Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/1998 z dne 17. 7. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/1998 z dne 17. 7. 1998

Kazalo

2303. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), stran 3641.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
Razglašam zakon o izvršbi in zavarovanju, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. junija 1998.
Št. 001-22-67/98
Ljubljana, dne 8. julija 1998.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU (ZIZ)
Prvi del
TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina zakona)
Ta zakon določa pravila, po katerih postopa sodišče za prisilno izvršitev sodne odločbe, ki se glasi na izpolnitev obveznosti, ter za zavarovanje terjatev.
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za prisilno izvršitev odločbe, izdane v upravnem postopku ali v postopku za prekrške, ki se glasi na izpolnitev denarne obveznosti, kot tudi za zavarovanje denarne terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku ali v postopku za prekrške, razen če je za to izvršbo oziroma zavarovanje z zakonom določena pristojnost drugega organa.
Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za prisilno izvršitev notarskega zapisa.
Določbe tega zakona se uporabljajo za izvršbo in zavarovanje na ladji in letalu samo, če poseben zakon tako določa.
2. člen
(Začetek postopka)
Postopek izvršbe in postopek zavarovanja se uvede na predlog upnika.
Če zakon tako določa, se postopek uvede tudi po uradni dolžnosti.
3. člen
(Obseg izvršbe in zavarovanja)
Izvršba za poplačilo denarne terjatve in zavarovanje take terjatve se dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo oziroma zavarovanje.
4. člen
(Dolžnost posredovanja podatkov)
Državni organi, organizacije z javnimi pooblastili ter druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) so dolžni ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov na zahtevo sodišča brezplačno posredovati podatke, ki se nanašajo na dolžnika, na njegovo premično in nepremično premoženje, denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, pomembne za uspešno izvedbo izvršilnega postopka.
5. člen
(Stvarna pristojnost sodišča)
Za dovolitev izvršbe in zavarovanja je stvarno pristojno okrajno sodišče, če zakon ne določa drugače.
6. člen
(Sestava sodišča)
Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik.
Posamezna dejanja izven naroka lahko opravlja tudi sodni referent.
O pritožbah odloča višje sodišče v senatu treh sodnikov.
7. člen
(Izvršitelji)
Neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja opravljajo izvršitelji, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Izvršitelji so osebe, ki so za opravljanje dejanj iz prejšnjega odstavka imenovani po določbah tega zakona.
Izvršitelj se imenuje za območje okrajnega sodišča.
Izvršitelj sme v posamezni izvršilni zadevi opravljati dejanja iz prvega odstavka tega člena na celotnem območju Republike Slovenije.
Izvršitelji lahko opravljajo tudi druga dejanja, če tako določa zakon.
8. člen
(Odločbe)
Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe.
Z odredbo daje sodišče nalog izvršitelju za posamezna dejanja in odloča o drugih vprašanjih postopka.
9. člen
(Pravna sredstva)
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače.
Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor.
Pritožbo in ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno.
Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba.
Pritožba in ugovor ne zadržita postopka, če ni v zakonu drugače določeno.
Odločba o pritožbi je pravnomočna.
Zoper odredbo ni pravnega sredstva.
10. člen
(Revizija in obnova postopka)
Zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija.
Obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon določa drugače.
11. člen
(Hitrost in vrstni red postopanja)
V postopku izvršbe in zavarovanja mora sodišče postopati hitro.
Sodišče mora jemati zadeve v delo po vrsti, kot jih je prejelo, razen če narava terjatve ali posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek.
12. člen
(Vrstni red poplačila več upnikov)
Več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, se poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ta zakon določa drugače.
Zastavne pravice upnikov na premičninah ali na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiško knjigo ali pa je bila zemljiška knjiga, v katero je bila nepremičnina vpisana, uničena, pridobljene po tem zakonu na podlagi predloga o izvršbi ali predloga za zavarovanje denarne terjatve, se zaradi evidentiranja vrstnega reda poplačila več upnikov vpišejo v register zastavnih pravic na premičninah oziroma v register zastavnih pravic na nepremičninah, ki niso vpisane v zemljiško knjigo ali je bila zemljiška knjiga, v katero je bila nepremičnina vpisana, uničena.
Registra iz prejšnjega odstavka tega člena se vodita pri Notarski zbornici Slovenije. Registra sta javni knjigi.
Vpis zastavne pravice iz drugega odstavka tega člena predlaga upnik; stroški vpisa, so izvršilni stroški.
Akt o nastavitvi in vodenju registra zastavnih pravic iz drugega odstavka tega člena izda Notarska zbornica Slovenije po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje.
13. člen
(Izvršitev odločbe tujega sodišča in tujega notarskega zapisa)
Izvršitev odločbe tujega sodišča se sme dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za priznanje.
Izvršitev tujega notarskega zapisa se sme dovoliti in opraviti, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji.
14. člen
(Izvršba na premoženje tuje države)
V Republiki Sloveniji je mogoče dovoliti izvršbo ali zavarovanje na premoženje tuje države samo s poprejšnjim soglasjem ministra, pristojnega za zunanje zadeve, razen če je tuja država izrecno privolila v izvršbo.
15. člen
(Uporaba določb zakona o pravdnem postopku)
V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.
16. člen
(Pomen posameznih izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo tale pomen:
1. izraz “terjatev“ označuje pravico do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve ali opustitve;
2. izraz “upnik“ označuje osebo, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe oziroma zavarovanja;
3. izraz “dolžnik“ označuje osebo, proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev;
4. izraz “stranka“ označuje upnika in dolžnika;
5. izraz “udeleženec“ označuje osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku;
6. izraz “sklep o izvršbi“ označuje sklep, s katerim je v celoti ali delno ugodeno predlogu za izvršbo, ter sklep, s katerim je predlog za izvršbo zavrnjen;
7. izraz “izvršitelj“ označuje osebo, ki neposredno opravlja posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja;
8. izraz “kmet“ označuje osebo, ki ji je kmetijska proizvodnja pretežen vir prihodkov.
Drugi del
IZVRŠBA
Prvi razdelek
SKUPNE DOLOČBE
Prvo poglavje
Uvodne določbe
17. člen
(Izvršilni naslov)
Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.
Izvršilni naslovi so:
1. izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava;
2. izvršljiva odločba v upravnem postopku, poravnava v upravnem postopku, seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ in izvršljiva odločba v postopku za prekrške, če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti;
3. izvršljiv notarski zapis;
4. druga listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov.
18. člen
(Odločba in poravnava)
S sodno odločbo so po tem zakonu mišljeni sodba oziroma arbitražna odločba, sklep ter plačilni oziroma drug nalog sodišča ali arbitraže ali nalog Računskega sodišča Republike Slovenije za odpravo nezakonitih dejanj, s sodno poravnavo pa poravnava, sklenjena pred sodiščem ali arbitražo.
Z odločbo v upravnem postopku sta po tem zakonu mišljena odločba in sklep, ki ju izda upravni organ ali pravna oseba pri izvrševanju javnih pooblastil, s poravnavo v upravnem postopku pa poravnava, sklenjena v smislu zakona o splošnem upravnem postopku.
Z odločbo v postopku za prekrške je po tem zakonu mišljena odločba, ki jo izda sodnik za prekrške ali pristojni upravni organ.
19. člen
(Izvršljivost odločbe)
Sodna odločba ali odločba, izdana v postopku za prekrške, je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti.
Odločba, izdana v upravnem postopku, je izvršljiva, če je postala dokončna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.
Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena.
Na podlagi odločbe, ki je v nekem delu postala izvršljiva, je mogoče dovoliti izvršbo samo glede tega dela.
Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, in na podlagi odločbe v upravnem postopku, ki še ni postala dokončna, če zakon določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve.
20. člen
(Izvršljivost poravnave in notarskega zapisa)
Sodna poravnava oziroma poravnava, sklenjena v upravnem postopku, je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla.
Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem pristal na njegovo neposredno izvršljivost in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z notarskim zapisom, z javno listino ali s po zakonu overjeno listino.
Če zapadlosti ni mogoče dokazati na način iz drugega odstavka tega člena, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla.
21. člen
(Primernost izvršilnega naslova za izvršbo)
Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.
Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.
22. člen
(Plačilo zamudnih obresti)
Če se po nastanku izvršilnega naslova spremeni višina zamudnih obresti, odloči sodišče na predlog upnika ali dolžnika o obveznosti plačila zamudnih obresti po spremenjeni obrestni meri.
23. člen
(Verodostojna listina)
Izvršba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine.
Verodostojna listina je v smislu tega zakona faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti.
Kadar iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve, dovoli sodišče izvršbo, če je upnik predložil pisno izjavo, da je terjatev zapadla, in navedel dan zapadlosti.
24. člen
(Prehod terjatve ali obveznosti)
Izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi glede izvršbe proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik.
Če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko pod pogoji iz prvega odstavka tega člena nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.
25. člen
(Izvršba proti družbeniku)
Sodišče lahko na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik z izpiskom iz sodnega registra dokaže njegov status družbenika.
26. člen
(Pogojna in vzajemna obveznost)
Izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve kakšne upnikove obveznosti ali od nastopa kakšnega pogoja, dovoli sodišče, če upnik z javno ali s po zakonu overjeno listino dokaže, da je obveznost izpolnil, oziroma da je pogoj nastopil.
Če upnik tega ne more dokazati na način, ki je določen v prvem odstavku tega člena, se izpolnitev obveznosti oziroma nastop pogoja dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.
Če je dolžnik po izvršilnem naslovu dolžan izpolniti obveznost pod pogojem, da upnik hkrati izpolni obveznost proti njemu, dovoli sodišče izvršbo, če upnik priloži dokaz, da je zagotovil izpolnitev svoje obveznosti.
Šteje se, da je upnik zagotovil izpolnitev svoje obveznosti v smislu tretjega odstavka tega člena, če je predmet obveznosti položil pri sodišču ali v ta namen ravnal na drug primeren način.
Upnik, ki trdi, da je svojo obveznost že izpolnil, mora to dokazati na način iz prvega in drugega odstavka tega člena.
27. člen
(Alternativna obveznost po dolžnikovi izbiri)
Če ima dolžnik po izvršilnem naslovu pravico izbirati med več predmeti svoje obveznosti, mora upnik v predlogu za izvršbo označiti predmet, s katerim naj bo obveznost izpolnjena.
Dolžnik ima pravico izbire, vse dokler upnik ni vsaj delno prejel predmeta, ki ga je v predlogu za izvršbo zahteval.
28. člen
(Fakultativna pravica dolžnika)
Dolžnik, ki je po izvršilnem naslovu dolžan izpolniti neko obveznost s pravico, da je njene izpolnitve prost, če izpolni drugo obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, lahko drugo obveznost izpolni vse dotlej, dokler upnik ni vsaj deloma prejel izpolnitve obveznosti.
29. člen
(Vloge in naroki)
V izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj.
Sodišče opravi narok, kadar zakon tako določa, ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno.
Namesto zapisnika se lahko o naroku napravi uradni zaznamek.
Sodišče zasliši stranko ali udeleženca v postopku izven naroka, če tako določa zakon ali če se mu zdi potrebno za razjasnitev posameznih vprašanj ali za izjavo o kakšnem predlogu stranke.
Če ena ali nobena od strank ali udeleženec ne pride na narok ali če na vabilo sodišča ne pride k zaslišanju, to ni ovira za nadaljnje postopanje sodišča.
30. člen
(Sredstva izvršbe)
Kot sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve sme sodišče dovoliti samo: prodajo premičnin, prodajo nepremičnin, prenos denarne terjatve, vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in prenos sredstev, ki so na računu pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet.
31. člen
(Seznam dolžnikovega premoženja)
Če upnik verjetno izkaže, da s sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, je na predlog upnika ali po oceni sodišča dolžnik dolžan predložiti seznam svojega premoženja in za svoje terjatve navesti dokazna sredstva.
Seznam iz prejšnjega odstavka mora vsebovati tudi:
a) odplačna razpolaganja, s katerimi je dolžnik v zadnjem letu razpolagal s svojim premoženjem oziroma opustil dejanja, zaradi katerih je izgubil kakšno materialno pravico ali s katerim je nastala zanj kakšna materialna obveznost v korist zakonca, krvnega sorodnika v ravni črti ali stranski črti do četrtega kolena, sorodnika v svaštvu do četrtega kolena;
b) neodplačna razpolaganja, razen običajnih priložnostnih daril, nagradnih daril in daril iz hvaležnosti, če so sorazmerna premoženjskim možnostim dolžnika, storjena v zadnjih treh letih.
O obveznosti dolžnika po prvem odstavku odloči sodišče z odredbo.
Če dolžnik ne predloži seznama premoženja v roku, ki ga določi sodišče, razpiše sodišče narok, na katerem zasliši dolžnika o dejstvih iz prvega odstavka. Sodišče opozori dolžnika na posledice krive izpovedbe.
Če dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo po 33. členu.
Ne glede na določbo petega odstavka tega člena, lahko sodišče ponovno odredi, da je dolžnik dolžan predložiti seznam svojega premoženja, in če dolžnik tega ne stori, ravna sodišče po četrtem in petem odstavku tega člena.
Dolžniku, ki je že predložil ali na sodišču podal izjavo o svojem premoženju, lahko sodišče naloži, da ponovno predloži ali poda izjavo o svojem premoženju, če je upnik izkazal za verjetno, da je dolžnik pridobil novo premoženje.
32. člen
(Predmet izvršbe)
Predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma, če ni izvršba na njej z zakonom omejena.
Predmet izvršbe ne morejo biti:
1. stvari, ki niso v prometu;
2. rudno bogastvo in druga naravna bogastva;
3. objekti, naprave in druge stvari, ki so državi ali samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebne za opravljanje njenih nalog ter premične in nepremične stvari, namenjene za obrambo države;
4. objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne službe;
5. druge stvari in pravice, za katere tako določa zakon.
33. člen
(Denarna kazen)
Sodišče lahko izreče denarno kazen dolžniku:
– če v nasprotju z odločitvijo sodišča skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje;
– če v nasprotju z odločitvijo sodišča opravlja dejanja, ki lahko upniku povzročijo nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo;
– če izvršitelja ovira pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe ali zavarovanja;
– če ravna v nasprotju s sklepom o zavarovanju;
– v drugih primerih, določenih s tem zakonom.
V primerih iz prejšnjega odstavka lahko sodišče izreče denarno kazen fizični osebi do 300.000 tolarjev, pravni osebi in podjetniku pa do 1,000.000 tolarjev.
Sodišče izreče denarno kazen s sklepom. V sklepu določi rok, v katerem mora dolžnik kazen plačati. Rok za plačilo kazni ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
Če dolžnik, ki je fizična oseba ali podjetnik ne plača izrečene kazni v roku, ki ga določi sodišče, se kazen izvrši tako, da se za vsakih začetih 10.000 tolarjev denarne kazni določi en dan zapora, pri čemer zapor za fizično osebo ne sme biti daljši od 30 dni, za podjetnika pa ne daljši kot 100 dni. Kazen zapora se izvrši po določbah zakona, ki ureja izvrševanje zaporne kazni.
O spremembi denarne kazni po prejšnjem odstavku odloči sodišče s posebnim sklepom.
Če dolžnik, ki je pravna oseba, ne plača denarne kazni v roku, ki ga določi sodišče, izterja sodišče denarno kazen, povečano za 50%, po uradni dolžnosti. Sklep o tako določeni denarni kazni je izvršilni naslov.
34. člen
(Omejitev in sprememba sredstev in predmetov izvršbe)
Sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo.
Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, omeji sodišče na dolžnikov predlog ali po uradni dolžnosti izvršbo samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve.
Sodišče lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.
Sodišče lahko določi na predlog dolžnika za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. Zoper sklep o zavrnitvi predloga ni pritožbe.
35. člen
(Krajevna pristojnost, če je predlaganih več sredstev ali več predmetov)
Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvo navedenem sredstvu izvršbe.
36. člen
(Vrnitev v prejšnje stanje)
Vrnitev v prejšnje stanje je v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor.
37. člen
(Smrt stranke)
O prekinitvi izvršilnega postopka, ki je nastala zaradi smrti stranke ali njenega zakonitega zastopnika, obvesti sodišče njene dediče, če so mu znani, in če ve za njihovo prebivališče, ter nasprotno stranko.
Če sodišču dediči niso znani, ali če ne ve za njihova prebivališča, jim sodišče nemudoma postavi začasnega skrbnika.
38. člen
(Izvršilni stroški)
Izvršilne stroške plača najprej upnik.
Upnik mora dati predujem za stroške za opravo izvršbe v roku, ki mu ga določi sodišče v sklepu o določitvi izvršitelja. Predujem nakaže na izvršiteljev račun.
Če upnik v roku, ki mu ga postavi sodišče, ne da predujma za izvršilne stroške, sodišče ustavi izvršbo.
Če se postopek začne po uradni dolžnosti, plača stroške najprej organ, ki je izdal izvršilni naslov na prvi stopnji.
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.
Upnik mora dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.
Povrnitev stroškov je mogoče zahtevati do poplačila. O višini stroškov, ki se povrnejo, mora sodišče odločiti najkasneje v treh dneh.
39. člen
(Varščina)
Če zakon določa, da je treba položiti varščino, se varščina polaga praviloma v gotovini.
Sodišče določi višino varščine glede na vrednost uveljavljene terjatve in ob upoštevanju osebnih in premoženjskih razmer tistega, ki jo je dolžan položiti.
Drugo poglavje
Predlog za izvršbo
40. člen
(Vsebina predloga)
V predlogu za izvršbo morajo biti navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.
Če zahteva upnik izvršbo na premičnine, mu jih v predlogu za izvršbo ni treba natančneje označiti.
Upravljalec podatkov je dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, posredovati, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, naslov prebivališča dolžnika, njegove rojstne podatke in podatke o obstoju in številki računa, na katerem ima dolžnik denarna sredstva. Upnik izkaže pravni interes s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom.
Če za predlog za izvršbo ni plačana sodna taksa, ki mora biti plačana po predpisih o sodnih taksah, in niso dani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, ravna sodišče s takim predlogom smiselno kot z nepopolno vlogo. Če taksa ni plačana v naknadnem roku, se šteje, da je upnik predlog za izvršbo umaknil.
41. člen
(Vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine)
Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (23. člen) mora vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.
Verodostojno listino, na podlagi katere zahteva izvršbo, mora upnik priložiti predlogu.
