini (dvanajsta točka drugega odstavka 19. člena);
13. ne izvaja pravil letenja o prehitevanju na isti višini glede na strani pobočja (trinajsta točka drugega odstavka 19. člena);
14. ne izvaja pravil letenja o letu letalnih naprav v istem termičnem vzgorniku (štirinajsta točka drugega odstavka 19. člena);
15. ne izvaja pravil letenja o prepovedi letenja v oblakih (petnajsta točka drugega odstavka 19. člena);
16. ne izvaja pravil letenja kadar hkrati pristaja več letalnih naprav (šestnajsta točka drugega odstavka 19. člena);
17. ne izvaja pravil letenja, ki veljajo za tekmovanja (sedemnajsta točka drugega odstavka 19. člena);
18. leti z letalno napravo v nasprotju z omejitvijo glede števila oseb (osemnajsta točka drugega odstavka 19. člena).
41. člen
(prekrški)
Z denarno kaznijo od 25.000 SIT do 45.000 SIT se za prekršek kaznuje posameznik, če:
1. amatersko gradi letalno napravo v nasprotju s predpisanimi pogoji (drugi odstavek 5. člena);
2. uporabi amatersko grajeno letalno napravo v nasprotju s predpisano omejitvijo (tretji odstavek 5. člena);
3. vzleti ali pristane na športnem letališču ali vzletišču brez soglasja upravljavca oziroma vodje letenja športnega letališča ali vzletišča (četrti odstavek 18. člena).
42. člen
(prekrški)
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 40.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če:
1. med letenjem nima ustrezne čelade ali, če dopusti, da učenec za pilota letalne naprave ali druga oseba v tandemu med letenjem nima ustrezne čelade (prvi odstavek 21. člena);
2. leti višje od predpisane višine nad tlemi brez ustreznega reševalnega padala (drugi odstavek 21. člena).
43. člen
(izrek oziroma izterjava denarne kazni takoj na kraju prekrška)
Z denarno kaznijo 50.000 SIT kaznuje inšpektor takoj na kraju samem posameznika, če izvaja organizirano letenje izven vzletnih točk v nasprotju z izjemami, dopustnimi po tej uredbi (drugi odstavek 18. člena in peta točka drugega odstavka 19. člena).
44. člen
(izrek oziroma izterjava denarne kazni takoj na kraju prekrška)
Z denarno kaznijo 50.000 SIT kaznuje inšpektor takoj na kraju samem pooblaščenega učitelja letenja z letalnimi napravami oziroma posameznika, če:
1. ne zagotovi, da ima pri usposabljanju učenec vzpostavljeno radijsko zvezo z njim v skladu s programom usposabljanja na predpisani frekvenci (tretji odstavek 21. člena);
2. ne usposablja učenca oziroma pilota za letenje z letalnimi napravami po programu usposabljanja (drugi odstavek 24. člena);
3. usposablja učenca oziroma pilota letalne naprave brez posebnega pooblastila učitelja letenja za določeno letalno napravo (tretji odstavek 24. člena);
4. ne zagotovi, da učenec za pilota letalne naprave vpisuje nalet v knjižico letenja (31. člen).
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB TE UREDBE
45. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem določb te uredbe in drugih predpisov, ki urejajo jadralno zmajarstvo in jadralno padalstvo opravljajo letalski inšpektorji.
(2) Del nadzora nad izvajanjem določb te uredbe lahko opravljajo tudi policisti. Iz razlogov varovanja življenja, osebne varnosti in življenja ljudi lahko policisti preverijo:
1. dovoljenje pilota letalne naprave v skladu s 30. členom te uredbe;
2. tehnični pregled letalne naprave na podlagi nalepke iz 10. člena te uredbe, ki se mora nahajati na letalni napravi.
(3) V primeru kršenja določb te uredbe policisti podajo poročilo Prometnemu inšpektoratu Republike Slovenije.
(4) Nadzor iz stvarne pristojnosti s področja varstva narave in okolja opravljajo okoljska in gozdarska inšpekcija ter nadzorna služba zavarovanih območij.
IX. STROŠKI V ZVEZI S POSAMEZNIMI UPRAVNIMI DEJANJI
46. člen
(stroški)
(1) Za dovoljenje, pooblastilo, spričevalo, potrdilo, dovoljenje za usposabljanje, priznanje tuje listine, opravljanje izpitov, vpis v evidenco, tehnični pregled, atest tipa letalne naprave ter za druga dejanja na zahtevo stranke, ki jih v okviru svojih pristojnosti izvaja uprava oziroma pooblaščena oseba, vse v skladu z določbami te uredbe in na njeni podlagi izdanih predpisov, se plača stroške.
