Uradni list

Številka 12
Uradni list RS, št. 12/1999 z dne 26. 2. 1999
Uradni list

Uradni list RS, št. 12/1999 z dne 26. 2. 1999

Kazalo

564. Sklep o zadržanju izvrševanja tretjega odstavka 51.b člena, 51.c člena ter drugega odstavka 100. člena zakona o lokalni samoupravi, stran 1058.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahteve županov občin Preddvor, Cerklje, Naklo in Šenčur, na seji dne 4. februarja 1999
s k l e n i l o:
1. Izvrševanje tretjega odstavka 51.b člena, 51.c člena ter drugega odstavka 100. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97 in 74/98) se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži.
2. Do končne odločitve ustavnega sodišča
- opravljajo posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem organi občine, na katere območju je premoženje, ob soglasju vseh občin, ustanovljenih na območju posameznih prejšnjih občin in
– izvršujejo ustanoviteljske pravice do javnih zavodov, javnih podjetij ali skladov organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, ob soglasju vseh občin, za območje katerih je bil ustanovljen javni zavod, javno podjetje ali sklad.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Predlagatelji v zahtevi, vloženi dne 8. 1. 1999, navajajo, da naj bi bile izpodbijane določbe 100. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 74/98 – v nadaljevanju: novela ZLS-98) v nasprotju s 1., 2. in 9. členom ustave. S spremembami in dopolnitvami 100. člena naj bi zakon kljub ustavno zagotovljeni lokalni samoupravi posegel v še nedokončana delitvena razmerja skupnega premoženja in določil neživljenjske prekluzivne roke, ki onemogočajo, da bi se delitev skupne lastnine dokončala po dosedanjih veljavnih kriterijih. Menijo, da je določba, ki določa rok treh mesecev, ki pa se je glede na uveljavitev Novele ZLS-98 iztekel že po 12 dnevih, to je 30. 11. 1998, nestvarna, nelogična in glede na postavljene roke tudi dejansko in pravno neizvršljiva.
2. Izpodbijana določba 51.c člena je po mnenju predlagateljev v nasprotju z 2., 9., 14., 33., 67., 69. in 138. členom, z drugim odstavkom 146. člena in s 155. členom ustave. Poudarjajo, da imata država in lokalna skupnost po ustavi (9. člen) enakopraven položaj in da država ne bi smela posegati v že zagotovljeno pravico občin, da na podlagi zakonskih kriterijev, ki so bili do uveljavitve novele ZLS-98 nesporni, dokončajo tekoče postopke in si razdelijo skupno premoženje. Prenos premoženja, ki ga določa izpodbijana določba, naj bi pomenil nacionalizacijo premoženja novonastalih občin. Z izpodbijano določbo naj bi se občinam jemala možnost pridobivati prihodke od lastnega premoženja, kar je po 147. členu zakona o financiranju občin eden izmed temeljev financiranja lokalnih skupnosti.
3. Predlagatelji izpodbijajo tudi določbo drugega odstavka 100. člena, ki daje pravico upravljanja s še nerazdeljenim skupnim premoženjem le organom občine, na katere območju je premoženje oziroma v kateri je sedež javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada. Državni zbor naj ne bi imel nobene podlage za odvzem pravice upravljanja v prehodnem obdobju. Po mnenju predlagateljev izpodbijane določbe posegajo tudi retroaktivno v že začeta in še nedokončana delitvena razmerja, kar naj bi pomenilo kršitev prvega odstavka 155. člena ustave.
4. Vlagatelji zahtev predlagajo naj ustavno sodišče zadrži izvrševanje izpodbijanih določb, ker bi z izvršitvijo nastale nepopravljive posledice. Če občine v roku, določenem v prvem odstavku 100. člena ZLS, ne bodo razdelile skupnega premoženja, se bo dosedanja skupna lastnina prenesla in vknjižila na novega lastnika na podlagi zakona.
B)
5. Po določbi 39. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) lahko ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali deloma zadrži izvršitev zakona, če presodi, da bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.