Če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti.
42. člen
(Potrdilo o izvršljivosti)
Če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo na prvi stopnji, mu je treba priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti.
Potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji.
Potrdilo o izvršljivosti notarskega zapisa da na zahtevo stranke notar, ki je notarski zapis sestavil.
Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz drugega odstavka tega člena razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče oziroma organ, ki ga je izdal, neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti iz tretjega odstavka tega člena pa sodišče v izvršilnem postopku.
43. člen
(Umik in omejitev predloga)
Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo.
V primeru umika sodišče ustavi postopek.
Upnik lahko po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo.
44. člen
(Sklep o izvršbi)
V sklepu o izvršbi, s katerim sodišče dovoli izvršbo, morajo biti navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni naslov oziroma verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.
V sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine naloži sodišče dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo za poplačilo teh terjatev.
V sklepu iz drugega odstavka tega člena sodišče dolžnika pouči o pravici do vložitve ugovora zoper ta sklep.
Sklep o izvršbi, s katerim sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne, mora biti obrazložen.
45. člen
(Vročitev sklepa o izvršbi)
Sklep o izvršbi, s katerim dovoli izvršbo, vroči sodišče upniku in dolžniku, sklep o izvršbi, s katerim zavrne predlog za izvršbo, pa samo upniku.
Sklep o izvršbi na denarno terjatev vroči sodišče tudi dolžnikovemu dolžniku, sklep o izvršbi na sredstva na računu dolžnika pa tudi organizaciji za plačilni promet, banki ali hranilnici, pri kateri so ta sredstva.
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine vroči sodišče dolžnikovemu dolžniku, organizaciji za plačilni promet, banki ali hranilnici šele, ko postane pravnomočen.
Sklep o izvršbi na premične stvari vroči sodišče dolžniku ob prvem izvršilnem dejanju, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Tretje poglavje
Opravljanje izvršbe
46. člen
(Izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa)
Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače.
Upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Če gre za sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računih pri organizacijah za plačilni promet, se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če se izvršba dovoli na podlagi verodostojne listine.
O pravnomočnosti sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine obvesti sodišče organizacijo za plačilni promet zaradi izvršitve prenosa.
47. člen
(Meje izvršbe)
Izvršba se opravi v mejah, določenih v sklepu o izvršbi.
48. člen
(Čas izvršbe)
Izvršilna dejanja se opravljajo ob delavnikih, in to podnevi.
Če bi bilo nevarno odlašati, se izvršilna dejanja opravljajo tudi druge dneve in ponoči.
49. člen
(Ravnanje izvršitelja)
Pri izvršilnih dejanjih v dolžnikovem stanovanju, pri katerih ni navzoč dolžnik, njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njegovega gospodinjstva, morata biti navzoča dva polnoletna občana.
Kadar je treba opraviti izvršilno dejanje v zaklenjenem prostoru, pa dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, ga na podlagi odredbe sodišča nasilno odpre izvršitelj v navzočnosti dveh polnoletnih občanov.
Minister, pristojen za pravosodje, s podzakonskim predpisom natančneje predpiše ravnanje izvršitelja pri opravljanju izvršbe.
50. člen
(Izvršba v prostoru pravne osebe)
Izvršba v prostoru pravne osebe se opravlja po poprejšnjem obvestilu njenega organa in v navzočnosti osebe, ki jo ta določi.
Če organ pravne osebe tudi na ponovno zahtevo ne določi te osebe, se opravi izvršilno dejanje tudi brez njene navzočnosti.
51. člen
(Pomoč policije)
Izvršitelj lahko glede na okoliščine primera zaprosi za prisotnost policije pri opravi posameznih izvršilnih dejanj.
Stroški policije so izvršilni stroški.
52. člen
(Nepravilnosti pri opravljanju izvršbe)
Stranka ali udeleženec v postopku lahko z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe.
Sodišče odloči o tej zahtevi s sklepom, samo če je vložnik to zahteval.
O nepravilnostih, ki jih stori izvršitelj pri opravljanju izvršbe, je sodišče dolžno obvestiti ministra, pristojnega za pravosodje.
Četrto poglavje
Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
53. člen
(Ugovor kot edino dolžnikovo pravno sredstvo)
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških.
Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
Za neobrazložen ugovor ne velja določba 57. člena tega zakona.
54. člen
(Pristojnost)
O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, če zakon ne določa drugače.
Če sodišče ugotovi, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
55. člen
(Razlogi za ugovor)
Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa:
1. če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno;
2. če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina;
3. če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva;
4. če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena;
5. če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena;
6. če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi;
7. če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena;
8. če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave;
9. če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel;
10. če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo;
11. če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu;
12. če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.
Pri odločanju o ugovoru sodišče pazi po uradni dolžnosti na razloge iz 1. in 4. točke, pri razlogu iz 7. točke pa, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu.
56. člen
(Ugovor po izteku roka)
Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, se lahko vloži tudi po izteku osmih dni (9. člen), če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.
Ugovor iz prvega odstavka tega člena se lahko vloži vse do konca izvršilnega postopka.
57. člen
(Odgovor na ugovor)
Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 58. člena tega zakona.
Rok za odgovor na ugovor je osem dni.
58. člen
(Sklep o ugovoru)
Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodišče odloči o ugovoru. Pri tem šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
Če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka.
Sodišče s sklepom ugovoru ugodi, ga zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega, ali ga pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Če sodišče ugodi ugovoru krajevne nepristojnosti, se izreče za krajevno nepristojno in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodišču, ki odloči tudi o drugih ugovorih zoper sklep o izvršbi.
Če sodišče ali drug organ s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba ni dopustna, sodišče izvršbo ustavi in sklep o izvršbi razveljavi.
59. člen
(Napotitev na pravdo ali drug postopek)
Če je sklep o ugovoru odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, napoti sodišče dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe.
Pravdo ali drug postopek po prvem odstavku tega člena lahko začne dolžnik tudi po preteku roka, ki mu ga je določilo sodišče, vse do konca izvršilnega postopka, mora pa v takšnem primeru plačati stroške, ki jih je povzročil s prekoračitvijo roka.
Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena ni pritožbe.
Postopek, ki ga začne dolžnik po prvem odstavku tega člena, mora izvesti sodišče ali drug organ kot prednostno zadevo brez odlašanja.
60. člen
V tožbi, oziroma vlogi, s katero začne drug postopek, ki jo vloži po prvem odstavku 59. člena, mora navesti dolžnik istočasno vsa dejstva in predlagati vse dokaze, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek. Nova dejstva in nove dokaze upošteva sodišče samo, če jih navaja oziroma predlaga v pripravljalni vlogi, vloženi v roku, ki mu ga je dalo sodišče zaradi odgovora na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo.
Prvi odstavek se smiselno uporablja za upnikov odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo, s katero odgovarja na dolžnikove navedbe v njegovi pripravljalni vlogi.
Navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov v pritožbi zoper sodbo oziroma odločbo, izdano v drugem postopku, ni dovoljeno.
61. člen
(Ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine)
Za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine velja določba 53. člena tega zakona, s tem da znaša v meničnih in čekovnih sporih rok za ugovor tri dni.
Ugovor iz prvega odstavka 56. člena tega zakona lahko dolžnik vloži tudi zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi.
62. člen
(Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine)
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne izjavi, v katerem delu izpodbija sklep, se šteje, da ga izpodbija v celoti.
Če dolžnik sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, in opravljena izvršilna dejanja. Sodišče nato nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če za to ni pristojno, pa se izreče za nepristojno in zadevo odstopi pristojnemu sodišču. Pri tem upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in priložil predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil.
Če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, se postopek nadaljuje kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Če sodišče ugovoru iz tretjega odstavka ugodi, je del sklepa o izvršbi, s katerim je dolžniku naloženo, naj poravna terjatev, izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko upnik ponovno zahteva izvršbo.
Če dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne obrazloži v skladu z 53. členom tega zakona, sodišče ne ravna po prejšnjih odstavkih tega člena, temveč ugovor pošlje višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Če izpodbija dolžnik sklep o izvršbi po prejšnjem odstavku samo zaradi krajevne nepristojnosti sodišča, se sodišče, če spozna, da ni krajevno pristojno, izreče za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa odstopi zadevo pristojnemu sodišču, da izvede postopek izvršbe.
63. člen
(Obnova postopka)
Dolžnik lahko proti tistemu delu sklepa o izvršbi, s katerim mu je bilo naloženo, naj poravna terjatev, zahteva obnovo postopka po določbah zakona o pravdnem postopku.
Če sodišče, pri katerem je vložen predlog iz prejšnjega odstavka tega člena, ni pristojno za odločanje o predlogu za obnovo postopka, pošlje zadevo pristojnemu sodišču.
Peto poglavje
Ugovor tretjega
64. člen
(Pogoji in rok za ugovor)
Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno.
Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka.
Ugovor vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena tega zakona.
Rok za odgovor na ugovor je osem dni.
65. člen
(Sklep o ugovoru)
Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo.
Če upnik v danem roku izjavi da ugovoru nasprotuje, napoti sodišče vložnika, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.
Vložnik ugovora lahko začne pravdo tudi po izteku roka, ki mu ga je določilo sodišče, vse do konca izvršilnega postopka, vendar mora v tem primeru plačati stroške, ki jih je povzročil s prekoračitvijo roka.
Dolžnik, ki izpodbija pravico tretji osebi, je lahko zajet s tožbo iz prvega odstavka tega člena za ugotovitev te pravice.
Če sodišče s pravnomočno odločbo ugotovi, da izvršba na določen predmet ni dopustna, sodišče glede tega predmeta ustavi izvršbo in razveljavi sklep o izvršbi.
Postopek, ki ga začne vložnik po drugem odstavku tega člena, mora sodišče izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja.
V postopku, ki ga začne vložnik po drugem odstavku tega člena, se uporabljajo določbe 60. člena.
66. člen
(Kdaj se ne more zahtevati, da se izvršba izreče za nedopustno)
Oseba, katere solastninski delež na premični stvari, ki je predmet izvršbe, ne presega polovice njene vrednosti, ne more zahtevati, da se izvršba glede njenega deleža izreče za nedopustno. Iz zneska, dobljenega s prodajo stvari, pa ima pravico zahtevati izplačilo svojega deleža sorazmerno ceni, doseženi s prodajo, vendar najmanj sorazmerno ocenjeni vrednosti, in sicer pred vsemi upniki in pred povrnitvijo stroškov izvršilnega postopka.
Oseba iz prejšnjega odstavka tega člena lahko predlaga cenitev po petem odstavku 89. člena tega zakona. Pri tem ne trpi stroškov cenitve v primeru, če je bila s cenitvijo ugotovljena cena višja od seštevka vrednosti predmeta po že opravljeni cenitvi in stroškov nove cenitve.
Oseba iz prvega odstavka tega člena ima pravico zahtevati, da se ji odstopi stvar, ki je predmet izvršbe, če položi znesek, ki ustreza vrednosti dolžnikovega deleža na tej stvari.
Če osebi iz prvega odstavka tega člena kdo izpodbija delež na stvari, ki je predmet izvršbe, jo sodišče napoti, da s tožbo zoper upnika zahteva ugotovitev obstoja svojega deleža.
Šesto poglavje
Nasprotna izvršba
67. člen
(Razlogi za nasprotno izvršbo)
Ko je izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil:
1. če je med izvršilnim postopkom poravnal upnikovo terjatev;
2. če je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega;
3. če je bil sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen;
4. če je sodišče izreklo za nedopustno izvršbo na denarna sredstva na dolžnikovem računu pri organizacijah za plačilni promet, ali izvršbo z izplačilom v gotovini (146. člen).
Predlog za nasprotno izvršbo lahko vloži dolžnik v treh mesecih od dneva, ko je zvedel za razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek.
Pred iztekom tega roka dolžnik ne more uveljavljati svoje terjatve v pravdnem postopku.
68. člen
(Postopek s predlogom za nasprotno izvršbo)
Predlog za nasprotno izvršbo vroči sodišče upniku in zahteva od njega, naj se v osmih dneh od vročitve o njem izjavi.
Če se upnik v predpisanem roku ne izjavi ali če izjavi, da predlogu ne nasprotuje, izda sodišče sklep, s katerim predlogu za nasprotno izvršbo ugodi.
Če upnik v predpisanem roku izjavi, da nasprotuje predlogu, odloči sodišče o njem po opravljenem naroku.
S sklepom, s katerim ugodi predlogu, naloži sodišče upniku, da mora v petnajstih dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil.
Proti pravnomočnemu sklepu, s katerim sodišče predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne, je dovoljen predlog za obnovo postopka po določbah zakona o pravdnem postopku.
69. člen
(Sklep o nasprotni izvršbi)
Na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa, s katerim je ugodilo predlogu za nasprotno izvršbo, dovoli sodišče na dolžnikov predlog s sklepom nasprotno izvršbo.
Glede nadaljnjega postopka se smiselno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na izvršbo.
70. člen
(Če nasprotna izvršba ni mogoča)
Sodišče ne ugodi predlogu za nasprotno izvršbo, če je zahtevana vrnitev predmeta, glede katerega so nastale take stvarne ali pravne spremembe, da vrnitev ni več mogoča.
V tem primeru lahko dolžnik uveljavlja svojo pravico v pravdnem postopku, še preden izteče rok iz drugega odstavka 67. člena tega zakona.
Sedmo poglavje
Odlog in ustavitev izvršbe
1. Odlog izvršbe
71. člen
(Na predlog dolžnika)
Sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, v naslednjih primerih:
1. če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vložil izredno pravno sredstvo;
2. če je vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku, v katerem je bila izdana odločba, ki je bila podlaga za dovolitev izvršbe;
3. če je vložena tožba za razveljavitev arbitražne odločbe, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;
4. če je vložena tožba za razveljavitev poravnave, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;
5. če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor;
6. če je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti;
7. če je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, dolžnik pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo sočasno izpolni;
8. če je dolžnik ali udeleženec v postopku zahteval odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvršbe.
Sodišče sme na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece.
Sodišče postavi glede na okoliščine primera za odlog izvršbe pogoj, da dolžnik položi varščino. Če dolžnik ne položi varščine v roku, ki ga določi sodišče in ki ne sme biti daljši od 15 dni, se šteje, da je predlog za odlog umaknil.
72. člen
(Na predlog upnika)
Na predlog upnika sodišče popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se izvršba še ni začela.
Če se je izvršba že začela, dolžnik pa se je v roku, ki mu ga je določilo sodišče, izjavil proti odlogu, sodišče zavrne predlog za odlog.
Če zakon določa, da je treba izvršbo zahtevati v določenem roku, lahko upnik predlaga odlog v tem roku.
73. člen
(Na predlog tretjega)
Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
Sodišče lahko glede na okoliščine primera postavi za odlog izvršbe pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, položi varščino.
74. člen
(Čas, za katerega se izvršba odlaga)
Če je izvršba odložena zato, ker je dolžnik ali tretji vložil kakšno pravno sredstvo (71. in 73. člen, 11. člen zakona o državnem tožilstvu), traja odlog do konca postopka o pravnem sredstvu.
Če sodišče odloži izvršbo na dolžnikov predlog iz kakšnega drugega razloga, določi čas odloga glede na okoliščine primera.
Če je predlagal odlog izvršbe upnik, jo sodišče odloži za toliko časa, za kolikor je upnik predlagal.
Če je upnik predlagal odlog izvršbe v primeru, v katerem je treba izvršbo zahtevati v določenem roku, sodišče ne sme odložiti izvršbe za daljši čas.
75. člen
(Nadaljevanje odložene izvršbe)
Odložena izvršba se po uradni dolžnosti nadaljuje, ko preteče čas, za katerega je bila odložena.
Na upnikov predlog lahko sodišče nadaljuje izvršbo tudi pred iztekom roka, za katerega je bila odložena, če upnik izkaže za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali če položi varščino.
2. Ustavitev izvršbe
76. člen
Poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
Kadar sodišče ustavi izvršbo, s tem razveljavi, če zakon ne določa drugače, tudi opravljena izvršilna dejanja, kolikor s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih oseb.
Drugi razdelek
IZVRŠBA ZA IZTERJAVO DENARNE TERJATVE
Osmo poglavje
Izvršba na premičnine
1. Krajevna pristojnost
77. člen
(Če je v predlogu navedeno, kje so stvari)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.
78. člen
(Če v predlogu ni navedeno, kje so stvari)
Upnik lahko predlaga, naj sodišče izda sklep o izvršbi na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari.
Za odločitev o tem predlogu je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
2. Oprostitve in omejitve izvršbe
79. člen
(Predmeti, izvzeti iz izvršbe)
Predmet izvršbe niso:
1. obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo ter posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, kolikor je vse to nujno potrebno dolžniku in članom njegovega gospodinjstva;
2. hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev;
3. delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko dejavnost, ter seme za uporabo na njegovem gospodarstvu in krma za živino za štiri mesece;
4. predmeti, ki so dolžniku, ki opravlja javno službo ali znanstveno, umetniško ali drugo delo kot poklic, nujno potrebni za opravljanje njegovega dela;
5. gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov;
6. redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja in priznanja, poročni prstan, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter slike oziroma fotografije družinskih članov;
7. pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa, ali si jih je sam nabavil, in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.
Če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so glede na določbo prvega odstavka tega člena izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči o tem sodišče.
Predmeti iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena niso izvzeti iz izvršbe, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.
Poštna pošiljka ali poštno denarno nakazilo, naslovljeno na dolžnika, ne more biti predmet izvršbe, dokler mu ni vročeno.
80. člen
(Omejitve izvršbe proti pravnim osebam in podjetniku)
Izvršbe proti pravni osebi, ki opravlja gospodarsko dejavnost in proti podjetniku, ni mogoče dovoliti na stroje, orodje in druge delovne priprave, kolikor so te stvari nujno potrebne dolžniku za opravljanje njegove dejavnosti, ter na surovine, polizdelke, namenjene za predelavo, in pogonsko gorivo, kolikor ne presegajo količine, potrebne za enotedensko povprečno proizvodnjo.
Predmeti iz prvega odstavka tega člena niso izvzeti iz izvršbe, če se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, s katerim je bil predmet kupljen, oziroma posojila, danega za razvoj dejavnosti, za katero je bil predmet kupljen, ter v primeru, kadar se vodi izvršba zaradi poplačila terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico na tem predmetu.
Proti pravni osebi, ki ni zajeta v prvem odstavku tega člena, sme sodišče dovoliti izvršbo samo na tiste stvari, ki ji niso potrebne za opravljanje njene dejavnosti oziroma nalog.
Če se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so glede na določbo prvega in tretjega odstavka tega člena izvzeti iz izvršbe, ali če se to sicer pokaže za potrebno, odloči o tem sodišče.
3. Izvršilna dejanja
81. člen
Izvršba na premičnine se opravi z rubežem in cenitvijo stvari, s prodajo stvari in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo.
V predlogu za izvršbo lahko upnik zahteva le rubež in cenitev, vendar mora v tem primeru v treh mesecih od rubeža in cenitve predlagati prodajo stvari. V predlogu za izvršbo upnik zahteva zaznambo rubeža premičnine in prepoved njene odtujitve v posebni evidenci, če se ta vodi. Sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na premičnino v evidenci, kjer se premičnina vodi in dokumentu, s katerim se izkazuje imetništvo oziroma uporaba te premičnine (prometno dovoljenje).
Način zaznambe v posebnem registru določi Vlada Republike Slovenije določila v podzakonskem aktu v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Če upnik v roku iz drugega odstavka tega člena ne predlaga prodaje stvari, sodišče ustavi izvršbo.
4. Rubež in cenitev stvari
82. člen
(Obvestilo o rubežu)
Preden začne izvršitelj z rubežem, vroči sodišče dolžniku sklep o izvršbi, če mu ta še ni bil vročen, in zahteva od njega, naj plača znesek, za katerega je dovoljena izvršba, skupaj z obrestmi in stroški.
Če dolžniku ni mogoče vročiti sklepa o izvršbi ob rubežu, mu ga sodišče vroči pozneje.
O času in kraju rubeža obvesti izvršitelj upnika. Če se upnik ne udeleži rubeža, sodišče izvršbo ustavi. V obvestilu o rubežu opozori izvršitelj upnika na posledice, če se rubeža ne udeleži.
Rubež se opravi, če tudi dolžnik ni navzoč.
O rubežu obvesti izvršitelj dolžnika, ki pri njem ni bil navzoč.
83. člen
(Predmet rubeža)
Zarubiti se smejo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik.
Dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti kdo tretji, se smejo zarubiti samo s privolitvijo le-tega.
Če tretji ne privoli v rubež, prenese sodišče na predlog upnika na upnika dolžnikovo pravico do izročitve stvari (153. člen).
84. člen
(Obseg rubeža)
Zarubi se toliko stvari, kolikor je potrebno za poplačilo upnikove terjatve in izvršilnih stroškov.
Predvsem se zarubijo stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in stvari, ki se dajo najlaže vnovčiti. Pri tem je treba upoštevati tudi izjave navzočih strank in drugih oseb.
Sodišče lahko pozneje na predlog dolžnika dovoli izvršbo na drug predmet, kot je bil na predlog upnika zarubljen, če obstoji precejšnje nesorazmerje med vrednostjo tega predmeta in višino terjatve.
Če sodišče v sklepu o izvršbi na predlog upnika določi, da se rubež gotovine opravi večkrat, opravi izvršitelj več rubežev.
85. člen
(Hramba zarubljenih stvari)
Način hrambe zarubljenih stvari se določi s podzakonskim predpisom iz 49. člena tega zakona.
Na zarubljenih stvareh je treba vidno označiti, da so zarubljene.
Nevarnost uničenja ali poškodovanja stvari, izročenih v hrambo, zadene upnika, razen če je uničenje ali poškodba posledica višje sile.
86. člen
(Prepoved razpolaganja z zarubljenimi stvarmi)
Dolžniku je prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi.
V sklepu o izvršbi zapiše sodišče to prepoved in opozori dolžnika na kazenskopravne posledice, če bi dolžnik ravnal proti prepovedi.
87. člen
(Pridobitev zastavne pravice)
Upnik pridobi z rubežem zastavno pravico na zarubljenih stvareh.
Če so bile stvari zarubljene za več upnikov, se vrstni red zastavne pravice, pridobljene z rubežem ali zaznambo v rubežnem zapisniku (91. člen), določa po dnevu, ko je bil rubež opravljen, oziroma po dnevu, ko je bila zaznamba zapisana.
Če so bile stvari sočasno zarubljene za več upnikov, se določa vrstni red po dnevu, ko je sodišče prejelo predlog za izvršbo, če je prejelo predloge istega dne, pa imajo njihove zastavne pravice isti vrstni red.
Če je bil predlog za izvršbo poslan po pošti v priporočeni pošiljki, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.
88. člen
(Brezuspešen poskus rubeža)
Če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, lahko upnik v treh mesecih od dneva rubeža predlaga ponoven rubež.
Če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža ali če se niti pri ponovnem rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, sodišče ustavi izvršbo.
89. člen
(Cenitev)
Hkrati z rubežem stvari se opravi tudi njihova cenitev.
Cenitev opravi izvršitelj, ki opravlja rubež.
Na zahtevo in na stroške stranke opravi cenitev sodni cenilec, ki ga izbere stranka. V primeru, da je opravljenih več cenitev sodnih cenilcev glede istega predmeta in se stranki ne moreta sporazumeti o njegovi vrednosti, se za prodajo vzame povprečje tistih dveh vrednosti, ki jih izbereta stranki, razen, če sodišče ne določi drugače.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
90. člen
(Rubežni in cenilni zapisnik)
O rubežu in cenitvi se napravi zapisnik.
V zapisniku je treba med drugim posebej navesti posamezne zarubljene stvari z njihovo ocenjeno vrednostjo in zapisati izjave strank in udeležencev v postopku, kot tudi izjave tretjih oseb o obstoju pravic, ki preprečujejo izvršbo ter kdo prevzame zarubljene stvari, kdaj jih prevzame oziroma kje se zarubljene stvari hranijo.
91. člen
(Zaznamba namesto rubeža)
Če dovoli sodišče po rubežu izvršbo na zarubljene stvari za poplačilo kakšne druge terjatve istega upnika ali poplačilo terjatve kakšnega drugega upnika, izvršitelj ne opravi novega rubeža in nove cenitve teh stvari, temveč zaznamuje v nadaljevanju zapisnika le podatke iz poznejšega sklepa o izvršbi.
5. Prodaja stvari
92. člen
(Čas prodaje)
Prodaja zarubljenih stvari se sme opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, razen če dolžnik privoli, da se stvari prodajo prej, če gre za stvari, ki se hitro kvarijo, ali če je nevarnost, da bi cena zarubljenih stvari občutno padla.
Med dnevom rubeža in dnevom prodaje mora preteči najmanj petnajst dni.
Prodaja sme biti opravljena tudi pred iztekom omenjenega roka, če je podan kakšen razlog iz prvega odstavka tega člena.
93. člen
(Način prodaje)
Stvari se prodajo na javni dražbi ali z neposredno pogodbo med kupcem in izvršiteljem, oziroma prek osebe, ki opravlja komisijske posle.
Način prodaje stvari določi izvršitelj, ki pri tem pazi, da se doseže najugodnejše vnovčenje.
Prodaja na dražbi se opravi, če gre za stvari večje vrednosti in je mogoče pričakovati, da bodo prodane po ceni, večji od ocenjene vrednosti.
Vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi, se prodajo na borzi preko pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev.
Upniku in dolžniku sporoči izvršitelj kraj, dan in uro prodaje.
Minister, pristojen za pravosodje s podzakonskim predpisom predpiše način opravljanja javne dražbe.
94. člen
(Prodajna cena)
Na prvi dražbi oziroma v roku, ki ga je izvršitelj določil za prodajo z neposredno pogodbo, zarubljenih stvari ni dovoljeno prodati pod ocenjeno vrednostjo.
Če na prvi dražbi ni dosežena cena, enaka ocenjeni vrednosti, določi izvršitelj na predlog stranke novo dražbo, na kateri se smejo stvari prodati pod ocenjeno vrednostjo, vendar ne pod tretjino te vrednosti.
Določba drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi, kadar zarubljenih stvari ni bilo mogoče prodati z neposredno pogodbo za ocenjeno vrednost v roku, ki ga je določil izvršitelj.
Drugo dražbo ali ponovno prodajo pod roko lahko predlaga stranka v tridesetih dneh od prve dražbe oziroma od izteka roka, ki ga je izvršitelj določil za prvo prodajo.
95. člen
(Ustavitev izvršbe)
Če nobena stranka ne predlaga v predpisanem roku druge dražbe oziroma ponovne prodaje z neposredno pogodbo, ali če stvari ni bilo mogoče prodati niti na drugi dražbi oziroma z neposredno pogodbo v novem roku, sodišče ustavi izvršbo.
V sklepu o ustavitvi izvršbe sodišče navede, da ima dolžnik pravico prevzeti zarubljene stvari. O prevzemu stvari se sestavi zapisnik, v katerem se ugotovi, v kakšnem stanju so stvari, ki se prevzamejo.
96. člen
(Obveznosti in pravice kupca)
Kupec mora položiti kupnino in prevzeti stvari takoj po koncu dražbe oziroma ob prodaji z neposredno pogodbo.
Izvršitelj lahko izroči stvari kupcu, čeprav ni položil kupnine, če v to na svojo nevarnost privoli upnik v mejah zneska, ki bi mu šel iz dosežene kupnine.
Kupec postane lastnik stvari tudi v primeru, ko dolžnik ni bil njen lastnik.
Kupec nima pravic iz jamčevanja za napake stvari.
6. Poplačilo upnika
97. člen
(Če je en sam upnik)
Če je treba iz kupnine poplačati enega samega upnika, se iz zneska, dobljenega s prodajo stvari, oziroma iz odvzete gotovine, poravnajo po vrsti: stroški izvršilnega postopka, stroški, določeni v izvršilnem naslovu, obresti do dneva vnovčenja stvari in glavna terjatev.
Presežek kupnine se izroči dolžniku, če za to ni ovir.
O delitvi kupnine in poplačilu upnika oziroma več upnikov odloči sodišče s sklepom.
98. člen
(Če je več upnikov)
Več upnikov se poplača iz kupnine po vrstnem redu, kot so pridobili zastavno pravico, razen če zakon določa, da imajo določene terjatve pri poplačilu prednost.
Upniki istega vrstnega reda, ki jih iz kupnine ni mogoče popolnoma poplačati, se poplačajo v sorazmerju s svojimi terjatvami.
Stroški izvršilnega postopka, stroški, določeni v izvršilnem naslovu, ter obresti imajo isti vrstni red kot glavna terjatev.
Ko izda sklep o poplačilu, upošteva sodišče samo tiste terjatve, glede katerih je postal sklep o izvršbi pravnomočen do dneva prodaje zarubljenih stvari.
99. člen
(Uporaba določb o izvršbi na nepremičnine)
Za izvršbo na premične stvari se smiselno uporabljajo tudi določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine, ki se nanašajo na vprašanje, kdo ne more biti kupec (187. člen), na izpodbijanje terjatev, napotitev na pravdo in na sklep o poplačilu (201., 202. in 208. člen).
Deveto poglavje
Izvršba na denarno terjatev dolžnika
1. Krajevna pristojnost
100. člen
Za odločitev o predlogu za izvršbo na denarno terjatev je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče; če dolžnik nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa sodišče, na območju katerega ima začasno prebivališče.
Če dolžnik nima niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima stalno prebivališče njegov dolžnik; če dolžnikov dolžnik nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa sodišče, na območju katerega ima ta začasno prebivališče.
Določbe prvega in drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na stalno in začasno prebivališče, se smiselno uporabljajo tudi za sedež pravne osebe.
2. Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, in omejitve izvršbe
101. člen
(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)
Iz izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova socialne pomoči;
4. prejemki iz naslova otroškega dodatka;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom;
6. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške dolžnosti, državljanov v času opravljanja nadomestne civilne službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje ter oseb v času usposabljanja za delo v rezervni sestavi policije;
7. prejemki iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih odličij in priznanj.
102. člen
(Omejitve izvršbe)
Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih, je mogoče seči:
1. za denarne terjatve, ki niso navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini dveh tretjin zajamčene plače.
Na prejemke vojnih in mirovnih vojaških invalidov iz naslova invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka je mogoče seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov.
Na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti ter na prejemke iz pogodbe o življenjskem zavarovanju je mogoče seči z izvršbo le toliko, kolikor presegajo stalno najvišjo socialno dajatev po zakonu, ki ureja socialno varstvene dajatve.
103. člen
(Davki in prispevki, izvzeti iz izvršbe)
Predmet izvršbe niso terjatve države in samoupravnih lokalnih skupnosti za plačilo davkov in drugih obveznih dajatev ter terjatve javnih zavodov in skladov za plačilo iz naslova obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje.
3. Izvršilna dejanja
104. člen
(Način izvršbe)
Izvršba na denarno terjatev se opravlja z rubežem in prenosom, če ni v zakonu za posamezne primere drugače določeno.
V predlogu za izvršbo lahko upnik zahteva, naj sodišče dovoli samo rubež denarne terjatve; vendar mora v tem primeru v treh mesecih od dneva, ko mu je vročen sklep o rubežu, oziroma od dneva, ko mu je vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika (tretji odstavek 111. člena), predlagati prenos terjatve.
Če upnik v tem roku ne predlaga prenosa, sodišče ustavi izvršbo.
105. člen
(Obseg izvršbe)
Rubež in prenos denarne terjatve se sme dovoliti in opraviti samo za znesek, ki je potreben za poplačilo upnikove terjatve, razen če gre za nedeljivo terjatev (116. člen).
Če zahteva več upnikov izvršbo na isto terjatev, ki je deljiva, dovoli sodišče rubež in prenos za ustrezen znesek posebej v dobro vsakega upnika.
106. člen
(Občasne dajatve)
Če naloži sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku plačevanje občasnih dajatev, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih v enem letu od dneva vložitve predloga (denarna renta zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, zaradi zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, ali zaradi smrti tistega, ki je preživnino dajal, preživnina idr.) plačuje dolžnikov dolžnik te dajatve brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti.
V primeru iz prvega odstavka tega člena se vrstni red poravnave vseh bodočih dajatev računa po času, ko je dolžnikov dolžnik prejel sklep o izvršbi.
Dolžnikov dolžnik vodi posebno evidenco o sklepih o izvršbi za poravnavo bodočih občasnih dajatev.
4. Rubež terjatve
107. člen
(Učinek)
S sklepom, s katerim dovoli rubež denarne terjatve (sklep o rubežu), prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati, in sicer tudi iz zastave, ki je bila dana v njeno zavarovanje, ali kako drugače z njo razpolagati.
Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku.
Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico.
Dolžnikov dolžnik nima pravice pritožbe zoper sklep o rubežu.
108. člen
(Rubež terjatve iz vrednostnega papirja)
Rubež terjatve iz vrednostnega papirja, ki se prenaša z indosamentom, ter terjatve, za uveljavitev katere je sicer potreben ta papir, se opravi tako, da izvršitelj odvzame dolžniku vrednostni papir ali tisti njegov del, na podlagi katerega je mogoče uveljaviti terjatev, in ga izroči sodišču.
Pravna dejanja, ki so potrebna za ohranitev ali izvrševanje pravic iz zarubljenega vrednostnega papirja, opravlja dolžnik. Za čas oprave teh dejanj mu izvršitelj vrne zarubljeni vrednostni papir in o tem izda potrdilo.
109. člen
(Zastavna pravica na obrestih)
Zastavna pravica, pridobljena na terjatvi, ki se obrestuje, velja tudi za obresti, ki zapadejo v plačilo po rubežu.
110. člen
(Vrstni red)
Vrstni red zastavnih pravic več upnikov se določa po dnevu, ko je sodišče prejelo predlog za izvršbo.
Če je bil predlog za izvršbo poslan v priporočeni poštni pošiljki, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.
Če je sodišče istega dne prejelo predloge za izvršbo od več upnikov, imajo njihove zastavne pravice isti vrstni red.
Če se v takem primeru terjatve ne morejo popolnoma poravnati, se poravnajo sorazmerno.
111. člen
(Izjava dolžnikovega dolžnika)
Sodišče zahteva na upnikov predlog od dolžnikovega dolžnika, naj se v roku, ki mu ga določi, izjavi o tem, ali pripoznava zarubljeno terjatev in sicer kolikšen znesek, ter ali je njegova obveznost, da poravna to terjatev, pogojena z izpolnitvijo kakšne druge obveznosti.
Predlog za izjavo dolžnikovega dolžnika lahko upnik združi s predlogom za izvršbo, ali pa predlaga to v posebni vlogi najkasneje do prenosa terjatve.
Izjavo dolžnikovega dolžnika pošlje sodišče nemudoma upniku.
112. člen
(Odgovornost dolžnikovega dolžnika)
Dolžnikov dolžnik odgovarja upniku za škodo, ki mu jo povzroči s tem, da se ni izjavil ali da se ni izjavil po resnici in popolnoma.
Sodišče opozori dolžnikovega dolžnika na obveznost pravilne in popolne izjave in na posledice ravnanja v nasprotju s to obveznostjo.
113. člen
(Rubež terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi)
Rubež terjatve, zavarovane z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi se opravi z vpisom rubeža v zemljiško knjigo.
Vpis opravi sodišče po uradni dolžnosti; pri tem navede, da je rubež, na podlagi katerega je upnik pridobil na terjatvi zastavno pravico, dovolilo za poplačilo njegove terjatve.
Če je več upnikov, je za vrstni red njihovih terjatev odločilen čas vpisa.
5. Prenos terjatve
a) Splošne določbe
114. člen
(Vrsta prenosa)
Glede na upnikov predlog prenese sodišče nanj zarubljeno terjatev v izterjavo ali namesto plačila.
115. člen
(Sklep o prenosu)
Sklep o prenosu terjatve sme sodišče izdati šele, ko postane sklep o rubežu pravnomočen.
Če je upnik predlagal, naj se dolžnikov dolžnik izjavi o terjatvi, na katero predlaga izvršbo, izda sodišče sklep o predlogu za prenos po izteku osmih dni od dneva, ko je bilo upniku vročeno obvestilo o izjavi dolžnikovega dolžnika, če pa se dolžnik o terjatvi ni izjavil, pa po poteku roka, v katerem bi se moral izjaviti.
116. člen
(Posebni pogoji za prenos nedeljive terjatve)
Terjatev iz vrednostnega papirja, ki se prenaša z indosamentom ali je za njeno uveljavitev treba predložiti ta papir, ali pa se iz kakšnega drugega vzroka ne more deliti glede prenosa ali uveljavitve, je mogoče prenesti samo s celotnim zneskom. Če ta presega upnikovo terjatev, jo sodišče prenese šele, ko upnik položi varščino, da bo presežek izročil sodišču.
Terjatev, ki je delno izvzeta iz izvršbe ali je že zarubljena za koga drugega, prenese sodišče šele, ko upnik položi varščino, da bo sodišču izročil izvzeti del.
Če je več upnikov predlagalo prenos ob različnih dnevih, prenese sodišče terjatev na upnika, ki je to prvi predlagal; če je več upnikov predlagalo prenos istega dne, pa na tistega upnika, čigar terjatev je največja.
117. člen
(Kdaj je prenos opravljen)
Prenos terjatve je opravljen, ko vroči sodišče dolžnikovemu dolžniku sklep o prenosu.
Prenos terjatve iz vrednostnega papirja, ki se prenaša z indosamentom, ali je za njeno uveljavitev sicer potreben papir, je opravljen tedaj, ko zapiše sodišče nanj izjavo o prenosu in ga izroči upniku.
118. člen
(Obveznosti dolžnika in upnika)
Dolžnik mora dati v roku, ki ga določi sodišče, na zahtevo upnika, na katerega je preneslo terjatev, pojasnila, ki so upniku potrebna za izterjavo te terjatve, in mu izročiti listine, ki se nanjo nanašajo.
Če dolžnik to zahteva, mora upnik, na katerega je sodišče preneslo del terjatve, položiti v roku, ki ga določi sodišče, varščino, da bo po uveljavitvi terjatve vrnil listine, ki se nanjo nanašajo.
Na upnikov predlog dovoli sodišče proti dolžniku, ki ni izročil listin, izvršbo za izročitev teh listin.
Izročitev listin, ki so pri kom drugem, lahko upnik zahteva s tožbo, če bi imel to pravico dolžnik.
Na listini, ki jo izroči upniku, sodišče zaznamuje, da je nanj prenesena terjatev, na katero je dovolilo izvršbo.
Če ravna dolžnik v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje po 33. členu tega zakona.
119. člen
(Položitev terjatve pri sodišču)
Če uveljavljajo glede prenesene terjatve poleg upnika kakšno pravico še drugi, lahko položi dolžnikov dolžnik v korist vseh teh pri sodišču celoten znesek, ali samo zapadli znesek terjatve.
Upnik, na katerega je bila prenesena terjatev, glede katere uveljavljajo še drugi kakšno pravico, lahko preko sodišča zahteva od dolžnikovega dolžnika, naj položi preneseno terjatev pri tem sodišču.
b) Prenos v izterjavo
120. člen
(Pravice upnika)
S prenosom terjatve v izterjavo dobi upnik pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel, ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljavljati pravice v zvezi z zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje.
S prenosom terjatve v izterjavo upnik ne pridobi pravice, da bi v breme dolžnika sklenil poravnavo, da bi dolžnikovemu dolžniku odpustil dolg, ali da bi s preneseno terjatvijo sicer razpolagal, niti pravice, da bi z dolžnikovim dolžnikom sklenil pogodbo, naj o terjatvi, če je ta sporna, odloči arbitraža.
Proti upniku, na katerega je prenesena terjatev v izterjavo, lahko dolžnikov dolžnik uveljavlja samo tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti dolžniku.
Če dolžnik odstopi preneseno terjatev po prenosu, to nima pravnega učinka na pravice, ki jih je s prenosom pridobil upnik.
121. člen
(Prenos v izterjavo terjatve, vpisane v zemljiški knjigi)
Prenos v izterjavo terjatve, ki je vpisana v zemljiški knjigi, se uradno zaznamuje.
122. člen
(Če je obveznost dolžnikovega dolžnika pogojena z izročitvijo stvari)
Če je obveznost dolžnikovega dolžnika, da poravna terjatev, odvisna od obveznosti dolžnika, da mu izroči določeno stvar, ki je v dolžnikovi posesti, in je ta obveznost ugotovljena s pravnomočno sodbo, izda sodišče na predlog upnika, na katerega je bila terjatev prenesena v izterjavo, sklep, da mora dolžnik izročiti to stvar sodišču, ki jo bo izročilo dolžnikovemu dolžniku.
Proti dolžniku, ki v določenem roku ne izroči stvari, dovoli sodišče na upnikov predlog izvršbo za izročitev stvari.
Če ravna dolžnik v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se kaznuje po 33. členu tega zakona.
123. člen
(Obvestilo o tožbi za izterjavo prenesene terjatve)
Upnik, ki vloži tožbo za izterjavo prenesene terjatve, mora o tem nemudoma obvestiti dolžnika; sicer mu odgovarja za škodo, ki mu jo s tem povzroči.
124. člen
(Zamuda pri izterjavi prenesene terjatve)
Upnik, ki ne skrbi za izterjavo prenesene terjatve, kot bi moral, odgovarja za škodo, ki jo s tem povzroči dolžniku oziroma drugemu upniku, za čigar terjatev je sodišče zarubilo dolžnikovo terjatev.
V tem primeru lahko sodišče na predlog drugega upnika razveljavi sklep o prenosu terjatve na nevestnega upnika in prenese terjatev na drugega upnika.
125. člen
(Poplačilo upnika)
Upnik, na katerega je sodišče preneslo terjatev v izterjavo, je poplačan toliko, kolikor je terjatev izterjal.
126. člen
(Izterjava zneska, ki presega upnikovo terjatev)
Upnik, ki je od prenesene terjatve izterjal več, kot znaša njegova terjatev, mora presežek položiti pri sodišču.
Sodišče izroči ta presežek drugim zastavnim upnikom, ki imajo do njega pravico, oziroma dolžniku.
Upniku, ki je položil presežek izterjanega zneska, vrne sodišče položeno varščino.
c) Prenos namesto plačila
127. člen
S prenosom namesto plačila preide zarubljena terjatev do prenesenega zneska na upnika z učinkom odplačnega odstopa terjatve.
Če je prenesena terjatev zavarovana z zastavno pravico, ki je vpisana v zemljiški knjigi, prenese sodišče po uradni dolžnosti tudi zastavno pravico na upnika.
Upnik, na katerega je bila prenesena terjatev namesto plačila, je s samim prenosom poplačan toliko, kolikor ta terjatev znaša.
Tretji odstavek tega člena ne posega v pravila o dolžnikovi odgovornosti za resničnost in izterljivost prenesene terjatve.
6. Posebne določbe o izvršbi na plačo in druge stalne denarne prejemke
128. člen
(Uporaba določb tega poglavja)
Za izvršbo na plačo se uporabljajo določbe tega poglavja, če ni v drugih določbah tega zakona drugače določeno.
Določbe tega zakona, ki urejajo izvršbo na plačo, se smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in druge stalne denarne prejemke, če zakon ne določa drugače.
129. člen
(Sklep o izvršbi)
S sklepom o izvršbi na plačo zarubi sodišče določen del plače in naloži delodajalcu, da mora po pravnomočnosti tega sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, za katere je dovolilo izvršbo.
130. člen
(Povečanje plače)
Sklep o izvršbi se nanaša tudi na povečanje plače, do katere je prišlo po vročitvi sklepa.
131. člen
(Če ima več oseb pravico do preživnine)
Če ima pravico do zakonite preživnine oziroma pravico do rente za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, proti istemu dolžniku več upnikov, skupen znesek njihovih terjatev pa presega del plače, ki je lahko predmet izvršbe, sodišče dovoli izvršbo v korist vsakega od upnikov v sorazmerju z višino njegove terjatve.
Če je potem, ko se je začela izvršba na plačo oziroma na druge stalne denarne prejemke, vložen nov predlog za izvršbo za terjatev iz prvega odstavka tega člena, sodišče v smislu prvega odstavka tega člena spremeni prej izdani sklep o izvršbi in določi zneske, ki se bodo v prihodnje izplačevali posameznim upnikom.
V primeru iz drugega odstavka tega člena se sklep o izvršbi vroči tudi prejšnjim upnikom, ki se lahko zoper njega pritožijo.
132. člen
(Kraj plačila)
Terjatev, za katero ni predpisano brezgotovinsko plačilo, izterja upnik neposredno pri delodajalcu, ki dolžniku izplačuje plačo.
Upnik ima pravico zahtevati, da se mu odtegnjeni znesek na stroške dolžnika izplača po pošti na navedeni naslov po odbitku poštnih stroškov.
133. člen
(Prenehanje delovnega razmerja)
Če dolžniku preneha delovno razmerje, učinkuje sklep o izvršbi tudi proti delodajalcu, s katerim sklene dolžnik novo delovno razmerje, in sicer od dneva, ko je novemu delodajalcu vročen sklep o izvršbi.
Delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, mora nemudoma s priporočeno pošiljko poslati sklep o izvršbi novemu delodajalcu in o tem obvestiti sodišče.
Če delodajalec, pri katerem dolžnik ni več v delovnem razmerju, ne ve za novega delodajalca, mora o tem nemudoma obvestiti sodišče. Sodišče o tem obvesti upnika in ga pozove, naj v določenem roku sporoči sodišču, kdo je dolžnikov novi delodajalec. Če upnik tega ne stori v roku, sodišče ustavi izvršbo.
134. člen
(Odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov)
Upnik lahko predlaga, naj sodišče v izvršilnem postopku s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi.
Predlog iz prvega odstavka tega člena lahko upnik vloži do konca izvršilnega postopka.
Sklep, s katerim sodišče upnikovemu predlogu ugodi, ima učinek sklepa o izvršbi.
Delodajalec, ki ni ravnal po sklepu o izvršbi ali po drugem in tretjem odstavku 133. člena tega zakona, je odgovoren tudi za škodo, ki jo zaradi tega utrpi upnik.
135. člen
(Izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo)
Prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik, (upravna izplačilna prepoved), ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo.
Ne glede na prvi odstavek tega člena upravna izplačilna prepoved ne vpliva na izvršbo na plačo za poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
7. Izvršba na sredstva na dolžnikovih računih
a) Uporaba določb tega poglavja
136. člen
Za izvršbo na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet, banki ali hranilnici kot tudi za izvršbo na hranilno vlogo, ki jo ima dolžnik na računu pri banki ali hranilnici, se uporabljajo določbe o izvršbi na denarno terjatev, če zakon ne določa drugače.
b) Izvršba na sredstva na računu pri banki in na hranilno vlogo
137. člen
(Omejitev izvršbe)
Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na hranilni vlogi ali na tekočem računu, iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen), oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen) ni mogoče seči z izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec.
138. člen
(Sklep o izvršbi)
S sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri banki, naloži sodišče banki, naj blokira dolžnikova sredstva v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku.
Ko postane sklep o izvršbi pravnomočen, sodišče o tem obvesti banko.
Sklep iz prvega odstavka tega člena ima učinek rubeža in prenosa v izterjavo.
139. člen
(Izvršba na sredstva na deviznem računu)
Če je sodišče dovolilo izvršbo na sredstva na dolžnikovem deviznem računu, preračuna banka devize v tolarje po nakupnem tečaju banke na dan plačila.
Če se terjatev iz izvršilnega naslova glasi na tujo valuto, sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo za poplačilo te terjatve v tuji valuti z dolžnikovega deviznega računa.
Terjatev v tuji valuti izplača banka na način, ki ga določajo devizni predpisi.
140. člen
(Podatki o računu)
Upnik mora v predlogu za izvršbo navesti banko ali hranilnico, pri kateri ima dolžnik račun, številko računa, in številko svojega žiro računa, če mora biti plačilo izvršeno preko njega.
Če upnik izkaže za verjetno, da ni mogel ugotoviti podatkov o dolžnikovem računu, navede banko, pri kateri naj sodišče opravi poizvedbe o dolžnikovem računu oziroma hranilni vlogi.
Banka mora sodišču nemudoma sporočiti zahtevane podatke. O zahtevi sodišča banka ne sme obvestiti dolžnika.
141. člen
(Če na računu ni sredstev ali če dolžnik ne more z njimi razpolagati)
Če takrat, ko banka prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni sredstev, ali če dolžnik zaradi vezave s sredstvi na računu ne more razpolagati, obdrži banka sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi izplačilo, ko sredstva prispejo na račun oziroma ko dolžnik dobi pravico z njimi razpolagati.
Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, banka vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi.
142. člen
(Izvršba na hranilno vlogo)
Za izvršbo na hranilno vlogo veljajo določbe 108., 116. in 117. člena tega zakona.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko sodišče zarubi terjatev na hranilni vlogi, ne da bi bila pred tem dolžniku odvzeta hranilna knjižica.
V primeru iz drugega odstavka tega člena za izvršbo veljajo pravila, ki veljajo za izvršbo na denarna sredstva na dolžnikovem računu (138. do 140. člen).
c) Izvršba na sredstva na računu pri organizacijah za plačilni promet
143. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na sredstva, ki jih ima dolžnik na računih pri organizacijah za plačilni promet, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež organizacije oziroma njene enote, ki vodi dolžnikov račun.
144. člen
(Izvršba na sredstva države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih zavodov)
Predmet izvršbe niso denarna sredstva, ki jih ima na računu država, samoupravna lokalna skupnost ali javni zavod, kolikor so jim nujno potrebna za opravljanje njihovih temeljnih nalog oziroma dejavnosti.
Predmet izvršbe tudi niso denarna sredstva na računu samoupravne lokalne skupnosti, ki jih ji je zagotovila država za opravljanje posameznih zadev iz državne pristojnosti, ki so z zakonom prenesene na samoupravno lokalno skupnost.
Preden izda sklep o izvršbi, sodišče po potrebi zasliši stranki o okoliščinah, od katerih je odvisna uporaba prvega in drugega odstavka tega člena.
145. člen
(Navedba računa)
Upnik mora v predlogu za izvršbo navesti tudi enoto organizacije za plačilni promet, pri kateri so njegova in dolžnikova denarna sredstva, ter številko svojega in dolžnikovega žiro računa.
146. člen
(Prenos pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi)
Organizacija za plačilni promet prenese sredstva z dolžnikovega na upnikov račun še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen če je bil ta sklep izdan na podlagi verodostojne listine.
Terjatev, za katero ni predpisano izplačilo preko računa, preko katerega opravlja dolžnik plačilni promet, se izplača po pravnomočnosti sklepa o izvršbi preko upnikovega računa pri banki ali hranilnici, oziroma v gotovini.
147. člen
(Vrstni red poplačila terjatev)
Organizacija za plačilni promet poravnava terjatve po vrstnem redu, kot prejema sklepe o izvršbi, če ni v zakonu drugače določeno. Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžnikovem računu ni sredstev, obdrži sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi prenos, ko sredstva prispejo na račun.
Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega priliva sredstev, organizacija za plačilni promet vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi.
Organizacija za plačilni promet vodi posebno evidenco o vrstnem redu, po katerem je prejela sklepe o izvršbi. Upniku izda na njegovo zahtevo potrdilo, na katerem mestu je njegova terjatev.
Organizacija za plačilni promet ne sme izvršiti dolžnikovega naloga, preden ni plačana terjatev po sklepu o izvršbi, razen če zakon določa drugače.
Če je izvršba odložena na predlog dolžnika, je treba izločiti ustrezen znesek sredstev za ohranitev vrstnega reda pri poplačilu terjatev.
148. člen
(Občasne dajatve)
Če naloži sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku plačevanje občasnih dajatev, ki zapadejo v določenih časovnih presledkih, plačuje organizacija za plačilni promet te dajatve brez ponovne zahteve po njihovi zapadlosti.
V primeru iz prvega odstavka tega člena se vrstni red poravnave vseh bodočih dajatev računa po času, ko je organizacija prejela sklep o izvršbi.
Organizacija za plačilni promet vodi posebno evidenco o sklepih o izvršbi za poravnavo bodočih občasnih dajatev.
149. člen
(Izvršba proti solidarnemu dolžniku)
Proti dvema ali več dolžnikom, ki po izvršilnem naslovu solidarno odgovarjajo za isto terjatev, izda sodišče en sam sklep o izvršbi.
Upnik lahko v predlogu za izvršbo določi vrstni red, po katerem naj se terjatev izterja od posameznih dolžnikov. Če tega ne stori, se terjatev izterja od dolžnikov po vrstnem redu, kot so navedeni v predlogu za izvršbo.
Če imajo solidarni dolžniki račune pri različnih enotah organizacije za plačilni promet, vroči sodišče sklep o izvršbi tisti enoti, pri kateri ima račun dolžnik, ki ga je upnik v predlogu za izvršbo določil kot prvega solidarnega dolžnika, oziroma ki je v predlogu naveden na prvem mestu.
Če v primeru iz tretjega odstavka tega člena dolžnik nima sredstev na računu, pošlje enota organizacije za plačilni promet na upnikovo zahtevo sklep o izvršbi tisti enoti, pri kateri ima žiro račun naslednji dolžnik.
150. člen
(Vrstni red poravnave terjatev s posameznih računov)
Terjatev se poplača predvsem iz sredstev na dolžnikovem žiro računu ali drugem računu, preko katerega je pooblaščen poslovati.
Če na dolžnikovem žiro računu ni sredstev, prenese organizacija za plačilni promet na žiro račun ustrezen znesek sredstev z drugih dolžnikovih računov, kolikor niso zarubljena ali po zakonu izvzeta iz izvršbe.
Dolžnik lahko določi vrstni red računov, iz katerih se bodo poplačale terjatve iz sklepov o izvršbi.
151. člen
(Izvršba proti podjetniku)
Določbe 143. in 145. do 150. člena se smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na sredstva, ki jih ima zasebnik (podjetnik ali druga oseba, ki opravlja registrirano dejavnost) na računu pri banki, preko katerega zanj banka opravlja plačilni promet.
Deseto poglavje
Izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine ali da se izroči nepremičnina
1. Splošne določbe
152. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na dolžnikovo terjatev, da se mu izroči določena premičnina ali nepremičnina ali dobavi določena količina premičnin, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.
153. člen
(Način izvršbe)
Izvršba na dolžnikovo terjatev iz 152. člena tega zakona se opravi z rubežem te terjatve, z njenim prenosom na upnika in s prodajo stvari.
154. člen
(Učinek prenosa)
Prenos zarubljene dolžnikove terjatve ima učinek prenosa dolžnikove denarne terjatve v izterjavo.
155. člen
(Če dolžnikova terjatev še ni zapadla; tožba proti dolžnikovemu dolžniku)
Če dolžnikova terjatev še ni zapadla, sodišče odloči, da morajo biti stvari izročene po zapadlosti.
Od dolžnikovega dolžnika, ki ni voljan izročiti stvari, lahko upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve s tožbo zahteva izročitev, če zanjo še nima izvršilnega naslova.
156. člen
(Uporaba določb o izvršbi na denarno terjatev)
Določbe o izvršbi na denarno terjatev se smiselno uporabljajo tudi pri izvršbi na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine ali da se izroči nepremičnina, če ni v tem poglavju določeno kaj drugega.
2. Premičnine
157. člen
(Izročitev premičnin v hrambo)
S sklepom, s katerim dovoli prenos dolžnikove terjatve, naloži sodišče dolžnikovemu dolžniku, da mora premičnine, na katere se nanaša terjatev, izročiti izvršitelju v hrambo.
Glede hrambe stvari se smiselno uporabljajo določbe 85. člena tega zakona.
158. člen
(Prodaja stvari in poplačilo upnika)
Za prodajo premičnin, ki so bile izročene izvršitelju, ter za poplačilo upnika veljajo določbe tega zakona o izvršbi na premične stvari.
3. Nepremičnina
159. člen
(Izročitev upniku)
S sklepom, s katerim dovoli prenos dolžnikove terjatve, naloži sodišče dolžnikovemu dolžniku, da mora nepremičnino, na katero se nanaša terjatev, izročiti upniku.
Upnik mora nepremičnino upravljati v imenu in na račun dolžnika kot dober gospodar in dati sodišču na njegovo zahtevo obračun o upravljanju.
160. člen
(Prodaja)
Upnik lahko v roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni, odkar mu je bila nepremičnina izročena, sodišču predlaga njeno prodajo.
Če upnik prodaje ne predlaga pravočasno, sodišče ustavi izvršbo.
161. člen
(Uporaba določb o izvršbi na nepremičnine)
Za prodajo nepremičnine in poplačilo upnika veljajo določbe tega zakona o izvršbi na nepremičnine.
Enajsto poglavje
Izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice
162. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na patent, užitek ali kakšno podobno dolžnikovo pravico, in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče; če dolžnik nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa sodišče, na območju katerega ima dolžnik začasno prebivališče.
Določba prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na stalno prebivališče, se smiselno uporablja tudi za sedež pravne osebe.
163. člen
(Način izvršbe)
Izvršba na pravico iz 162. člena tega zakona se opravi z rubežem te pravice in z vnovčenjem po določbah o prodaji premičnin.
Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžniku.
S sklepom o izvršbi, s katerim dovoli rubež, sodišče prepove dolžniku razpolagati s to pravico.
Z rubežom pravice pridobi upnik na njej zastavno pravico.
Dvanajsto poglavje
Izvršba na delež družbenika
164. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na delež družbenika v družbi in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe.
165. člen
(Način izvršbe)
Izvršba na delež družbenika v družbi se opravlja z rubežem in prodajo deleža.
Rubež deleža družbenika v družbi opravi sodišče s sklepom, s katerim družbeniku prepove razpolagati z njegovim deležem. Sklep vroči sodišče družbeniku in družbi.
Z rubežem deleža družbenika v družbi pridobi upnik na njem zastavno pravico.
Sodišče odredi vpis zastavne pravice na deležu družbenika v sodni register. S tem pridobi upnik pravico biti poplačan iz zarubljenega deleža v družbi tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež.
Za prodajo deleža družbenika v družbi se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o prodaji nepremičnin.
Trinajsto poglavje
Izvršba na nepremičnine
1. Splošne določbe
166. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo na nepremičnino in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina, če ta zakon glede izvršbe na nepremičnine ne določa drugače.
Če ležijo nepremičnine na območju različnih sodišč, je krajevno pristojno za dovolitev izvršbe in za samo izvršbo tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je kot predmet izvršbe v predlogu za izvršbo navedena na prvem mestu.
167. člen
(Izvršilna dejanja)
Izvršba na nepremičnino se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo.
168. člen
(Dokaz o dolžnikovi lastnini)
Predlogu za izvršbo na nepremičnino mora upnik priložiti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina vpisana kot dolžnikova lastnina.
Za nepremičnine, ki niso vpisane v zemljiški knjigi, se uporablja določba 211. člena tega zakona.
Če je lastninska pravica na nepremičnini iz prvega odstavka tega člena vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice.
V primeru iz tretjega odstavka tega člena opravi sodišče vpis po uradni dolžnosti.
Upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika.
Izvršilni postopek se nadaljuje po pravnomočnosti sklepa o vpisu.
169. člen
(Predlog dolžnika, naj sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino)
Dolžnik lahko v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi predlaga, naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe, ali naj opravi izvršbo na drugi nepremičnini.
Sodišče vroči predlog upniku, ki se lahko o njem izjavi v osmih dneh od vročitve.
Ko se upnik izjavi ali ko izteče rok za izjavo, izda sodišče sklep o predlogu. Zoper ta sklep ni pritožbe.
Sodišče ugodi predlogu, če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom ali s prodajo druge nepremičnine.
Če predlaga dolžnik kot drugo izvršilno sredstvo izvršbo na plačo, pokojnino, invalidnino ali na druge stalne denarne prejemke, ugodi sodišče predlogu, samo če dolžnik izkaže za verjetno, da bo terjatev poravnana v enem letu od izdaje sklepa o dolžnikovem predlogu.
Če dovoli sodišče za izvršbo drugo sredstvo, ostane zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino v veljavi, dokler upnikova terjatev ni poplačana.
170. člen
(Zaznamba izvršbe)
Sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi.
S to zaznambo pridobi upnik pravico dobiti za svojo terjatev poplačilo iz nepremičnine (poplačilna pravica) tudi v primeru, če pridobi pozneje kdo drug na isti nepremičnini lastninsko pravico.
Upnik, ki je predlagal izvršbo, pa ni že prej pridobil zastavne pravice, pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi pravico dobiti poplačilo iz nepremičnine pred nekom, ki pridobi pozneje na njej zastavno pravico ali poplačilno pravico.
171. člen
(Pristop k izvršbi)
Po zaznambi sklepa o izvršbi sodišče ne more za poravnavo kakšne druge terjatve istega ali drugega upnika opraviti posebnega postopka izvršbe na isto nepremičnino.
Upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi.
K začeti izvršbi je mogoče pristopiti do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu.
O pristopu k izvršbi obvesti sodišče upnika, v čigar korist je bila prej vpisana zaznamba.
172. člen
(Poplačilo zastavnega upnika)
Pri izvršbi na nepremičnino dobi poplačilo tudi zastavni upnik, ki ni predlagal izvršbe.
173. člen
(Prenehanje zastavne pravice)
Na nepremičnini vknjižena zastavna pravica ugasne z dnem, ko postane sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pravnomočen (192. člen), čeprav zastavni upniki niso popolnoma poplačani.
Kupec nepremičnine in zastavni upnik se lahko sporazumeta, da ostane zastavna pravica na nepremičnini tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, kupec pa prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku.
V primeru iz drugega odstavka se kupnina zmanjša za prevzeti dolg.
174. člen
(Služnosti in realna bremena)
Stvarne služnosti na nepremičnini z njeno prodajo ne ugasnejo.
S prodajo nepremičnine tudi ne ugasnejo osebne služnosti in realna bremena, ki so bila vpisana v zemljiški knjigi pred pravicami zastavnih upnikov in pred poplačilno pravico upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo.
Druge osebne služnosti in druga realna bremena s prodajo nepremičnine ugasnejo, razen če se imetniki teh pravic s kupcem kako drugače dogovorijo.
175. člen
(Najemno in zakupno razmerje)
Najemno ali zakupno razmerje ne preneha s prodajo stvari, ki je predmet najema ali zakupa.
Kupec stopi v pravice in obveznosti najemodajalca oziroma zakupodajalca.
176. člen
(Ogled nepremičnine)
Sodišče tistemu, ki se zanima za nakup nepremičnine, na njegovo zahtevo dovoli, da si jo ogleda.
Čas in način ogleda določi sodišče v odredbi o prodaji nepremičnine.
2. Nepremičnine, izvzete iz izvršbe
177. člen
Predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.
Prvi odstavek tega člena se ne nanaša na izvršbo za uveljavitev denarnih terjatev, zavarovanih s pogodbeno zastavno pravico na nepremičninah (hipoteko).
3. Ugotovitev vrednosti nepremičnine
178. člen
(Način ugotovitve vrednosti)
Vrednost nepremičnine lahko ugotovi sodišče še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.
Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče na podlagi cenitve izvedencev po tržni ceni na dan cenitve.
Pri ugotavljanju vrednosti se upošteva morebitno zmanjšanje vrednosti zaradi tega, ker ostanejo na njej tudi po prodaji določene pravice.
Na predlog, ki mora biti vložen najpozneje osem dni pred prodajnim narokom, sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka izkaže za verjetno, da se je ta od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila.
179. člen
(Sklep o ugotovitvi vrednosti)
Vrednost nepremičnine ugotovi sodišče s sklepom.
Zoper ta sklep se lahko pritoži poleg dolžnika tudi vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo.
180. člen
(Ustavitev izvršbe po predlogu)
Vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, pa je po vrstnem redu pred upnikom, ki je predlagal izvršbo, lahko predlaga, naj sodišče ustavi izvršbo, če ugotovljena vrednost nepremičnine niti delno ne krije terjatve upnika, ki je predlagal izvršbo.
Ustavitev izvršbe lahko predlaga v osmih dneh od vročitve odredbe o prodaji.
Sodišče presodi glede na okoliščine primera, ali je glede na verjetno višino delnega poplačila upnika, ki je predlagal izvršbo, prodaja smotrna.
4. Prodaja nepremičnine
181. člen
(Odredba o prodaji)
Po izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine izda sodišče odredbo o prodaji nepremičnine; v njej določi način in pogoje za prodajo ter čas in kraj prodaje, če naj bo nepremičnina prodana na dražbi.
Prodaja nepremičnine se opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine.
V odredbi o prodaji se posebej opozori na možnost, da se vrednost nepremičnine dokončno ugotovi na prodajnem naroku (četrti odstavek 178. člena).
Odredbo o prodaji razglasi sodišče na sodni deski, lahko pa tudi na drug krajevno običajen način.
Sodišče lahko upniku dovoli, da objavi odredbo o prodaji nepremičnine v sredstvih javnega obveščanja. Stroški objave bremenijo upnika.
Od razglasitve odredbe o prodaji na sodni deski do dneva prodaje mora preteči najmanj trideset dni.
Odredbo o prodaji vroči sodišče strankam, zastavnim upnikom, drugim udeležencem postopka, osebam, ki imajo vknjiženo predkupno pravico, in pristojnemu upravnemu organu.
182. člen
(Predkupna pravica)
Kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ima prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji.
Če je bila nepremičnina prodana z neposredno pogodbo, povabi sodišče predkupnega upravičenca, naj izjavi na zapisnik pri sodišču, ali želi izkoristiti svojo pravico.
Če predkupni upravičenec izkoristi svojo pravico, ima najboljši ponudnik ali kupec pri neposredni pogodbi pravico takoj po končani dražbi ali po prejemu obvestila, da je predkupni upravičenec izjavil, da želi izkoristiti svojo pravico, ponuditi višjo ceno.
183. člen
(Način prodaje)
Nepremičnina se proda na javni dražbi.
Narok za prodajo nepremičnine se opravi v sodnem poslopju, če sodišče ne odloči drugače.
Stranke in zastavni upniki se lahko ves čas izvršilnega postopka do izdaje odredbe o prodaji sporazumejo, naj se nepremičnina v določenem roku proda z neposredno pogodbo.
Sporazum, da naj se nepremičnina proda z neposredno pogodbo, mora biti sklenjen v pisni obliki.
Sporazum o prodaji z neposredno pogodbo se pošlje pristojnemu davčnemu organu.
Pogodba o neposredni prodaji ima učinek od dneva, ko postane sklep o domiku (190. člen) pravnomočen.
184. člen
(Pogoji za prodajo)
Pogoji za prodajo morajo poleg drugih podatkov navajati:
1. natančnejši opis nepremičnine s pritiklinami;
2. služnosti in realna bremena, ki jih mora kupec prevzeti;
3. vrednost nepremičnine, ki jo je s sklepom ugotovilo sodišče;
4. ceno, za katero se sme nepremičnina prodati;
5. rok, v katerem mora kupec položiti kupnino;
6. način prodaje;
7. znesek varščine.
Rok, v katerem mora kupec položiti kupnino v hrambo izvršitelju, ne sme biti daljši od šestih mesecev od dneva prodaje, ne glede na to, ali plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih.
Obresti, ki so se natekle v času hrambe kupnine, je izvršitelj dolžan izročiti dolžniku z dnem izročitve zneska terjatve upniku.
185. člen
(Položitev varščine)
Javne dražbe se smejo udeležiti le tisti, ki prej položijo varščino.
Če se sklene neposredna pogodba, položi kupec varščino tistemu, s katerim jo je sklenil, in to neposredno pred sklenitvijo pogodbe.
Varščine sta oproščena upnik, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, in zastavni upnik, če njuni terjatvi dosegata varščino, in če se da glede na njun vrstni red in ugotovljeno vrednost nepremičnine varščina poravnati iz kupnine.
Varščina znaša desetino ugotovljene vrednosti nepremičnine.
Ponudniki, katerih ponudbe niso bile sprejete, dobijo varščino nazaj takoj po koncu javne dražbe.
186. člen
(Če je pri prodaji navzoč en sam ponudnik)
Narok za prodajo nepremičnine se opravi, tudi če je navzoč en sam ponudnik.
V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko sodišče na predlog stranke ali zastavnega upnika glede na okoliščine primera preloži prodajni narok.
187. člen
(Kdo ne more biti kupec)
Ne na dražbi ne pri neposredni pogodbi ne more biti kupec dolžnik, sodnik, izvršitelj ali kdo drug, ki uradno sodeluje pri prodaji. Kupec tudi ne more biti nekdo, ki po zakonu ne more pridobiti nepremičnine, ki je predmet izvršbe.
188. člen
(Prodajna cena)
Na prvem prodajnem naroku nepremičnina ne sme biti prodana pod ugotovljeno vrednostjo.
Če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati, razpiše sodišče drugi narok, na katerem se sme nepremičnina prodati pod ugotovljeno vrednostjo, vendar ne za manj kot za polovico te vrednosti.
Od prvega do drugega naroka mora preteči najmanj trideset dni.
Z izjavo, ki jo dajo na zapisnik pri sodišču, pred katerim teče izvršilni postopek, ali pri kakšnem drugem sodišču, se stranki in zastavni upniki lahko sporazumejo, da sme biti nepremičnina prodana na dražbi tudi za ceno, nižjo od ugotovljene vrednosti, oziroma nižjo od polovice te vrednosti.
Drugi in četrti odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi v primeru prodaje z neposredno pogodbo.
189. člen
(Prodajni narok in domik)
Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za narok, razglasi, da se začenja dražba.
Dražba se konča deset minut neposredno potem, ko je dana najugodnejša ponudba.
Ko je dražba končana, sodišče ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno, in razglasi, da je temu ponudniku domaknjena nepremičnina.
O domiku nepremičnine izda sodišče sklep, ki ga razglasi na sodni deski in vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter vsem udeležencem dražbe.
Če je za sklenitev prodajne pogodbe potrebna odobritev po zakonu, sodišče po končani dražbi ugotovi, kateri ponudnik je ponudil najvišjo ceno, pridobi odobritev in nato izda sklep o domiku. Če je odobritev odklonjena, dražba nima učinka in sodišče izda sklep o zavrnitvi domika.
190. člen
(Domik pri prodaji z neposredno pogodbo)
Sodišče izda sklep, s katerim domakne nepremičnino, prodano z neposredno pogodbo, ko ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za veljavnost prodaje.
Sklep o domiku razglasi na sodni deski in ga vroči vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji, ter kupcu.
191. člen
(Položitev kupnine)
Kupec mora položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji.
Kupec, ki je edini upnik, je lahko oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu. Sodišče o predlogu upnika odloči s posebnim sklepom.
Če kupec v določenem roku ne položi kupnine, sodišče prodajo s sklepom razveljavi in določi novo prodajo.
Iz položene varščine se poravnajo stroški za novo prodajo in nadomesti razlika med ceno, doseženo pri prejšnji in pri novi prodaji.
192. člen
(Izročitev nepremičnine kupcu)
Po pravnomočnosti sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sodišče sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini.
V primeru, ko dolžnik pridobi najemno pravico po 210. členu tega zakona, se v sklepu določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izselitev.
Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu vroči sodišče vsem, katerim je vročilo odredbo o prodaji.
Nepremičnino izroči sodišče kupcu še pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi.
193. člen
(Varstvo kupčevih pravic)
Razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu tega zakona.
194. člen
(Ustavitev izvršbe)
Če nepremičnine ni bilo mogoče prodati niti na drugem naroku, dovoli sodišče novo prodajo samo na upnikov predlog.
Če upnik ne predlaga nove prodaje v šestih mesecih od drugega naroka, ali če nepremičnine ni bilo mogoče prodati na tretjem naroku niti za polovico ugotovljene vrednosti, sodišče ustavi izvršbo.
Sodišče ustavi izvršbo s prodajo z neposredno pogodbo, če nepremičnine ni bilo mogoče prodati v roku, za katerega sta se sporazumeli stranki in zastavni upniki (četrti odstavek 183. člena).
V primeru iz drugega in tretjega odstavka tega člena upnik obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve.
5. Poplačilo upnikov
195. člen
(Kdaj se poplačajo)
Sodišče poplača upnike po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.
196. člen
(Kateri upniki se poplačajo)
Iz kupnine se poplačajo:
1. upniki, na predlog katerih je sodišče dovolilo izvršbo;
2. zastavni upniki, tudi če niso priglasili svojih terjatev;
3. osebe, ki imajo pravico do nadomestila za osebne služnosti in realna bremena;
4. država in samoupravne lokalne skupnosti za davščine;
5. osebe, ki imajo terjatve, navedene v 3. točki prvega odstavka 197. člena tega zakona.
197. člen
(Prednost pri poplačilu)
Iz zneska, dobljenega s prodajo, se poplačajo najprej, in sicer po temle vrstnem redu:
1. stroški izvršilnega postopka;
2. za zadnje leto zapadle davščine, ki obremenjujejo prodano nepremičnino;
3. terjatve iz naslova zakonite preživnine, terjatve iz naslova odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in terjatve iz naslova odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, terjatve delavcev iz delovnega razmerja z dolžnikom, ter terjatve prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto, in sicer ne glede na to, ali so te terjatve zavarovane z zastavno pravico na prodani nepremičnini ali ne.
Terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena se poplačajo, če so bile priglašene najkasneje na razdelitvenem naroku in če so dokazane z izvršilnim naslovom.
Čas, določen v 2. in 3. točki prvega odstavka tega člena, se šteje do dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu.
198. člen
(Vrstni red drugih terjatev)
Po poplačilu terjatev iz 197. člena tega zakona se poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico, terjatve upnikov, na katerih predlog je sodišče dovolilo izvršbo, ter nadomestila za osebne služnosti in realna bremena, ki s prodajo ugasnejo.
Upniki iz prvega odstavka tega člena se poplačajo po vrsti, kot so pridobili zastavno oziroma poplačilno pravico, oziroma po vrstnem redu, kot so bile osebne služnosti in realna bremena vpisana v zemljiški knjigi.
Stroški in obresti za zadnja tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo, določeni v izvršilnem naslovu, imajo isti vrstni red kot glavna terjatev.
Po poplačilu terjatev iz prvega odstavka tega člena se poplačajo terjatve iz 2. in 3. točke prvega odstavka 197. člena tega zakona za čas, za katerega se ne poplačajo po omenjenih določbah.
199. člen
(Nadomestila za osebne služnosti in realna bremena)
Če se o nadomestilu za osebne služnosti ali realna bremena, ki s prodajo ugasnejo, upravičenci in upniki, ki so po vrstnem redu za poplačilo za njimi, ne morejo sporazumeti, ga določi sodišče; pri tem upošteva zlasti čas, kolikor bi služnost oziroma breme še trajala, njuno vrednost ter starost upravičencev.
Kupec in upravičenec do osebne služnosti ali realnega bremena se lahko sporazumeta, da kupec prevzame služnost oziroma realno breme, nadomestilo, določeno po prvem odstavku tega člena, pa se odbije od kupnine.
200. člen
(Sorazmerno poplačilo terjatev)
Terjatve, ki imajo isti vrstni red, se poplačajo v sorazmerju z njihovo višino, če s prodajo dobljeni znesek ne zadošča za njihovo popolno poplačilo.
201. člen
(Izpodbijanje terjatev)
Upnik ali kdo drug, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, lahko izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo.
Terjatev je mogoče izpodbijati najkasneje na razdelitvenem naroku.
202. člen
(Napotitev na pravdo)
Tistega, ki izpodbija terjatev, sodišče napoti, naj v določenem roku začne pravdo, če je odločitev odvisna od spornih dejstev; sicer pa samo odloči o spornem dejstvu pri izpodbijanju.
Sodišče odloži sklep o poplačilu tistih, katerih terjatve so sporne, dokler ni končana pravda.
Znesek, ki se nanaša na sporno terjatev, ostane v hrambi pri sodišču.
Če se pravda ne začne v določenem roku, ravna sodišče, kot da terjatev ni sporna.
Določba četrtega odstavka tega člena ne posega v pravico tistega, ki izpodbija terjatev, da tudi po koncu postopka začne pravdo zoper tistega, čigar terjatev izpodbija.
6. Posebne določbe o načinu poplačila nekaterih terjatev
203. člen
(Nezapadla terjatev)
Terjatev zastavnega upnika, ki še ni zapadla do dneva izdaje sklepa o poplačilu in zanjo niso bile dogovorjene obresti, se poplača po odbitku zneska, ki ustreza zakoniti obrestni meri zamudnih obresti za čas od izdaje sklepa o poplačilu do njene zapadlosti.
Če so bile za nezapadlo terjatev dogovorjene obresti, se terjatev poplača skupaj z dogovorjenimi obrestmi, obračunanimi do dneva, ko je bil izdan sklep o poplačilu.
204. člen
(Nezapadla terjatev občasnih prejemkov)
Če so terjatve občasnih prejemkov iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, zavarovane z zastavno pravico, zapadejo pa po izdaji sklepa o poplačilu, se poravnajo na izrecno zahtevo upnika.
Te terjatve se obračunavajo smiselno na način, kot se obračunava nadomestilo za osebno služnost ali realno breme.
205. člen
(Pogojna terjatev)
Znesek, potreben za poplačilo terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico, vendar je odvisna od pogoja, se izloči in izroči v hrambo sodišču ter izplača, ko nastopi odložni pogoj, oziroma ko je gotovo, da razvezni pogoj ne bo nastopil.
Če odložni pogoj ne nastopi, oziroma če nastopi razvezni pogoj, se iz izločenega zneska poplačajo upniki, katerih terjatve niso bile popolnoma poplačane ali sploh niso bile poplačane; če takih upnikov ni ali če z njihovim poplačilom ni izčrpan ves znesek, pa se ta znesek oziroma ostanek izroči dolžniku.
206. člen
(Predznamba zastavne pravice in zaznamba spora)
Če je v zemljiški knjigi vpisana predznamba zastavne pravice in tisti, v čigar korist je vpisana, dokaže, da je v teku postopek za njeno opravičilo, oziroma da še ni pretekel rok za ta postopek, se terjatev, na katero se predznamba nanaša, poravna na enak način kot terjatev z odložnim pogojem.
Terjatev, za katero je v zemljiški knjigi vpisana zaznamba spora za izbris zastavne pravice ali zaznamba kakšnega drugega spora, se poravna na enak način kot terjatev z razveznim pogojem.
7. Razdelitveni narok, sklep o poplačilu in izbris pravic in bremen
207. člen
(Razdelitveni narok)
Po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu določi sodišče narok za razdelitev zneska, dobljenega s prodajo.
Na narok povabi sodišče poleg strank tudi tiste, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz tega zneska.
V vabilu opozori sodišče te osebe, da bodo terjatve upnikov, ki ne pridejo na narok, vzete po stanju, kot izhaja iz zemljiške knjige in spisov, in da lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo obstoj drugih terjatev, njihovo višino in vrstni red, po katerem imajo pravico do poplačila.
Na naroku se razpravlja o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke.
208. člen
(Sklep o poplačilu)
O poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo pravico do poplačila, odloči sodišče s sklepom po opravljenem naroku. Pri tem upošteva stanje, kot izhaja iz spisov in iz zemljiške knjige, ter stanje, ki ga je ugotovilo na naroku.
Terjatve upnikov se obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka.
V sklepu iz prvega odstavka tega člena upošteva sodišče samo tiste terjatve, glede katerih je sklep o izvršbi postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka.
Terjatve, glede katerih sklep o izvršbi ni postal pravnomočen najkasneje na dan razdelitvenega naroka, se poplačajo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi iz morebitnega preostanka kupnine, ostanek pa se vrne dolžniku.
Pritožba zoper sklep o poplačilu zadrži njegovo izvršitev, če bi sklep, s katerim bi bilo pritožbi ugodeno, lahko vplival na poplačilo.
209. člen
(Izbris pravic in bremen)
Po pravnomočnosti sklepa o poplačilu odloči sodišče s sklepom, da se v zemljiški knjigi izbrišejo vpisane pravice in bremena, razen tistih, ki ostanejo na nepremičnini tudi po izročitvi nepremičnine kupcu, ali jih je kupec prevzel.
8. Dolžnikova pravica na prodanem stanovanju
210. člen
Dolžnik, ki kot lastnik stanuje v prodani družinski stanovanjski hiši ali prodanem stanovanju, ima pravico stanovati v tej hiši oziroma stanovanju kot najemnik še tri leta od dneva prodaje dalje.
Predlog, da obdrži pravico do najema stanovanja, mora dolžnik vložiti v 60 dneh od prejema sklepa o izvršbi, vendar najkasneje do dražbenega naroka, sicer to pravico izgubi.
Dolžnik, ki obdrži pravico stanovati na prodani družinski stanovanjski hiši ali stanovanju, je od dneva izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine dalje dolžan plačevati najemnino za profitno stanovanje. Če se kupec in dolžnik o višini najemnine ne sporazumeta, jo določi sodišče v nepravdnem postopku.
Določbe prejšnjih odstavkov tega člena ne veljajo, kadar sta družinska stanovanjska hiša ali stanovanje prodana v izvršilnem postopku zaradi poplačila terjatve iz naslova posojila, vzetega za izgradnjo oziroma nakup družinske stanovanjske hiše ali stanovanja, ali zaradi izterjave terjatve, ki je bila zavarovana s pogodbeno zastavno pravico (hipoteko) na tej hiši oziroma stanovanju.
9. Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo
211. člen
Če je bila zemljiška knjiga, v katero je bila vpisana nepremičnina, uničena, ali če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, mora upnik v predlogu za izvršbo navesti, kje je nepremičnina, njeno ime, meje in površino, oziroma druge podatke, potrebne za njeno identifikacijo.
V takem primeru opravi sodišče rubež nepremičnine, za katero je predlagana izvršba, in povabi na narok upnika, dolžnika in mejaše.
Zapisnik o rubežu ima pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štirinajsto poglavje
Sodni penali
212. člen
O upnikovi zahtevi, naj se dolžniku nedenarne obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, naloži plačilo sodnih penalov, odloči sodišče v izvršilnem postopku.
Na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov izda sodišče na predlog upnika sklep o izvršbi.
Plačilo sodnih penalov lahko zahteva upnik vse dotlej, dokler ne predlaga izvršitve sodne odločbe iz prvega odstavka tega člena.
Od dneva vložitve predloga za izvršbo upnik ni več upravičen do sodnih penalov.
Tretji razdelek
IZVRŠBA ZA UVELJAVITEV NEDENARNE TERJATVE
Petnajsto poglavje
Izročitev in dobava premičnin
1. Krajevna pristojnost
213. člen
Za odločitev o predlogu za izvršbo za izročitev ene ali več določenih stvari, ali določene količine nadomestnih stvari, in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.
2. Izročitev določenih stvari
214. člen
(Če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem)
Izvršba za izročitev ene ali več določenih stvari, ki so pri dolžniku, se opravi tako, da izvršitelj te stvari vzame dolžniku in jih proti potrdilu izroči upniku.
Po prvem odstavku tega člena se opravi izvršba tudi, kadar so stvari pri kom drugem, ki jih je voljan izročiti izvršitelju.
Če drugi ni voljan izročiti stvari, lahko upnik predlaga sodišču, naj prenese nanj dolžnikovo terjatev proti drugemu za izročitev stvari.
Za postopek s predlogom iz tretjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine (152. do 156. člen).
215. člen
(Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem)
Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem, sodišče na upnikov predlog oceni njihovo vrednost in s sklepom odloči, da mora dolžnik v določenem roku izplačati to vrednost upniku.
Upnik lahko na podlagi tega sklepa predlaga proti dolžniku izvršbo.
Upnik lahko vloži predlog po prvem odstavku tega člena v osmih dneh od dneva, ko je bil obveščen, da stvari niso bile najdene.
Če upnik v predpisanem roku ne predlaga, naj mu dolžnik izplača vrednost stvari, sodišče ustavi izvršbo.
3. Dobava nadomestnih stvari
216. člen
(Če so stvari pri dolžniku ali pri kom drugem)
Če se izvršilni naslov glasi na dobavo določene količine nadomestnih stvari, ki so pri dolžniku ali pri kom drugem, se izvršba opravi tako, kot je predpisano za izročitev določenih stvari.
217. člen
(Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem)
Če stvari niso bile najdene ne pri dolžniku ne pri kom drugem, lahko upnik predlaga, naj se izvršba opravi tako, da ga sodišče pooblasti, da sme v določenem roku na dolžnikove stroške te stvari kupiti kje drugje.
Sodišče izda na upnikov predlog sklep, s katerim odloči, naj dolžnik založi pri izvršitelju znesek, ki je potreben za nakup stvari. Obresti iz naslova založenega zneska je dolžan izvršitelj izročiti dolžniku ob nakupu stvari.
Upnik lahko na podlagi tega sklepa predlaga proti dolžniku izvršbo.
Upnik lahko vloži predlog po prvem odstavku tega člena v osmih dneh od dneva, ko mu je sodišče sporočilo, da izvršbe ni moglo opraviti.
Če upnik v roku iz prejšnjega odstavka tega člena ne predlaga nakupa stvari drugje, sodišče ustavi izvršbo, razen če je upnik v roku iz tretjega odstavka 215. člena predlagal, naj mu dolžnik plača vrednost stvari, ki bi mu jih bil moral dobaviti.
218. člen
(Če stvari ni bilo mogoče kupiti niti drugje)
Če upnik v roku, ki mu ga je določilo sodišče, stvari ni mogel kupiti drugje, ali če je izkazal za verjetno, da stvari niti drugje ni mogoče kupiti, oceni sodišče na njegov predlog njihovo vrednost in s sklepom odloči, da mora dolžnik v določenem roku plačati to vrednost upniku.
Upnik lahko na podlagi tega sklepa predlaga proti dolžniku izvršbo.
Upnik lahko predlog, naj mu dolžnik plača vrednost stvari, vloži v osmih dneh od dneva, ko izteče rok za nakup stvari drugje, oziroma v roku, ki mu ga določi sodišče v primeru, ko je izkazal za verjetno, da stvari tudi drugje ni mogoče kupiti.
Če upnik predloga ne vloži v tem roku, sodišče ustavi izvršbo.
4. Pravica do odškodnine
219. člen
Z določbami o nakupu nadomestnih stvari drugje in o plačilu vrednosti določenih ali nadomestnih stvari ni prizadeta upnikova pravica, da v pravdi zahteva od dolžnika povrnitev škode, ki mu jo je povzročil s tem, da mu stvari ni izročil oziroma dobavil.
Šestnajsto poglavje
Izpraznitev in izročitev nepremičnin
220. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina.
221. člen
(Način izvršbe)
Izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine se opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari.
Izpraznitev in izročitev nepremičnine je dopustna po preteku osmih dni od dneva, ko je bil dolžniku vročen sklep o izvršbi.
Upnik mora zagotoviti vse, kar je potrebno za opravo dejanj iz prvega odstavka tega člena, zlasti delovno silo, prevozno sredstvo in prostor za hrambo stvari. Sodišče ga na to dolžnost opozori v sklepu o izvršbi.
Če upnik ne ravna po prejšnjem odstavku tega člena, niti ne predlaga odloga izvršbe, sodišče ustavi izvršbo.
222. člen
(Odstranitev premičnin)
Premičnine, ki jih je treba odstraniti, se izročijo dolžniku, če ta ni navzoč, pa odraslemu članu njegovega gospodinjstva ali njegovemu pooblaščencu.
Če pri izvršilnih dejanjih ni nikogar, kateremu se smejo stvari izročiti, ali če jih ti nočejo sprejeti, se stvari izročijo na dolžnikove stroške v hrambo komu drugemu.
O izročitvi v hrambo in o stroških hrambe obvesti izvršitelj dolžnika in mu da primeren rok, v katerem lahko zahteva izročitev stvari, potem ko povrne stroške za hrambo.
Sodišče opozori dolžnika, da bodo po izteku roka iz prejšnjega odstavka tega člena stvari prodane, iz izkupička pa bodo poravnani stroški za njihovo hrambo in prodajo.
223. člen
(Prodaja premičnih stvari)
Sodišče dovoli po uradni dolžnosti prodajo stvari na dolžnikove stroške, če ta v danem roku ne zahteva njihove izročitve in ne povrne stroškov hrambe.
Del s prodajo doseženega izkupička, ki ostane po poravnavi stroškov hrambe in prodaje stvari, ostane pri izvršitelju za dolžnika.
Za prodajo stvari se uporabljajo določbe tega zakona o izvršbi na premičninah.
Sedemnajsto poglavje
Obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti
224. člen
(Krajevna pristojnost)
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, dopustiti, da kdo drug kaj stori, ali se česa vzdržati, je za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo krajevno pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova.
225. člen
(Dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug)
Na podlagi izvršilnega naslova, po katerem mora dolžnik storiti nekaj, kar lahko stori tudi nekdo drug, se izvršba opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam.
Upnik lahko v predlogu za izvršbo predlaga, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali s tem, da bo nekdo drug ali sam upnik opravil to dejanje.
Dokončen sklep o višini stroškov iz drugega odstavka tega člena izda sodišče na upnikov oziroma dolžnikov predlog.
Upnik lahko predlaga izvršbo na podlagi sklepa, ki ga izda sodišče po drugem odstavku tega člena, še pred njegovo pravnomočnostjo, na podlagi sklepa, ki ga izda sodišče po tretjem odstavku tega člena, pa šele po njegovi pravnomočnosti.
226. člen
(Dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik)
Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu določi sodišče s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti.
S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Fizični osebi izreče sodišče denarno kazen največ do 1,000.000 tolarjev, pravni osebi in podjetniku pa do 50,000.000 tolarjev.
Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni. Hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.
Zoper dolžnika, ki kljub drugi izrečeni kazni ne izpolni svoje obveznosti, postopa sodišče še naprej tako, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku tega člena, vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže desetkratnega zneska iz drugega odstavka tega člena.
Sodišče pri odmerjanju denarne kazni v predpisanih mejah upošteva pomen dejanja, ki bi ga moral opraviti dolžnik, ter druge okoliščine primera.
227. člen
(Dopustitev in opustitev)
Sodišče opravi izvršbo tako, kot je določeno v prvem do tretjem in v petem odstavku 226. člena tega zakona, tudi tedaj, kadar ravna dolžnik v nasprotju s tem, da mora nekaj dopustiti ali opustiti.
Sodišče na upnikov predlog s sklepom odloči, da mora dolžnik položiti varščino za škodo, za katero upnik izkaže, da jo bo verjetno utrpel, če bo dolžnik še naprej ravnal v nasprotju s svojo obveznostjo.
Čas trajanja varščine določi sodišče glede na okoliščine primera.
Na podlagi sklepa o položitvi varščine se opravi na upnikov predlog izvršba.
228. člen
(Vzpostavitev prejšnjega stanja)
Če je zaradi dolžnikovega ravnanja v nasprotju z obveznostjo iz izvršilnega naslova nastala sprememba, ki ni v skladu z upnikovo pravico, sodišče upnika na njegov predlog pooblasti, da sam, če je treba, pa tudi s pomočjo izvršitelja, na dolžnikove stroške in nevarnost vzpostavi prejšnje stanje.
