Uradni list

Številka 15
Uradni list RS, št. 15/1994 z dne 18. 3. 1994
Uradni list

Uradni list RS, št. 15/1994 z dne 18. 3. 1994

Kazalo

571. Statut Odvetniške zbornice Slovenije, stran 851.

Na podlagi 44. člena zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93) in druge alinee 46. člena statuta Odvetniške zbornice Slovenije iz leta 1987 je skupščina Odvetniške zbornice Slovenije dne 11. decembra 1993 sprejela
STATUT
ODVETNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Odvetniška zbornica Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) je poklicna organizacija odvetnikov, ki opravlja z zakonom določene naloge za delovanje in razvoj odvetništva ter zastopa poklicne in socialne interese svojih članov.
2. člen
Člani zbornice so poleg odvetnikov obvezno tudi odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki.
3. člen
Zbornica je pravna oseba.
Zbornico zastopa in predstavlja njen predsednik.
4. člen
Sedež zbornice je v Ljubljani.
5. člen
Pečat zbornice je okrogel z napisom: "Odvetniška zbornica Slovenije – Ljubljana".
6. člen
Zbornica sodeluje z odvetniškimi organizacijami drugih držav in se povezuje v mednarodne organizacije odvetnikov.
II. NALOGE ZBORNICE
7. člen
Zbornica:
1. spremlja in obravnava problematiko dela odvetnikov;
2. skrbi za skladen razvoj odvetništva;
3. sprejema kodeks odvetniške poklicne etike;
4. sprejema odvetniško tarifo v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje;
5. vodi imenik odvetnikov in poseben imenik odvetnikov tujih državljanov, imenik odvetniških kandidatov in imenik odvetniških pripravnikov, odloča o vpisu v te imenike in o izbrisu iz njih ter izdaja izkaznice odvetnikom, odvetniškim kandidatom in odvetniškim pripravnikom;
6. odloča o priznanju statusa odvetnika specialista;
7. daje soglasje k prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register in predlaga likvidacijo odvetniške družbe;
8. določi začasnega prevzemnika odvetniške pisarne v primerih, določenih z zakonom in s tem statutom;
9. skrbi za strokovno izpopolnjevanje odvetnikov in odvetniških kandidatov;
10. zagotavlja odvetniško pripravniško prakso;
11. zavaruje odvetnika pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem njegovega poklica;
12. ureja disciplinsko odgovornost odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov: določa dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju. odvetniškega poklica, ter dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni, določa razpon, v mejah katerega se sme izrekati denarna kazen v disciplinskem postopku proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom, in ureja postopek pred disciplinsko komisijo;
13. zastopa poklicne in socialne interese svojih članov;
14. skrbi za pravice in interese upokojenih odvetnikov;
15. sklepa kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in odvetniki;
16. voli svoje predstavnike v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev in določi kandidata za izvolitev na to funkcijo;
17. opravlja druge naloge, določene z zakonom, s tem statutom in z drugimi splošnimi akti zbornice.
III. ORGANIZACIJA ZBORNICE
1. Organi zbornice
8. člen
Organi zbornice so:
– skupščina;
– upravni odbor;
– predsednik zbornice;
– nadzorni odbor;
– disciplinski tožilec;
– disciplinska komisija I. stopnje;
– disciplinska komisija II. stopnje;
– disciplinsko sodišče.
Za opravljanje določenih nalog zbornice skupščina in upravni odbor ustanovita stalne ali začasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Skupščina zbornice
9. člen
Skupščina je najvišji organ zbornice. Skupščino zbornice sestavljajo vsi odvetniki. Odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki sodelujejo pri delti skupščine brez pravice glasovanja.