6. Na podlagi izpodbijane nove določbe prvega odstavka 100. člena ZLS morajo prvi občinski sveti občin, ustanovljenih z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94 – popr. in 69/94 – v nadaljevanju: ZUODNO-94) na območju posameznih prejšnjih občin, opraviti delitev premoženja, ki je ob njihovi ustanovitvi prešlo v skupno lastnino, in urediti vsa druga medsebojna premoženjskopravna razmerja v treh mesecih po uveljavitvi novele ZLS-98 (18. 11. 1998), vendar najkasnje do 30. 11. 1998. Izpodbijani šesti odstavek 100. člena pa je določil posledice, ki nastanejo v primeru, če postopek ureditve premoženjskopravnih vprašanj med občinami ter delitev premoženja ni zaključena v roku iz prvega odstavka – to je v roku treh mesecev od uveljavitve novele ZLS-98 oziroma do 30. 11. 1998. Določa, da se skupno premoženje razdeli v skladu z določbami 51.c člena, to je na podlagi zakona.
7. Izpodbijane določbe so začele veljati dne 18. 11. 1998, torej tik pred lokalnimi volitvami, ko so občinski sveti, ki bi morali dokončati postopek razdelitve premoženja, že prenehali delovati. Namen izpodbijanih določb je nedvomno bil, da razdelijo premoženje še prvi občinski sveti do 30. 11. 1998, to je do novih lokalnih volitev v decembru 1998. Zakonodajalec je očitno predvideval, da bo od začetka veljavnosti novele ZLS-98 do 30. 11. 1998 ostalo več kot tri mesece. Glede na začetek veljavnosti novele dne 18. 11. 1998 rok treh mesecev iz prvega odstavka 100. člena nima več svojega smisla, saj je mandat prvim občinskim svetom že potekel z izvolitvijo oziroma s konstituiranjem novih občinskih svetov. Rok treh mesecev, ki je začel teči 19. 11. 1998, pa ne more zavezovati novih občinskih svetov, izvoljenih na rednih lokalnih volitvah decembra 1998, in zato tudi ne morejo nastopiti posledice, predvidene v šestem odstavku 100. člena. Ker do izvrševanja navedenih določb zaradi njihove nedorečenosti sploh ne more priti, niso podani pogoji, da bi ustavno sodišče zadržalo izvrševanje izpodbijanih določb drugega in šestega odstavka 100. člena ZLS. Vse druge določbe 100. člena, ki urejajo postopek in način delitve premoženja med občinami, ki so bile ustanovljene na območju prejšnjih občin, zavezujejo tudi nove občinske svete, izvoljene na lokalnih volitvah v decembru 1998, da nadaljujejo postopke delitve premoženja. S spremembo četrtega odstavka 100. člena (novi peti odstavek) je novela ZLS-98 omogočila, da je mogoče sprožiti upravni spor tudi, če arbitraže ni bilo mogoče oblikovati, in ne samo, če spora ni bilo mogoče rešiti v arbitražnem postopku.
8. Z vprašanjem delitve premoženja prejšnjih družbenopolitičnih skupnosti med občine, ustanovljene leta 1994, je neposredno povezan rok, ki ga določa prvi odstavek 51.b člena za delitev premoženja med občinami, ustanovljenimi z zakonom o spremembah in dopolnitvah ZUODNO (Uradni list RS, št. 56/98 in 75/98 – ZUODNO-98). Novela ZLS-98 je v členih 51.a, 51.b in 51.c povsem na novo uredila reševanje premoženjskopravnih razmerij v primerih, ko pride do nadaljnjih sprememb območij občin, ustanovljenih v letu 1994. Z ZUODNO-98 je prišlo do ustanovitve novih občin, ki so lahko nastale z združitvijo dveh ali več sosednjih občin, z razdelitvijo ene občine na dve ali več občin, z izločitvijo naselja ali več sosednjih naselij iz občine ali pa se je območje občine spremenilo s tem, da se je del občine izločil in priključil drugi občini. Člen 51.b določa kot temeljno načelo za urejanje premoženjskopravnih razmerij v primerih spremembe območij občin (razdelitev, izločitev in priključitev) sporazumno urejanje. To sporazumno urejanje pa je časovno omejeno z rokom treh mesecev po konstituiranju občinskih svetov. Če se občine v treh mesecih po konstituiranju ne sporazumejo o delitvi premoženja, zakon v 51.c členu podrobno določa, na kakšen način se razdeli premoženje. Določa tudi, da delitev učinkuje od dneva ustanovitve nove oziroma novih občin ali od dneva priključitve izločenega dela občine k sosednji občini.