(2) Minister, pristojen za promet, v zvezi s prvim odstavkom tega člena in v soglasju z ministrom, pristojnim za finance določi ceno obrazcev in višino stroškov iz prejšnjega odstavka tega člena, ki jih stranke plačujejo upravi oziroma pooblaščeni osebi.
(3) Potrdilo o plačilu stroškov priloži predlagatelj vlogi za izdajo zahtevane listine ali predlaganega dejanja uprave, oziroma pooblaščene osebe.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
47. člen
(dovoljenje za proizvodnjo letalne naprave)
(1) Proizvajalci letalnih naprav morajo pridobiti dovoljenje za proizvodnjo tipa letalne naprave v skladu z določbami te uredbe v šestih mesecih od uveljavitve pravilnika za atestiranje in proizvodnjo jadralnih zmajev in jadralnih padal.
(2) Pravilnik za atestiranje in proizvodnjo jadralnih zmajev in jadralnih padal izda minister, pristojen za promet, v treh mesecih od uveljavitve te uredbe, na predlog LZS, ki je predhodno usklajen z upravo.
48. člen
(atestiranje, tehnični pregledi in evidence)
(1) Proizvajalci letalnih naprav morajo atestirati letalne naprave v skladu z določbami te uredbe v šestih mesecih od uveljavitve pravilnika za atestiranje in proizvodnjo jadralnih zmajev in jadralnih padal.
(2) Za letalno napravo, ki je v lasti državljana Republike Slovenije ali domače pravne osebe, pa ob uveljavitvi te uredbe nima atesta za tip letalne naprave oziroma drugega ustreznega dokumenta za tip letalne naprave, ki ga je izdala druga država oziroma pooblaščeni organ te države, mora lastnik letalne naprave, pred izdajo dovoljenja za uporabo letalne naprave, opraviti tehnični pregled letalne naprave v šestih mesecih od uveljavitve navodila za opravljanje tehničnih pregledov letalnih naprav. Dovoljenje za uporabo letalne naprave izda uprava.
(3) Tehnični pregled letalne naprave za ugotovitev sposobnosti za letenje mora lastnik oziroma uporabnik izvršiti v šestih mesecih od uveljavitve navodila za opravljanje tehničnih pregledov letalnih naprav iz te uredbe.
(4) Navodila za opravljanje tehničnih pregledov letalnih naprav izda minister, pristojen za promet, v treh mesecih od uveljavitve te uredbe, na predlog LZS, ki je predhodno usklajen z upravo.
(5) Navodila za vodenje evidenc iz te uredbe izda minister, pristojen za promet, v treh mesecih od uveljavitve te uredbe, na predlog LZS, ki je predhodno usklajen z upravo.
49. člen
(programi usposabljanj)
Programe usposabljanj za pridobitev dovoljenja pilota letalne naprave oziroma pooblastil iz te uredbe potrdi uprava v treh mesecih od uveljavitve te uredbe, na predlog ZPLS, ki ga predhodno odobri LZS.
50. člen
(dovoljenja pilota letalne naprave)
(1) Dovoljenje pilota letalne naprave s pooblastili izdano pred uveljavitvijo te uredbe, se na vlogo imetnika nadomesti z novim dovoljenjem in pooblastili v dvanajstih mesecih po uveljavitvi te uredbe.
(2) Dokumentacijo o opravljenih izpitih za pilote jadralnih padal, opravljenih izpitih za pooblastila ter evidence o izdanih dovoljenjih pilotov jadralnih padal ZPLS izroči upravi v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe.
(3) Evidenco vzletnih točk in pristajalnih mest ZPLS izroči upravi v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe.
(4) Iz evidence vzletnih točk in pristajalnih mest se brišejo vzletne točke in pristajalna mesta za katera ni predložena dokumentacija v skladu z določbami iz 18. člena v treh mesecih po uveljavitvi te uredbe.
51. člen
(prenehanje uporabe)
Z dnem, ko začne veljati ta uredba se preneha uporabljati pravilnik o zmajarstvu (Uradni list SFRJ, št. 17/87, 57/90 in 59/91) ter preneha veljati odredba o pogojih za letenje z napravami za prosti let (Uradni list SRS, št. 13/77).
52. člen
(začetek veljavnosti uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 345-11/98-2
Ljubljana, dne 18. februarja 1999.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik