Uradni list

Številka 36
Uradni list RS, št. 36/1996 z dne 12. 7. 1996
Uradni list

Uradni list RS, št. 36/1996 z dne 12. 7. 1996

Kazalo

2369. Odločba o ugotovitvi, da drugi in tretji odstavek 92. člena zakona o volitvah v Državni zbor nista v neskladju z ustavo, stran 3136.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Zveze za Primorsko, Sežana, na seji dne 13. junija 1996
o d l o č i l o:
1. Drugi in tretji odstavek 92. člena zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92) nista v neskladju z ustavo.
2. Pobuda Zveze za Primorsko se zavrne, kolikor se nanaša na drugi odstavek 93. člena zakona o volitvah v Državni zbor.
O b r a z l o ž i t e v
A)
1. Pobudnica predlaga razveljavitev drugega in tretjega odstavka 92. člena ter drugega odstavka 93. člena zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju: ZVDZ). Meni, da sta določbi drugega in tretjega odstavka 92. člena ZVDZ, ki postavljata “volilni prag” za sodelovanje list pri delitvi mandatov na podlagi ostankov glasov iz volilnih enot, v neskladju s 15. in 43. členom ustave. Meni, da je takšno omejevanje možnosti strank za pridobitev poslanskih mandatov nedemokratično in da omogoča parlamentarnim strankam, da izločijo iz volilnega boja zunajparlamentarne stranke. Navaja, da postaja zaradi volilnega praga Državni zbor “vse bolj enostrankarski in politično enobarven”. Meni, da je lahko volilni prag le ustavna kategorija. Zatrjuje, da volilni prag onemogoča izvolitev nestrankarskih kandidatov, ki nikakor ne morejo zadostiti kriteriju tretjega odstavka 93. člena.
Pobudnica ne utemeljuje predloga za razveljavitev drugega odstavka 93. člena ZVDZ, ki določa, da se največ polovica mandatov, ki jih dobijo istoimenske liste na državni ravni, dodeli kandidatom po vrstnem redu na spisku kandidatov s teh list, ki jih določi predlagatelj (t.i. “nacionalne liste”).
2. Državni zbor na pobudo v določenem roku ni odgovoril.
B)
3. Volilni sistem za volitve poslancev Državnega zbora se ureja z zakonom, ki ga sprejme Državni zbor z dvetretjinsko večino vseh poslancev. Zakonodajalec mora pri tem upoštevati ustavna načela splošne in enake volilne pravice (43. člen ustave) ter neposrednosti in tajnosti volitev poslancev Državnega zbora (80. člen ustave).
4. Enakost volilne pravice pomeni, da ima vsak volivec enako število glasov in da imajo glasovi vseh volivcev enako vrednost. V proporcionalnem volilnem sistemu je to zagotovljeno s tem, da se poslanski mandati delijo sorazmerno s številom glasov za posamezne kandidatne liste, kar pomeni, da ima vsak glas enako težo (za izvolitev vsakega poslanca je potrebno približno enako število glasov in pri tem se upošteva vsak veljaven glas). Vsak odstop od načela sorazmernosti v tem volilnem sistemu pomeni poseg v enakost volilne pravice. Takšen poseg predstavlja tudi volilni prag, ki povzroči, da se glasovi določenega števila volivcev pri ugotavljanju volilnega izida sploh ne upoštevajo.
5. Poseg v ustavno pravico je v skladu s tretjim odstavkom 15. člena ustave in v skladu z ustaljeno domačo in tujo ustavnosodno prakso dopusten le, če je nujen zaradi varstva pravic drugih – oziroma zaradi varstva primerljivih ali še pomembnejših ustavnih dobrin, katerih ogrožanje bi hkrati pomenilo tudi ogrožanje pravic drugih ljudi.
6. Volilni prag preprečuje pridobitev mandatov na podlagi ostankov glasov iz volilnih enot strankam, ki imajo na državni ravni majhno podporo volivcev. S tem se preprečuje pretirana politična drobitev Državnega zbora, ki bi lahko onemogočila učinkovito izvrševanje njegovih ustavnih nalog, vključno z oblikovanjem stabilne vlade, s tem pa tudi normalno delovanje političnega sistema. Volilni prag torej zagotavlja normalno delovanje političnega sistema, ki je pogoj za uresničevanje demokracije. Institut volilnega praga poznajo številne demokratične države s proporcionalnim volilnim sistemom.
7. Volilni prag je zakonski ukrep, ki je nujno potreben za zagotovitev gornjega cilja. Vendar v proporcionalnem volilnem sistemu, ki temelji na delitvi mandatov, sorazmerni številu glasov, višina ustavno dopustnega volilnega praga ni neomejena. Dopustna je takšna višina volilnega praga, ki je za doseganje opisanega ustavno dopustnega cilja nujna.
8. Volilni prag treh mandatov za doseganje opisanega ustavnega cilja ni prekomeren. Ta prag onemogoča vstop v parlament strankam, ki v vsedržavnem merilu zberejo neznatno število glasov. Volilni prag je določen za drugi krog delitve mandatov (delitev mandatov na državni ravni), tako da strankam, ki imajo zgoščeno podporno jedro v določeni volilni enoti, ne preprečuje pridobitve enega ali več mandatov na podlagi volilnega količnika že na ravni volilne enote. Volilni prag tudi ne vpliva na možnost nestrankarskih kandidatov na izvolitev, kot meni pobudnica; nestrankarske liste imajo prav tako možnost, da pridobijo mandat že v volilni enoti. Volilni prag tudi ne vpliva na pravice narodnih skupnosti, ki imajo po ustavi pravico do po enega poslanca.
9. Ustavnost določbe drugega odstavka 93. člena ZVDZ (“nacionalne liste”) je ustavno sodišče presodilo že v zadevi št. U-I-106/95. Ugotovilo je, da institut nacionalne liste ni v neskladju z ustavo, če zakon predpisuje objavo nacionalnih list pred volitvami. Pobuda Zveze za Primorsko je torej v delu, ki se nanaša na to določbo, očitno neutemeljena.
C)
10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 21. člena in drugega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) na seji v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno. Pritrdilno ločeno mnenje je dal sodnik Krivic.
Št. U-I-44/96
Ljubljana, dne 13. junija 1996.
Predsednik
dr. Tone Jerovšek l. r.