9. Rok treh mesecev za razdelitev premoženja je prekluzivni rok, kar pomeni, da nespoštovanje roka pomeni nastop posledic na podlagi zakona, to je razdelitev premoženja na podlagi kriterijev, določenih v 51.c členu. Navedeni rok treh mesecev za sporazumno razdelitev premoženja je določen na podlagi predpostavke, da bodo vsi prvi občinski sveti v roku iz prvega odstavka 100. člena, to naj bi bilo najkasneje do 30. 11. 1998, uredili medsebojna premoženjskopravna razmerja oziroma če jih ne bodo, bo prišlo do razdelitve na podlagi zakona (šesti odstavek 100. člena). Potek roka treh mesecev iz prvega odstavka 51.b člena ima lahko posledice, ki nastopijo na podlagi zakona le, če bi dejansko vse prejšnje občine imele že urejena premoženjskopravna razmerja in ne bi več obstajala skupna lastnina na premoženju prejšnjih družbenopolitičnih skupnosti. Takšen primer je tudi nova Občina Jezersko, ki je nastala z izločitvijo dela ozemlja Občine Preddvor – ta pa še nima urejenih premoženjskopravnih razmerij z občinami, ustanovljenimi leta 1994 na območju takratne Občine Kranj. Zato posamezne nove občine, ustanovljene leta 1998, iz povsem objektivnih razlogov ne bodo mogle doseči sporazuma o delitvi premoženja pred ureditvijo premoženjskopravnih razmerij med prvoustanovljenimi občinami. Iz zakonodajnega gradiva (Poročevalec št. 61, z dne 23. 12. 1997, EPA 345 – II – prva obravnava), je razvidno, da več kot polovica občin, ustanovljenih leta 1994, še ni razdelila premoženja prejšnjih družbenopolitičnih skupnosti. Ker spoštovanje roka treh mesecev iz prvega odstavka 51.c člena za nekatere nove občine objektivno ne bo mogoče, bi lahko na podlagi 51.c člena prišlo do razdelitve premoženja na podlagi zakona, ne da bi občine imele možnost predhodnega sporazumevanja.
10. Kot je razvidno, zakonodajalec ni uskladil rokov za delitev premoženja prvoustanovljenih občin in rokov, ki naj bi zavezovali občine, ustanovljene leta 1998. Vsaka delitev premoženja novih občin pred ureditvijo premoženjskopravnih razmerij prvoustanovljenih občin bi lahko povzročila številne spore na področju že tako neurejenih premoženjskopravnih razmerij med občinami. Na podlagi 51.c člena bi lahko prišlo tudi do vpisa lastninske pravice na nepremičninah v zemljiško knjigo. Da bi se preprečili spori, ki bi nastajali zaradi že opisane neusklajenosti rokov za delitev premoženja občin, in s tem škodljive posledice, ki bi jih bilo naknadno po poteku trimesečnega roka iz prvega odstavka 51.b člena težko popraviti, je ustavno sodišče začasno zadržalo izvrševanje 51.c člena. Zadržanje pomeni, da se do končne odločitve ustavnega sodišča premoženje novih občin, ki ne bodo sporazumno razdelile skupnega premoženja v roku iz prvega odstavka 51.b člena, ne bo moglo razdeliti na podlagi določb 51.c člena.
11. Ustavno sodišče je začasno zadržalo tudi določbi tretjega odstavka 51.b člena in drugega odstavka 100. člena ZLS, ki spreminjata prejšnjo ureditev (100.a člen), po kateri so posle rednega upravljanja s še nerazdeljenim premoženjem opravljali organi občine, na katere območju je premoženje, oziroma organi občine, v kateri je sedež javnega zavoda, javnega podjetja ali sklada, ob soglasju organov vseh občin na tem območju. Prenos vseh poslov rednega upravljanja s skupnim premoženjem v prehodnem obdobju na eno občino lahko povzroči drugim občinam težko popravljive škodljive posledice in tudi negativno vpliva na postopek sporazumevanja glede razdelitve premoženja med občinami. Zato je ustavno sodišče v 3. točki izreka vzpostavilo prej veljavno ureditev.
C)
12. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Miroslava Geč-Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.
Št. UI4/99
Ljubljana, dne 4. februarja 1999.
Predsednik
Franc Testen l. r.