10. člen
Skupščina zbornice; 1. sprejema statut zbornice;
2. sprejema kodeks odvetniške poklicne etike;
3. sprejema odvetniško tarifo;
4. sprejema poslovnik o svojem delu;
5. sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun zbornice;
6. sprejema pravilnik o finančnem poslovanju zbornice, pravilnik o vzajemni posmrtni pomoči, pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju odvetnikov in odvetniških kandidatov in druge splošne akte zbornice, razen tistih, ki jih po tem statutu ali po posebnem pooblastilu skupščine sprejema upravni odbor zbornice;
7. odloča o vstopu zbornice v mednarodne odvetniške organizacije in o izstopu iz njih;
8. voli in razrešuje člane upravnega odbora in člane nadzornega odbora;
9. voli in razrešuje disciplinskega tožilca in njegove namestnike, predsednika in člane disciplinskih komisij I. in II. stopnje ter člane disciplinskega sodišča izmed odvetnikov in njihove namestnike;
10. voli predstavnike zbornice v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev in določa kandidata za to funkcijo;
11. imenuje in razrešuje člane komisij in odborov, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;
12. odloča o višini vpisnine, članarine in drugih prispevkov zbornici;
13. obravnava poročilo o delu upravnega odbora zbornice in poročilo nadzornega odbora;
14. obravnava problematiko dela odvetnikov in druga vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje odvetništva, na skladen razvoj odvetništva, na položaj in na materialne pogoje odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov;
15. obravnava druga vprašanja v okviru nalog zbornice, določenih z zakonom, s tem statutom in z drugimi splošnimi akti zbornice.
11. člen
Skupščina se skliče po potrebi, najmanj pa enkrat letno.
12. člen
Skupščino sklice upravni odbor zbornice na svojo pobudo ali na zahtevo enega ali več območnih zborov odvetnikov.
Območni zbor odvetnikov, ki zahteva sklic skupščine, mora predložiti upravnemu odboru zbornice pisno zahtevo s predlogom za dnevni red.
Upravni odbor zbornice mora sklicati skupščino v 30 dneh po prejeti zahtevi. Po preteku tega roka lahko skliče skupščino predlagatelj.
13. člen
Sklic skupščine s predlogom dnevnega reda mora biti poslan članom zbornice najmanj 15 dni pred dnem, določenim za začetek dela skupščine. Sklicu mora biti priloženo gradivo za delo skupščine.
14. člen
Skupščina je sklepčna, če je navzoča najmanj ena tretjina odvetnikov.
Če predsednik zbornice pol ure po preteku časa, določenega za začetek dela skupščine, ugotovi, da ni navzoča ena tretjina odvetnikov, odloži začetek dela skupščine za nadaljnje pol ure. Po preteku tega časa velja skupščina za sklepčno ne glede na število navzočih odvetnikov.
15. člen
Skupščina sklepa z večino glasov navzočih odvetnikov.
Glasovanje je javno, če ni s tem statutom ali s poslovnikom o delu skupščine drugače določeno.
16. člen
Delo skupščine vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli skupščina na predlog predsednika zbornice.
Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik, dva člana in zapisnikar.
Do izvolitve delovnega predsedstva vodi delo skupščine predsednik zbornice.
17. člen
Skupščina s tajnim glasovanjem voli in razrešuje člane upravnega odbora, člane nadzornega odbora, disciplinskega tožilca in njegove namestnike, predsednika in člane disciplinskih komisij, člane disciplinskega sodišča in njihove namestnike ter predstavnike zbornice v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev. S tajnim glasovanjem tudi določi kandidata za člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev.
18. člen
Postopek kandidiranja vodi kandidacijska komisija, ki jo imenuje upravni odbor, zbornice.
Kandidacijska komisija ima predsednika in dva člana.
19. člen
Kandidate predlagajo območni zbori odvetnikov.
Kandidacijska komisija najpozneje v 60 dneh pred volitvami obvesti območne zbore odvetnikov o začetku kandidacijskega postopka in jih pozove, naj ji najpozneje v 30 dneh pošljejo predloge kandidatur.
Kandidacijska komisija sestavi liste kandidatov na podlagi vseh prejetih predlogov kandidatur.
Na listi kandidatov mora biti najmanj toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti.
20. člen
Volitve vodi volilna komisija, ki jo imenuje skupščina na predlog delovnega predsedstva.
Volilna komisija ima predsednika in štiri člane.
21. člen
Glasuje se z glasovnicami.