Glede založitve zneska, potrebnega za stroške za vzpostavitev prejšnjega stanja, in glede dokončne višine teh stroškov, se uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 225. člena tega zakona.
229. člen
(Ponovno motenje posesti)
Če je na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba, potem pa je ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, izda sodišče na upnikov predlog na podlagi istega izvršilnega naslova nov sklep o izvršbi, s katerim naloži vrnitev stvari v posest, oziroma sklep o izvršbi, s katerim izreče kazen za neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik.
Predlog za izvršbo po prvem odstavku tega člena lahko poda upnik v tridesetih dneh od dneva, ko je zvedel za ponovno motenje posesti, najkasneje pa v enem letu od ponovljenega motenja.
Osemnajsto poglavje
Vrnitev delavca na delo
230. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo in za samo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, po katerem je delodajalec dolžan vrniti delavca na delo ali mu znova zaupati delo oziroma delovne naloge, ki jih je prej opravljal, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima delodajalec prebivališče oziroma sedež.
231. člen
(Rok za vložitev predloga za izvršbo)
Predlog za izvršbo lahko vloži delavec v šestih mesecih od dneva, ko je pridobil pravico to predlagati.
232. člen
(Način izvršbe)
Izvršba se opravi po 226. členu tega zakona.
233. člen
(Nadomestilo plače pri vrnitvi delavca na delo)
Delavec, ki je predlagal vrnitev na delo, lahko predlaga, naj sodišče s sklepom odloči, da mu mora delodajalec izplačati na račun plače mesečne zneske, zapadle od pravnomočnosti odločbe pa dotlej, dokler ne bo vrnjen na delo.
Predlog za nadomestilo plače lahko delavec združi s predlogom za izvršbo ali ga vloži najpozneje do konca izvršilnega postopka.
Sklep, s katerim sodišče ugodi predlogu za nadomestilo plače, ima učinek sklepa o izvršbi.
Delodajalec lahko predlaga, naj sodišče ta sklep razveljavi, če so se pozneje spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bil izdan.
Nadomestilo mesečne plače odmeri sodišče v znesku, ki bi ga delavec dobil, če bi bil na delu.
Z določbami tega člena ni prizadeta delavčeva pravica, da lahko svojo terjatev za nadomestilo plače uveljavlja v postopku pred pristojnim sodiščem.
Če sodišče delno ugodi zahtevku za izplačilo nadomestila plače, napoti delavca, da uveljavlja ostanek v postopku pred pristojnim sodiščem.
Devetnajsto poglavje
Razdelitev stvari
234. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za izvršbo za razdelitev stvari ali skupnega premoženja in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je stvar oziroma premoženje.
235. člen
(Fizična razdelitev)
Fizično razdelitev dovoli sodišče, če je taka razdelitev določena v izvršilnem naslovu.
Posamezna dejanja fizične razdelitve opravi izvršitelj.
Izvršitelj povabi udeležence, naj bodo navzoči pri delitvi.
236. člen
(Razdelitev s prodajo)
Če je treba na podlagi izvršilnega naslova stvar zaradi razdelitve prodati, se prodaja opravi po določbah tega zakona o izvršbi na premičnine oziroma nepremičnine, razen če se stranke o posameznih vprašanjih sporazumejo drugače.
237. člen
(Stroški postopka)
Stroške izvršbe po določbah tega poglavja plačajo vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na skupni stvari.
Lastnik, ki je povzročil posebne stroške, jih mora povrniti tistim, ki so jih imeli.
Dvajseto poglavje
Izjava volje
238. člen
Dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe.
Dolžnost podati izjavo volje, navedeno v poravnavi (20. člen), se šteje za izpolnjeno z dnevom njene zapadlosti.
Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost.
Tretji del
ZAVAROVANJE
239. člen
(Uporaba določb o izvršbi)
Določbe tega zakona o izvršbi se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje, če ni v tem delu zakona drugače določeno.
240. člen
(Sredstva zavarovanja)
Kot sredstva zavarovanja se smejo dovoliti samo zastavna pravica na nepremičnini, zastavna pravica na premičnini, zastavna pravica na podlagi sporazuma strank, predhodne odredbe in začasne odredbe.
241. člen
(Nedopustnost zavarovanja)
Ni dovoljeno zavarovanje na stvareh in pravicah, ki po tem ali drugem zakonu ne morejo biti predmet izvršbe.
Enaindvajseto poglavje
Zastavna pravica na nepremičnini
242. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini in za samo zavarovanje je pristojno sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, v kateri je treba opraviti vpis.
243. člen
(Pogoji za zastavno pravico)
Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini.
244. člen
(Način pridobitve zastavne pravice na nepremičnini)
Na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, se pridobi zastavna pravica z vknjižbo.
Pri vknjižbi zastavne pravice je treba v zemljiški knjigi zaznamovati izvršljivost terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica.
Če je upnik že po pogodbi pridobil zastavno pravico za terjatev na isti nepremičnini, še preden je terjatev postala izvršljiva, ali je bila zastavna pravica vknjižena, sodišče na upnikov predlog dovoli, da se v zemljiški knjigi zaznamuje izvršljivost terjatve.
Za ustanovitev zastavne pravice na nepremičnini, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, se uporabljajo določbe 211. člena tega zakona.
245. člen
(Učinek vknjižbe in zaznambe)
Vknjižba zastavne pravice in zaznamba izvršljivosti terjatve imata za posledico, da se lahko opravi izvršba na to nepremičnino tudi proti tistemu, ki jo je pridobil pozneje.
Dvaindvajseto poglavje
Zastavna pravica na premičnini
246. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini in za samo zavarovanje je pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.
247. člen
(Pogoji za zastavno pravico)
Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi premičnini.
248. člen
(Način pridobitve zastavne pravice na premičnini)
Na premičnini se pridobi zastavna pravica z rubežem.
Ob rubežu se določi, da zarubljeno stvar hrani izvršitelj.
Triindvajseto poglavje
Zastavna pravica na podlagi sporazuma strank
249. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini na podlagi sporazuma strank in za samo zavarovanje je pristojno sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, v kateri je treba opraviti vpis.
Za odločitev o predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini na podlagi sporazuma strank ter za samo zavarovanje je pristojno sodišče, na območju katerega je ta stvar.
250. člen
(Pogoji za zavarovanje)
Upnik lahko predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini ali premičnini za zavarovanje denarne terjatve, ki izvira iz notarskega zapisa, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost.
Notarski zapis iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati sporazum strank o obstoju terjatve, času njene dospelosti, ter njuno soglasje, da se ta terjatev zavaruje z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini oziroma z rubežem premičnine stvari, ter dolžnikovo soglasje, da se ob zapadlosti terjatve opravi izvršba zaradi njenega poplačila iz predmeta zavarovanja.
Terjatev se lahko zavaruje tudi z zastavno pravico na nepremičnini oziroma premičnini, ki je last tretje osebe. V tem primeru mora biti stranka sporazuma iz tretjega odstavka tega člena tudi tretja oseba kot zastavitelj.
251. člen
(Odrejanje in izvajanje zavarovanja)
Na podlagi notarskega zapisa iz prejšnjega člena tega zakona dovoli sodišče s sklepom vknjižbo in stori vse, kar je potrebno za vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini, oziroma dovoli in opravi rubež premičnin.
Za zavarovanje upnikove denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini se smiselno uporabljata 244. in 245. člen tega zakona, za zavarovanje upnikove denarne terjatve z zastavno pravico na premičnini pa 87. in 90. člen tega zakona.
Sodišče odredi hrambo zarubljenih premičnin pri izvršitelju, razen če so se stranke sporazumele, da ostanejo zarubljene stvari v hrambi pri dolžniku.
Sklep iz prvega odstavka tega člena ima naravo sklepa o zavarovanju.
252. člen
(Zavarovanje bodoče in pogojne terjatve)
Zavarovanje bodoče in pogojne terjatve na nepremičnini se opravi s predznambo zastavne pravice. V sporazumu iz prvega odstavka 250. člena določita stranki, tudi kako bo upnik opravičil predznambo in rok, v katerem bo to storil.
Če upnik v dogovorjenem roku predznambe ne opraviči, lahko dolžnik zahteva njen izbris.
253. člen
(Prodaja nepremičnin oziroma premičnin)
Če dolžnik ob zapadlosti ne izpolni obveznosti, ki izvira iz notarskega zapisa iz 250. člena tega zakona, sodišče na predlog upnika s sklepom dovoli in opravi izvršbo na dolžnikovo nepremičnino oziroma premičnino za poplačilo zavarovane terjatve. Za dovolitev in opravo izvršbe se uporabljajo določbe o izvršbi na nepremičnine oziroma določbe o izvršbi na premičnine.
Sklep iz prvega odstavka tega člena ima naravo sklepa o izvršbi.
Zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino (prvi odstavek 170. člena) ima pravni učinek od dneva vknjižbe zastavne pravice na nepremičnini v postopku zavarovanja.
Izvršitelj ne ponovi rubeža premičnih stvari, opravljeni rubež stvari pa ima pravni učinek od dneva pridobitve zastavne pravice v postopku zavarovanja.
254. člen
(Uporaba določb tega poglavja, če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo)
Če nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi, morajo biti v notarskem zapisu iz 250. člena tega zakona navedeni podatki o legi nepremičnine, meji in površini, oziroma drugi podatki, potrebni za njeno identifikacijo.
Notarskemu zapisu mora biti priložena listina, ki bi bila primerna za vknjižbo lastninske pravice.
Sodišče opravi rubež nepremičnine, ki je predmet zavarovanja. Rubež ima pomen vknjižbe zastavne pravice.
Zapisnik o rubežu se razglasi na sodni deski in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na listini iz drugega odstavka tega člena pa se zaznamuje, da je nepremičnina zarubljena na podlagi sporazuma strank. Listino izroči sodišče v hrambo upniku.
255. člen
(Zastavna pravica na deležu družbenika v družbi na podlagi sporazuma strank)
Za odločitev o predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na deležu družbenika v družbi je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je sedež družbe.
Določba 250. člena tega zakona se smiselno uporablja tudi za zavarovanje z zastavno pravico na deležu družbenika v družbi.
Na podlagi notarskega zapisa iz 250. člena opravi sodišče rubež deleža družbenika v družbi. Za zavarovanje upnikove terjatve z zastavno pravico na deležu družbenika v družbi se smiselno uporabljajo določbe drugega do četrtega odstavka 165. člena tega zakona.
Če dolžnik ob zapadlosti ne izpolni obveznosti, ki izvira iz notarskega zapisa iz 250. člena tega zakona, sodišče na predlog upnika s sklepom dovoli in opravi izvršbo na delež družbenika v družbi (peti odstavek 165. člena tega zakona).
Štiriindvajseto poglavje
Predhodne odredbe
256. člen
(Krajevna pristojnost)
Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje.
257. člen
(Pogoji za predhodno odredbo)
Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi za poravnavo, sklenjeno pred domačim sodiščem ali upravnim organom, iz katere terjatev še ni zapadla, ali pred notarjem v obliki notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov.
258. člen
(Domnevana nevarnost)
Šteje se, da je podana nevarnost v smislu 257. člena tega zakona, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od naslednjih odločb:
1. na plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice ali čeka, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor;
2. na sodbo, izdano v kazenskem postopku, s katero je bilo ugodeno premoženjskopravnemu zahtevku oškodovanca, proti njej pa je vložen predlog za obnovo kazenskega postopka;
3. na odločbo, na podlagi katere bi bilo treba izvršbo opraviti v tujini;
4. na sodbo na podlagi pripoznave, zoper katero je vložena pritožba;
5. na poravnavo, sklenjeno pred sodiščem ali upravnim organom, ki se izpodbija tako, kot določa zakon;
6. na notarski zapis, ki je izvršilni naslov, o denarni terjatvi, ki še ni zapadla.
V primerih iz 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena lahko sodišče na dolžnikov predlog določi za zavarovanje s predhodno odredbo pogoj, da upnik položi varščino za škodo, ki jo utegne zaradi predhodne odredbe utrpeti dolžnik.
259. člen
(Zavarovanje še ne zapadlih občasnih dajatev)
Zavarovanje s predhodno odredbo za še ne zapadle zneske zakonite preživnine, odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal in odškodnine za škodo zaradi izgube življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti dovoli sodišče samo za zneske, ki bodo zapadli v enem letu.
V primerih iz prvega odstavka tega člena se domneva, da je podana nevarnost, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska, ali če je bila taka izvršba predlagana.
260. člen
(Vrste predhodnih odredb)
Sodišče odredi naslednje predhodne odredbe:
1. rubež premičnin;
2. rubež denarne terjatve ali terjatve, da se izročijo stvari;
3. prepoved organizaciji za plačilni promet, da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati z njegovega računa denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo;
4. rubež deleža družbenika v družbi;
5. predznambo zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini ali na pravici, vknjiženi na nepremičnini.
Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera odredi dve ali več predhodnih odredb, če je to potrebno.
261. člen
(Prepoved izplačila dolžnikovih denarnih sredstev)
Zneska dolžnikovih denarnih sredstev na računu pri pooblaščeni organizaciji za plačilni promet, ki ga je sodišče prepovedalo izplačati, ni mogoče prenesti s tega računa, dokler traja prepoved, razen za poravnavo zavarovane terjatve.
262. člen
(Prodaja zarubljenih stvari in prenos dolžnikove terjatve)
Sodišče dovoli prodajo zarubljenih premičnih stvari, če se hitro kvarijo ali če je nevarnost, da bi njihova cena občutno padla.
Prodaja zarubljenih stvari se opravi po določbah tega zakona o izvršbi na premičnine.
Če je sodišče s predhodno odredbo zarubilo terjatev, lahko na upnikov ali dolžnikov predlog dovoli, da se prepovedana terjatev prenese na upnika v izterjavo, kadar je nevarnost, da se sicer zaradi zamude pri uveljavitvi ne bo mogla izterjati ali da bo izgubljena pravica do regresa proti komu drugemu.
Znesek, ki se dobi s prodajo stvari ali z izterjavo terjatve, hrani izvršitelj, dokler predhodna odredba ne preneha ali dokler upnik ne predlaga izvršbe, vendar največ trideset dni od dneva, ko postane terjatev izvršljiva. Obresti iz naslova hrambe zneska izroči izvršitelj dolžniku ob vrnitvi zneska.
263. člen
(Sklep o predhodni odredbi)
V sklepu, s katerim sodišče izda predhodno odredbo, morajo biti med drugim navedeni znesek zavarovane terjatve z obrestmi in stroški ter odrejeno zavarovanje in čas, za katerega jo sodišče dovoljuje.
Predhodna odredba sme trajati največ še osem dni po nastopu pogojev za izvršbo.
Če čas iz prvega odstavka tega člena poteče, preden postane odločba, na podlagi katere je bila izdana predhodna odredba, izvršljiva, ga sodišče na upnikov predlog podaljša, pod pogojem da se niso spremenile okoliščine, v katerih je bila izdana.
264. člen
(Prenehanje predhodne odredbe)
Sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja:
1. če dolžnik položi pri sodišču zavarovano terjatev z obrestmi in stroški;
2. če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana;
3. če je pravnomočno ugotovljeno, da terjatev ni nastala ali da je prenehala.
Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če v petnajstih dneh od dneva, ko izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo.
V primerih iz 2. in 3. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka tega člena mora upnik povrniti dolžniku stroške, ki mu jih je povzročil s tem, da je bila dovoljena in izvršena predhodna odredba.
V teh primerih ima dolžnik pravico od upnika zahtevati tudi povrnitev prizadejane škode.
265. člen
(Ustavitev v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe)
Če so pogoji za izvršbo izpolnjeni preden poteče čas, za katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, če upnik ne predlaga izvršbe v petnajstih dneh, odkar so nastopili ti pogoji.
Petindvajseto poglavje
Začasne odredbe
1. Splošne določbe
266. člen
(Krajevna pristojnost)
V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.
Če je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je za to odločitev pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.
Sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v upravnem postopku, je pristojno tudi za odločitev o predlogu za začasno odredbo po koncu tega postopka.
267. člen
(Kdaj je mogoče izdati začasno odredbo)
Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega ali upravnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba.
268. člen
(Učinek sklepa o začasni odredbi)
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi.
Sodišče, ki je izdalo sklep o začasni odredbi, odstopi sklep o začasni odredbi sodišču iz prvega odstavka 266. člena tega zakona, da opravi neposredna dejanja izvršbe oziroma zavarovanja.
269. člen
(Nedopustnost začasne odredbe)
Začasna odredba ni dopustna, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen (257. člen).
2. Začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve
270. člen
(Pogoji za začasno odredbo)
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.
Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.
Šteje se, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini.
271. člen
(Vrste začasnih odredb)
Sodišče sme za zavarovanje denarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:
1. prepoved, da dolžnik ne sme razpolagati s premičninami, in hrambo teh stvari;
2. prepoved, da dolžnik ne sme odtujiti ali obremeniti svoje nepremičnine ali stvarnih pravic, ki so v njegovo korist vknjižene na nepremičnini, z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi;
3. prepoved dolžnikovemu dolžniku, da dolžniku ne sme izplačati terjatve ali mu izročiti stvari, ter prepoved dolžniku, da ne sme sprejeti stvari, izterjati terjatve ali razpolagati z njimi;
4. nalog organizaciji za plačilni promet, da mora dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovemu nalogu odreči izplačilo denarnega zneska, za katerega je izdalo začasno odredbo, z dolžnikovega računa.
Z začasno odredbo se ne pridobi zastavna pravica na predmetu zavarovanja.
3. Začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve
272. člen
(Pogoji za začasno odredbo)
Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.
Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:
– nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena;
– da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode;
– da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
Tretji in četrti odstavek 270. člena tega zakona se uporabljata tudi glede začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve.
273. člen
(Vrste začasnih odredb)
Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa:
1. prepoved odtujitve in obremenitve premičnin, na katere meri terjatev, ter hrambo teh stvari;
2. prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine, na katero meri terjatev z vknjižbo prepovedi v zemljiški knjigi;
3. prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev;
4. prepoved dolžnikovemu dolžniku, da ne sme izročiti dolžniku stvari, na katere meri terjatev;
5. plačevanje nadomestila plače delavcu, dokler traja spor o nezakonitosti odločbe o prenehanju delovnega razmerja, če je to potrebno za preživljanje delavca in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati.
V primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena določi sodišče s sklepom o začasni odredbi tudi denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z drugim odstavkom 226. člena tega zakona. V primeru kršitve prepovedi se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 226. člena tega zakona.
4. Skupne določbe
274. člen
(Varščina namesto začasne odredbe)
Upnik lahko v predlogu za začasno odredbo ali pozneje izjavi, da se je namesto z začasno odredbo pripravljen zadovoljiti s tem, da dolžnik položi določen znesek kot varščino.
Sodišče lahko dovoli položitev varščine namesto začasne odredbe tudi na predlog dolžnika.
Če dolžnik položi varščino, ustavi sodišče postopek in razveljavi že opravljena dejanja.
275. člen
(Varščina kot pogoj za začasno odredbo)
Sodišče izda na upnikov predlog začasno odredbo tudi, kadar upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve in nevarnosti, če upnik založi v danem roku znesek, ki ga sodišče določi kot varščino za škodo, ki bi jo dolžnik utegnil utrpeti zaradi izdaje in izvršitve začasne odredbe.
Sodišče lahko na dolžnikov predlog glede na okoliščine primera določi kot pogoj za izdajo začasne odredbe, da upnik položi varščino, tudi če je upnik izkazal verjeten obstoj terjatve in nevarnosti.
276. člen
(Več začasnih odredb)
Sodišče lahko na upnikov predlog glede na okoliščine primera izda tudi več začasnih odredb, če je to potrebno.
277. člen
(Čas, za katerega se izdaja začasna odredba)
V sklepu, s katerim izda začasno odredbo, sodišče odloči, koliko časa naj odredba traja.
Če izda začasno odredbo pred vložitvijo tožbe oziroma pred začetkom kakšnega drugega postopka ali če izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, ki še ni nastala, določi sodišče upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči. Sodišče določi upniku tudi rok, v katerem je to dolžan opraviti.
Sodišče lahko na upnikov predlog začasno odredbo podaljša.
Predlog iz tretjega odstavka tega člena sme upnik vložiti le do izteka časa, za katerega je bila odredba izdana.
278. člen
(Prenehanje začasne odredbe)
Če upnik v določenem roku ne vloži tožbe, oziroma ne začne kakšnega drugega postopka za opravičilo začasne odredbe, ali če je čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, potekel, sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja.
Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi na predlog dolžnika, če so se okoliščine, zaradi katerih je bila izdana začasna odredba, pozneje spremenile, tako da odredba ni več potrebna.
Sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja tudi v primerih iz prvega odstavka 264. člena tega zakona.
279. člen
(Povrnitev škode dolžniku)
Dolžnik ima pravico od upnika zahtevati povračilo škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena, ali je upnik ni opravičil.
Četrti del
IZVRŠITELJI
280. člen
(Pogoji za imenovanje za izvršitelja)
Za izvršitelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je državljan Republike Slovenije;
2. da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost;
3. da ima pridobljeno najmanj V. stopnjo izobrazbe;
4. da ima najmanj dve leti delovnih izkušenj;
5. da ima opravljen izpit za izvršitelja po programu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje;
6. da aktivno obvlada slovenski jezik;
7. da je vreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja kot javnega pooblastila;
8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja.
Pogoj iz 6. točke prejšnjega odstavka se dokazuje s spričevali o končanem šolanju v Republiki Sloveniji, s potrdilom o aktivnem znanju slovenskega jezika ali na drug ustrezen način.
Šteje se, da ni vreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, ki je lahko ovira za imenovanje za izvršitelja, kdor je moralno nevreden za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja in kdor ravna tako, da je mogoče na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal nalog izvršitelja.
Če je zoper osebo, ki je vložila prošnjo za imenovanje za izvršitelja v teku kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki je lahko ovira za imenovanje za izvršitelja, se odločitev o imenovanju odloži do pravnomočnosti odločbe, izdane v kazenskem postopku.
Minimalne tehnične in druge pogoje, ki se nanašajo na opremo in prostore iz zadnje točke prvega odstavka tega člena in njihovo ugotavljanje predpiše minister, pristojen za pravosodje.
281. člen
(Imenovanje izvršitelja)
Izvršitelja imenuje minister, pristojen za pravosodje.
Minister, pristojen za pravosodje imenuje izvršitelja, če ugotovi, da je to potrebno za redno opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja.
Razpis za imenovanje izvršiteljev objavi ministrstvo, pristojno za pravosodje v Uradnem listu Republike Slovenije.
Pred razpisom za imenovanje izvršiteljev pridobi minister, pristojen za pravosodje, mnenje predsednika okrožnega sodišča o gibanju in stanju zadev izvršbe in zavarovanja na okrajnem sodišču, za katerega naj bi bil izvršitelj imenovan.
Razpisni rok ne sme biti krajši od petnajst dni. Prijavi na razpis morajo kandidati priložiti življenjepis in dokazila o izpolnjevanju pogojev za imenovanje za izvršitelja.
Izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje opravi minister, pristojen za pravosodje, pri čemer upošteva predvsem vrsto in stopnjo izobrazbe, vrsto pridobljenih delovnih izkušenj, delovno dobo, svojo oceno o vrednosti javnega zaupanja in povezanost bivanja izvršitelja s krajem, kjer je sedež okrajnega sodišča, za območje katerega bo imenovan.
Zoper odločbo o imenovanju za izvršitelja ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
Oseba, ki je imenovana za izvršitelja, ne sme začeti opravljati dejanj izvršbe in zavarovanja pred pravnomočnostjo odločbe o imenovanju za izvršitelja.
282. člen
(Sedež, izkaznica in pečat izvršitelja)
Izvršitelj ima sedež v kraju, kjer je sedež okrajnega sodišča, za katero je imenovan.
Pečat izvršitelja vsebuje grb Republike Slovenije, oznako izvršitelj, osebno ime izvršitelja in kraj, kjer ima sedež.
Izvršitelj se pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja izkazuje z izkaznico, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje.
283. člen
(Zbornica izvršiteljev)
Izvršitelji z območja Republike Slovenije se obvezno združujejo v Zbornico izvršiteljev.
Sedež zbornice je v Ljubljani.
Zbornica je pravna oseba.
Najvišji organ zbornice je skupščina zbornice. Skupščina zbornice sprejema statut, pravila obnašanja izvršiteljev in druge splošne akte zbornice. S statutom se podrobneje določi organizacija organov zbornice in njihove pristojnosti.
K statutu daje soglasje Vlada Republike Slovenije, k drugim splošnim aktom pa minister, pristojen za pravosodje.
284. člen
(Evidenca izvršiteljev)
Ministrstvo, pristojno za pravosodje vodi evidenco izvršiteljev.
V evidenci iz prejšnjega odstavka se vodijo naslednji podatki:
– osebno ime, rojstni datum in sedež izvršitelja;
– datum imenovanja za izvršitelja;
– za območje katerega okrajnega sodišča je izvršitelj imenovan;
– disciplinski ukrepi, ki so bili izrečeni izvršitelju.
285. člen
(Nezdružljivost opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja)
Z opravljanjem dejanj izvršbe in zavarovanja ni združljivo opravljanje državnih funkcij ali poslovodskih in nadzornih funkcij v gospodarskih družbah ali javnih zavodih, plačane službe, pridobitnih dejavnosti in dejavnosti notarjev in odvetnikov.
286. člen
(Opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja)
Izvršitelj je dolžan opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja po določbah tega zakona.
Pri opravljanju dejanj iz prejšnjega odstavka mora izvršitelj ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Dejanja izvršbe in zavarovanja opravlja izvršitelj sam ali jih opravljajo v njegovi navzočnosti pri njem zaposlene osebe.
Za prodajo premičnih stvari lahko izvršitelj na svoje stroške pooblasti komisionarja.
287. člen
(Zaposlovanje oseb)
Za neposredno opravljanje posameznih dejanj pri opravljanju izvršbe in zavarovanja lahko izvršitelj zaposli največ pet oseb, s soglasjem ministra, pristojnega za pravosodje pa največ deset oseb.
Osebe, ki so zaposlene pri izvršitelju, delujejo v imenu in za račun izvršitelja.
Izvršitelj je odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju posameznih dejanj povzročijo osebe iz prvega odstavka tega člena.
288. člen
(Odgovornost za škodo in zavarovanje za odgovornost)
Izvršitelj je odgovoren za vso škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja.
Izvršitelj odgovarja za škodo, ki nastane z opustitvijo dolžnosti, ki jih ima kot izvršitelj po tem zakonu.
Izvršitelj mora pred začetkom poslovanja skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, za katero je odgovoren.
Najnižjo zavarovalno vsoto, za katero mora izvršitelj skleniti zavarovalno pogodbo, določi minister, pristojen za pravosodje z aktom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
289. člen
(Določitev izvršitelja)
Za izvedbo dejanj izvršbe in zavarovanja v posamezni izvršilni zadevi ali zadevi zavarovanja določi izvršitelja sodišče, ki vodi izvršilni postopek ali postopek zavarovanja.
Za izvršitelja določi sodišče tistega, ki ima sedež v kraju, kjer je sedež okrajnega sodišča. Sodišče lahko določi za izvršitelja tudi tistega, ki ima sedež na območju drugega okrajnega sodišča, če to terjajo razlogi ekonomičnosti in učinkovitosti oprave izvršbe ali zavarovanja.
Sodišče ne sme za izvršitelja določiti osebe, ki je stranka v izvršilnem postopku, ali če je stranka zakonec izvršitelja ali njegov sorodnik v ravni vrsti do drugega kolena, ali če po oceni sodišča obstajajo utemeljeni razlogi, ki preprečujejo določitev za izvršitelja.
Zoper sklep o določitvi izvršitelja se lahko pritožijo stranke izvršilnega postopka in izvršitelj v roku osem dni od vročitve sklepa. Pritožbeno sodišče mora o pritožbi odločiti v treh dneh.
290. člen
(Vrstni red oprave dejanj izvršbe in zavarovanja in evidenca)
Izvršitelj mora opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja v vrstnem redu kot je prejel sklepe o določitvi za izvršitelja.
O izvršilnih zadevah, ki jih prejme v izvršitev, je izvršitelj dolžan voditi evidenco. Evidenca obsega naslednje podatke:
– sodišče, ki vodi postopek izvršbe ali zavarovanja;
– opravilno številko izvršilne zadeve;
– podatke o upniku in dolžniku kot so navedeni v sodnem spisu;
– datum sklepa o določitvi za izvršitelja in datum prejema tega sklepa;
– predmet izvršbe;
– dejanja izvršbe in zavarovanja, ki jih je opravil, datum in obseg oprave teh dejanj.
291. člen
(Plačilo za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja)
Izvršitelj je upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje, na predlog Zbornice izvršiteljev.
292. člen
(Stroški izvršitelja)
Stroški izvršitelja so stroški izvršilnega postopka ali postopka zavarovanja.
293. člen
(Nadzor nad poslovanjem izvršiteljev)
Nadzor nad poslovanjem izvršiteljev opravljajo enkrat letno predsedniki okrožnih sodišč, na območju katerih izvršitelji opravljajo dejanja izvršbe in zavarovanja.
Na zahtevo ministra, pristojnega za pravosodje, je predsednik okrožnega sodišča dolžan opraviti pregled poslovanja izvršitelja ne glede na določbo prejšnjega odstavka.
O opravljenem nadzoru sestavi predsednik okrožnega sodišča poročilo, ki ga pošlje Zbornici izvršiteljev in ministru, pristojnemu za pravosodje.
294. člen
(Disciplinska odgovornost izvršiteljev)
Izvršitelj je disciplinsko odgovoren, če pri svojem delu krši dolžnosti pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja, ali če s svojim ravnanjem krni ugled osebe, ki opravlja javna pooblastila.
Uvedbo disciplinskega postopka lahko predlaga Zbornica izvršiteljev, predstojnik sodišča za območje katerega je izvršitelj imenovan, predsednik okrožnega sodišča z območij okrajnega sodišča, za območje katerega je izvršitelj imenovan in stranke v izvršilnem postopku, v katerem je izvršitelj opravljal dejanja izvršbe ali zavarovanja.
Minister, pristojen za pravosodje, lahko uvede disciplinski postopek po uradni dolžnosti.
V disciplinskem postopku na prvi stopnji odloča minister, pristojen za pravosodje.
Zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, je dopustna pritožba na disciplinsko komisijo pri Zbornici izvršiteljev.
Disciplinsko komisijo sestavljajo dva sodnika višjega sodišča z območja okrajnih sodišč, za katere je izvršitelj imenovan, dva predstojnika okrajnega sodišča, od katerih je eden predstojnik okrajnega sodišča, za katero je izvršitelj imenovan in predstavnik izvršiteljev. Sodnika višjega sodišča, člana disciplinske komisije, se določita z letnim razporedom dela višjega sodišča, predstojnik okrajnega sodišča z liste okrajnih sodišč, ki je sestavljena po abecednem redu krajev, kjer so sedeži okrajnih sodišč, in jo vodi Zbornica izvršiteljev, predstavnika izvršiteljev pa izvoli skupščina Zbornice izvršiteljev za dobo dveh let. Predsednik disciplinske komisije je sodnik.
295. člen
(Hujše disciplinske kršitve)
Dejanja izvršitelja, ki pomenijo hujše disciplinske kršitve, so:
1. če izvršitelj brez opravičenih razlogov odkloni opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja;
2. če izvršitelj krši pravilo vrstnega reda izvršilnih zadev;
3. če izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe oziroma zavarovanja ne upošteva dostojanstvo dolžnika in njegovega premoženja;
4. če se izvršitelj pri opravi dejanj izvršbe ali zavarovanja nedostojno in neprimerno obnaša in ne ravna vestno, pošteno in skrbno po določbah tega zakona in po pravilih obnašanja;
5. če izvršitelj z dolžnikovim premoženjem ne ravna v skladu z določili zakona;
6. če izvršitelj po opravljenih dejanjih izvršbe in zavarovanja ne sestavi poročila in stroškovnika;
7. če si izvršitelj zaračuna višje plačilo za svoje delo ali večje stroške, kot mu dejansko pripadajo po tarifi;
8. če izvršitelj neupravičeno zavlačuje opravo dejanj izvršbe ali zavarovanja;
9. če izvršitelj ne izpolnjuje obveznosti strokovnega izobraževanja.
296. člen
(Disciplinske sankcije)
V disciplinskem postopku zoper izvršitelja se lahko izrečejo naslednji ukrepi:
1. pisni opomin;
2. javni opomin;
3. denarna kazen;
4. odvzem pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja.
Denarna kazen se sme izreči v razponu, ki ga s podzakonskim aktom določi minister, pristojen za pravosodje.
Odvzem pravice opravljanja dejanj izvršbe in zavarovanja se sme izreči samo za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja, zaradi katerih izvršitelj ni vreden javnega zaupanja opravljanja dejanj izvršbe oziroma zavarovanja.
297. člen
(Disciplinski postopek)
V disciplinskem postopku mora izvršitelj, zoper katerega teče postopek, imeti možnost, da se izjavi glede kršitev, zaradi katerih se postopek vodi.
Rok za pritožbo zoper odločbo ministra, pristojnega za pravosodje, je petnajst dni.
Podrobnejše določbe o izvedbi disciplinskega postopka vsebuje podzakonski akt, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje.
298. člen
(Razrešitev izvršitelja)
Izvršitelj se razreši:
1. če se ugotovi, da več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za izvršitelja;
2. če pisno izjavi, da ne želi opravljati nalog izvršitelja;
3. če sprejme državno funkcijo, poslovodsko ali nadzorstveno funkcijo v gospodarski družbi ali javnem zavodu, plačano službo ali začne opravljati pridobitno dejavnost, ali postane notar ali odvetnik;
4. če je disciplinsko kaznovan z ukrepom odvzema pravice opravljati dejanja izvršbe in zavarovanja;
5. ko dopolni starost 70 let.
Razrešitveni razlog nastopi:
– iz 1. točke prejšnjega odstavka z izvršljivostjo odločbe, s katero se ugotovi, da izvršitelj več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za izvršitelja;
– iz 2. točke prejšnjega odstavka, ko je pisna izjava vročena ministru, pristojnemu za pravosodje;
– iz 3. točke prejšnjega odstavka z dnem, ko izvršitelj nastopi funkcijo, plačano službo ali začne opravljati pridobitno dejavnost, ali začne opravljati odvetniško dejavnost ali je imenovan za notarja;
– iz 4. točke prejšnjega odstavka s pravnomočnostjo odločbe o izrečeni disciplinski kazni.
Peti del
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
299. člen
Do imenovanja 50 izvršiteljev, od tega najmanj 7 s sedežem na območju Okrožnega sodišča v Celju, najmanj 5 na območju Okrožnega sodišča v Kopru, najmanj 5 na območju Okrožnega sodišča v Kranju, najmanj 12 na območju Okrožnega sodišča v Ljubljani, najmanj 8 na območju Okrožnega sodišča v Mariboru, najmanj 3 na območju Okrožnega sodišča v Murski Soboti, najmanj 2 na območju Okrožnega sodišča v Novi Gorici, najmanj 3 na območju Okrožnega sodišča v Novem mestu, najmanj 2 na območju Okrožnega sodišča v Krškem, najmanj 2 na območju Okrožnega sodišča na Ptuju in najmanj 1 na območju Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opravljajo dejanja izvršbe in zavarovanja sodni izvršitelji, ki so zaposleni na sodiščih.
Datum iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi minister, pristojen za pravosodje z aktom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
300. člen
Določbe tega zakona o opravi dejanj izvršbe in zavarovanja po izvršiteljih se pričnejo uporabljati naslednji dan po objavi akta iz drugega odstavka prejšnjega člena, razen določb četrtega dela zakona o imenovanju, razrešitvi in disciplinski odgovornosti izvršiteljev ter o organizaciji in pripravi izvršiteljev na delo.
Z dnem uveljavitve tega zakona se v Republiki Sloveniji preneha uporabljati zakon o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78, 6/92, 74/87, 57/89, 20/90 in 27/90), razen določb o opravi izvršbe in zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih pri sodišču, ki neposredno opravljajo posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja.
301. člen
Podzakonski akti, določeni s tem zakonom, morajo biti izdani v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
302. člen
Ta zakon začne veljati devetdeseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 712-01/96-2/3
Ljubljana, dne 30. junija 1998.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med. l. r.