Če je na listi toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti, se glasuje o listi kot celoti. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali "proti". Lista je izglasovana, če se je zanjo izrekla večina članov skupščine, ki so oddali veljavne glasovnice.
Če je na listi več kandidatov, kot jih je treba izvoliti, se glasuje o posameznih kandidatih na listi. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom in priimkom kandidata, za katerega se želi glasovati. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. Če sta zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.
Glasovnica ni veljavna, če ni izpolnjena, če je glasovalec glasoval za več kandidatov, kot jih je treba izvoliti, ali če se iz nje ne da razbrati volje glasovalca.
22. člen
Če članu organa zbornice ali njegovemu namestniku ali predstavniku zbornice v volilnem telesu za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev predčasno preneha mandat, se opravijo nadomestne volitve.
Nadomestne volitve se ne opravijo, če je do izteka mandatne dobe preostalo manj kot šest mesecev, razen če bi bilo brez izvolitve novega člana ali njegovega namestnika onemogočeno delo organa.
23. člen
Članu organa zbornice, njegovemu namestniku in predstavniku zbornice v volilnem telesu za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev predčasno preneha mandat:
– če se izbriše iz imenika odvetnikov;
– če mu opravljanje odvetniškega poklice miruje ali ga iz opravičenih razlogov dalj časa ne more opravljati;
– če odstopi;
– če je razrešen.
24. člen
Razrešitev lahko predlagajo predlagatelji kandidatur.
Tisti, za katerega se predlaga razrešitev, mora biti obveščen o predlogu za razrešitev in mu mora biti omogočeno, da se pred odločanjem o razrešitvi izjavi o navedbah v predlogu.
O razrešitvi se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali "proti". Razrešitev je izglasovana, če se je zanjo izrekla večina članov skupščine, ki so oddali veljavne glasovnice.
25. člen
Skupščina podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom.
Upravni odbor zbornice
26. člen
Upravni odbor vodi delo in poslovanje zbornice.
27. člen
Upravni odbor ima 15 članov, ki jih izvoli skupščina zbornice za štiri leta.
Skupščina izvoli sedem članov upravnega odbora na predlog ljubljanskega območnega zbora odvetnikov, dva člana na predlog mariborskega območnega zbora odvetnikov, po enega člana pa po predlogih ostalih območnih zborov odvetnikov.
Delo upravnega odbora vodi predsednik zbornice.
28. člen
Upravni odbor:
1. voli in razrešuje predsednika in dva podpredsednika zbornice;
2. sklicuje skupščino zbornice in pripravlja gradivo za skupščino;
3. izvršuje sklepe skupščine zbornice;
4. določa predloge statuta, kodeksa odvetniške poklicne etike in drugih splošnih aktov zbornice, ki jih sprejema skupščina zbornice;
5. določa predlog finančnega načrta in sprejema zaključni račun zbornice;
6. vodi finančno poslovanje in upravlja sredstva zbornice;.
7. predlaga skupščini zbornice višino vpisnine, članarine in drugih prispevkov zbornici ter višino vzajemne posmrtne pomoči;
8. odloča o sklenitvi pogodbe o zavarovanju odvetnikov pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica, in določa višino odvetnikovega zavarovalnega prispevka zbornici;
9. v skladu z odvetniško tarifo odloča o vrednosti točke in daje pojasnila o uporabi odvetniške tarife;
10. odloča v upravnem postopku o vpisih v imenik odvetnikov, v poseben imenik odvetnikov tujih državljanov, v imenik odvetniških kandidatov in v imenik odvetniških pripravnikov ter o izbrisih iz teh imenikov;
11. sprejema pravilnik o merilih za ugotavljanje primernosti poslovnih prostorov in opreme, potrebnih za opravljanje odvetniškega poklica;
12. sprejema pravilnik o vodenju imenika odvetnikov, posebnega imenika odvetnikov tujih državljanov, imenika odvetniških kandidatov in imenika odvetniških pripravnikov;
13. odloča o zahtevi za priznanje statusa odvetnika specialista;
14. daje soglasje k prijavi za vpis odvetniške družbe v sodni register;
15. predlaga likvidacijo odvetniške družbe;
16. določi začasnega prevzemnika odvetniške pisarne, če se odvetnik, ki mu opravljanje odvetniškega poklica miruje, ali odvetnik, ki iz opravičenih razlogov dalj časa ne more opravljati odvetniškega poklica, sam ne dogovori z drugim odvetnikom za splošno substitucijo ali za začasen prevzem pisarne;
17. določi začasnega prevzemnika odvetniške pisarne odvetniku, ki mu je med disciplinskim postopkom začasno prepovedano opravljanje odvetniškega poklica;
18. določi prevzemnika odvetniške pisarne umrlega odvetnika ali odvetnika, ki mu je prenehala pravica do opravljanja odvetniškega poklica;
19. zagotovi pripravniško mesto pri odvetniku ali v odvetniški družbi odvetniškemu pripravniku, ki si sam ne uspe zagotoviti pripravniške prakse v odvetniški pisarni;
20. imenuje in razrešuje člane komisije za strokovno izpopolnjevanje ter člane drugih komisij in odborov, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;
21. sprejema programe strokovnega izpopolnjevanja odvetnikov in odvetniških kandidatov;
22. obravnava problematiko dela odvetnikov in druga vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje odvetništva, na skladen razvoj odvetništva, na položaj in na materialne pogoje odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov;
23. potrjuje pravila zbora odvetniških kandidatov in zbora odvetniških pripravnikov;
24. obravnava pritožbe v zvezi z delom odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov in predlaga disciplinskemu tožilcu uvedbo disciplinskega postopka;
25. sprejema pravilnik o organizaciji strokovne službe zbornice, o sistemizaciji delovnih mest in o delovnih razmerjih delavcev strokovne službe zbornice;
26. imenuje glavnega tajnika zbornice;
27. odloča p sklenitvi delovnih in pogodbenih razmerij z delavci strokovne službe zbornice;
28. odloča o sklenitvi drugih pogodb; 29. opravlja druge naloge, določene s tem statutom in z drugimi splošnimi akti zbornice.
29. člen
Seje upravnega odbora sklicuje in vodi predsednik zbornice.
Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov upravnega odbora.
Upravni odbor sprejema sklepe z večino glasov navzočih članov.
30. člen
Kadar upravni odbor obravnava vprašanja, ki se nanašajo, na delo in položaj odvetniških kandidatov ali odvetniških pripravnikov, predsednik zbornice povabi na sejo predstavnika zbora odvetniških kandidatov oziroma zbora odvetniških pripravnikov.
Predsednik zbornice
31. člen
Predsednika zbornice in dva podpredsednika izvoli upravni odbor izmed svojih članov za štiri leta.
32. člen
Predsednik zbornice:
1. zastopa in predstavlja zbornico;
2. izvršuje sklepe skupščine in upravnega odbora zbornice;
3. sprejema prisege odvetnikov pred vpisom v imenik odvetnikov;
4. izdaja izkaznice odvetnikom, odvetniškim kandidatom in odvetniškim pripravnikom;
5. določi odvetnika za zastopanje stranke, ki zaradi posebnosti svojega primera sama ne more dobiti odvetnika;
6. odobrava izplačila denarnih zneskov do vrednosti v višini 10.000 točk po odvetniški tarifi;
7. v nujnih primerih ukrepa v zadevah iz pristojnosti upravnega odbora zbornice, o čemer je dolžan obvestiti člane upravnega odbora v 15 dneh;
8. opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti upravni odbor.
33. člen
Če je predsednik zbornice odsoten ali zadržan, ga nadomešča eden od podpredsednikov ali kak drug član upravnega odbora, ki ga določi predsednik.
Nadzorni odbor
34. člen
Nadzorni odbor ima pet članov, ki jih izvoli skupščina zbornice za štiri leta.
Predsednika nadzornega odbora in njegovega namestnika izvoli nadzorni odbor izmed svojih članov.
35. člen
Nadzorni odbor nadzoruje finančno poslovanje zbornice.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno pregleda finančno poslovanje in premoženjsko stanje zbornice in o tem poroča upravnemu odboru in skupščini.
Nadzorni odbor pregleda zaključni račun in sestavi poročilo za skupščino.
Disciplinski tožilec
36. člen
Disciplinskega tožilca in pet njegovih namestnikov izvoli skupščina zbornice za štiri leta.
37. člen
Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka in zastopa disciplinsko obtožbo pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem.
Disciplinska komisija I. stopnje
38. člen
Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo predsednik in osem članov, ki jih izvoli skupščina zbornice za štiri leta.
39. člen
Disciplinska komisija I. stopnje vodi postopek in odloča v disciplinskih zadevah zoper odvetnika, odvetniškega kandidata in odvetniškega pripravnika, razen v zadevah, v katerih je po zakonu pristojno odločati disciplinsko sodišče.
Disciplinska komisija I. stopnje odloča v senatu treh članov.
Disciplinska komisija II. stopnje
40. člen
Disciplinsko komisijo II. stopnje sestavljajo predsednik in pet članov, ki jih izvoli skupščina zbornice za štiri leta.
41. člen
Disciplinska komisija II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije I. stopnje.
Disciplinska komisija II. stopnje odloča v senatu treh članov.
Disciplinsko sodišče
42. člen
Disciplinsko sodišče sestavljajo dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije odvetniki ter njihovi namestniki.
Tri člane disciplinskega sodišča in njihove namestnike izmed odvetnikov izvoli skupščina zbornice za dve leti.
43. člen
Disciplinsko sodišče odloča o zadevah zaradi kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica in kršitev dolžnosti vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati odvetniški poklic, delo oziroma prakso v odvetniški pisarni.
Disciplinsko sodišče odloča v senatu petih članov. Predsednik senata je sodnik.
Območni zbori odvetnikov
44. člen
Območni zbori odvetnikov se oblikujejo za območja sodnih okrožij:
– Celjski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Celje,
– Koprski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Koper,
– Gorenjski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Kranj,
– Ljubljanski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Ljubljana,
– Mariborski območni zbor odvetnikov za območje. sodnega okrožja Maribor,
– Pomurski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Murska Sobota,
– Novogoriški območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Nova Gorica,
– Dolenjski območni zbor odvetnikov za območje sodnega okrožja Novo mesto.
45. člen
Območni zbor odvetnikov sestavljajo odvetniki z območja zbora ter odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki, ki delajo pri njih.
Članstvo v območnem zboru odvetnikov je obvezno.
Odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki sodelujejo pri delu območnega zbora odvetnikov brez pravice-glasovanja.
46. člen
Območni zbor odvetnikov:
1. sprejema pravila o svoji organizaciji in delu; 2. voli in razrešuje predsednika in člane izvršilnega odbora zbora;
3. predlaga kandidate za člane organov zbornice, kandidate za predstavnike zbornice v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev in kandidata zbornice za izvolitev na to funkcijo;
4. obravnava problematiko dela odvetnikov in druga vprašanja, ki se nanašajo na opravljanje odvetništva, na skladen razvoj odvetništva, na položaj in na materialne pogoje odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov na območju zbora, obvešča o teh vprašanjih upravni odbor in skupščino zbornice ter jima daje predloge in pobude za reševanje teh vprašanj;
5. obravnava gradiva za skupščino zbornice;
6. sodeluje pri izvajanju programov zbornice za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe odvetnikov in odvetniških kandidatov in organizira strokovno izpopolnjevanje svojih članov;
7. daje v postopku za vpis v imenik odvetnikov, odvetniških kandidatov ali odvetniških pripravnikov mnenje o tem, ali je predlagatelj, ki živi in dela na območju zbora, vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica;
8. daje v postopku za vpis v imenik odvetnikov mnenje o tem, ali ima predlagatelj, ki želi opravljati odvetniški poklic na območju zbora, primerne prostore in opremo, ki so potrebni za opravljanje odvetniškega poklica;
9. obravnava pritožbe v zvezi z delom odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov in predlaga disciplinskemu tožilcu uvedbo disciplinskega postopka;
10. določa in sporoča pristojnemu sodišču razpored odvetnikov na svojem območju, po katerem opravljajo dolžnost predstavnika zbornice pri. preiskavi odvetniške pisarne;
11. imenuje komisijo za uničenje spisov;
12. opravlja druge naloge, ki jih določi s svojimi pravili v okviru nalog zbornice.
3. Zbor odvetniških kandidatov in zbor odvetniških pripravnikov
47. člen
Pri zbornici se Oblikuje zbor odvetniških kandidatov in zbor odvetniških pripravnikov;
Zbor odvetniških kandidatov sestavljajo vsi odvetniški kandidati, ki so vpisani v imenik odvetniških kandidatov, zbor odvetniških pripravnikov pa vsi odvetniški pripravniki, ki so vpisani v imenik odvetniških pripravnikov.
48. člen
Zbora obravnavata vprašanja, ki se tičejo dela in položaja odvetniških kandidatov, oziroma vprašanja, ki se tičejo opravljanja odvetniške pripravniške prakse in položaja odvetniških pripravnikov, ter dajeta upravnemu odboru in skupščini zbornice predloge in pobude za urejanje teh vprašanj.
49. člen
Vsak zbor ima predsednika, lahko pa tudi izvršilni odbor.
Zbora sprejmeta pravila o svojem delu, ki jih potrdi upravni odbor zbornice.
4. Glavni tajnik in strokovna služba zbornice
50. člen
Glavni tajnik zbornice vodi strokovno službo zbornice, skrbi za pripravo gradiva za delo upravnega odbora in skupščine zbornice in za koordinacijo dela organov zbornice.
51. člen
Glavnega tajnika imenuje in razrešuje upravni odbor zbornice.
Glavni tajnik zbornice se imenuje za nedoločen čas.
52. člen
Za glavnega tajnika zbornice je lahko imenovan diplomirani pravnik, ki ima najmanj 10 let odvetniške prakse.
Glavni tajnik zbornice je lahko v delovnem ali v pogodbenem razmerju.
53. člen
Organizacijo strokovne službe zbornice, sistemizacijo delovnih mest in delovna razmerja delavcev v strokovni službi zbornice ureja pravilnik, ki ga sprejme upravni odbor zbornice.
Delovna razmerja delavcev v strokovni službi zbornice se urejajo v skladu s kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in odvetniki.
O sklenitvi delovnih in pogodbenih razmerij z delavci strokovne službe zbornice odloča upravni odbor zbornice:
IV. SREDSTVA ZA DELO IN FINANČNO POSLOVANJE ZBORNICE
54. člen
Prihodki zbornice so:
– vpisnine odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov;
– članarine in drugi prispevki odvetnikov, odvetniških kandidatov in odvetniških pripravnikov;
– denarne kazni, izrečene v disciplinskem postopku zoper odvetnike in odvetniške kandidate;
– darila in. volila;
– obresti in drugi prihodki.
55. člen
Finančno poslovanje zbornice ureja pravilnik o finančnem poslovanju zbornice, ki ga sprejme skupščina zbornice.
V. UGOTAVLJANJE POGOJEV ZA OPRAVLJANJE ODVETNIŠKEGA POKLICA TER DELA IN PRAKSE V ODVETNIŠKI PISARNI
56. člen
Kdor želi opravljati odvetniški poklic ali delo v odvetniški pisarni kot odvetniški kandidat ali odvetniško pripravniško prakso, vloži pri upravnem odboru zbornice predlog za vpis v imenik odvetnikov, odvetniških kandidatov ali odvetniških pripravnikov.
Predlogu mora priložiti dokazila o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev in življenjepis.
Aktivno znanje slovenskega jezika predlagatelj dokazuje z diplomo pravne fakultete, pridobljene v Republiki Sloveniji, z zaključnim spričevalom srednje šole s slovenskim učnim jezikom ali s spričevalom javnega izobraževalnega zavoda, da aktivno obvlada slovenski jezik.
57. člen
Upravni odbor zbornice pred odločitvijo o predlogu za vpis v imenik odvetnikov, odvetniških kandidatov ali odvetniških pripravnikov zahteva od območnega zbora odvetnikov, na katerega območju predlagatelj živi in dela, mnenje o tem, ali je predlagatelj vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica.
58. člen
Upravni odbor zbornice pred odločitvijo o predlogu za vpis v imenik odvetnikov zahteva od območnega zbora odvetnikov, na katerega območju želi predlagatelj opravljati odvetniški poklic, mnenje o tem, ali ima predlagatelj poslovni prostor in opremo, ki sta potrebna in primerna za opravljanje odvetniškega poklica v skladu s pravilnikom o merilih za ugotavljanje primernosti poslovnih prostorov in opreme, potrebnih za opravljanje odvetniškega poklica.
59. člen
Mnenje iz prejšnjega člena da pristojni območni zbor odvetnikov tudi v primeru, kadar odvetnik namerava preseliti sedež odvetniške pisarne.
VI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV ZBORNICE
60. člen
Člani zbornice imajo pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon, ta statut in drugi splošni akti zbornice.
61. člen
Odvetniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu skupščine zbornice in območnega zbora odvetnikov.
Odvetniki imajo pravico voliti in biti voljeni v organe zbornice in v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev ter pravico določati kandidata in kandidirati za člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev.
62. člen
Odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki imajo pravico sodelovati pri delu organov zbornice in pri delu območnega zbora odvetnikov na način, določen s tem statutom.
Odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki imajo pravico in dolžnost sodelovati pri delu zbora odvetniških kandidatov oziroma zbora odvetniških pripravnikov.
Odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki imajo pravico voliti in biti voljeni v organe zbora odvetniških kandidatov oziroma zbora odvetniških pripravnikov.
63. člen
Člani zbornice so ob vpisu v imenik odvetnikov, odvetniških kandidatov ali odvetniških pripravnikov dolžni plačati vpisnino, ki jo določi skupščina zbornice.
Člani zbornice so dolžni plačevati zbornici članarino in druge prispevke, ki jih določi skupščina ali upravni odbor zbornice.
Člani območnega zbora odvetnikov so dolžni plačevati prispevek za delo območnega zbora, ki ga določi območni zbor.
64. člen
Odvetniki in odvetniški kandidati imajo pravico in dolžnost, da se stalno strokovno izpopolnjujejo.
Upravni odbor zbornice v skladu s pravilnikom o strokovnem izpopolnjevanju odvetnikov in odvetniških kandidatov na predlog komisije za strokovno izpopolnjevanje sprejema programe strokovnega izpopolnjevanja odvetnikov in odvetniških kandidatov.
V finančnem načrtu zbornice se zagotovijo sredstva za izvajanje programov strokovnega izpopolnjevanja.
Komisijo za strokovno izpopolnjevanje imenuje upravni odbor zbornice. Komisija pripravlja predloge programov strokovnega izpopolnjevanja, skrbi za izvajanje sprejetih programov, preverja učinkovitost oblik in načinov strokovnega izpopolnjevanja in skrbi za sodelovanje s pravosodnimi in drugimi organi pri pripravljanju in izvajanju programov strokovnega izpopolnjevanja.
65. člen
Odvetnik, ki ga določi predsednik zbornice, je dolžan prevzeti pravno zastopstvo stranke, ki zaradi posebnosti svojega primera sama ne more dobiti odvetnika za pravno pomoč.
Odvetnik lahko predlaga, da ga predsednik zbornice iz opravičenih razlogov razreši tega pravnega zastopstva.
66. člen
Odvetnik, ki po preteku z zakonom določenega roka, v katerem je dolžan hraniti spise, namerava uničiti spise, mora o tem obvestiti območni zbor odvetnikov, ki imenuje komisijo za uničenje spisov.
Komisija preveri, ali je pretekel rok, ki je določen za hranjenje spisov, in sestavi o tem zapisnik. Sestavni del zapisnika je seznam spisov, ki se uničijo.
Spisi se uničijo tako, da se oddajo v industrijsko predelavo.
67. člen
Odvetnik, ki želi preseliti sedež svoje pisarne, mora o tem obvestiti upravni odbor zbornice najpozneje 30 dni pred nameravano preselitvijo in mu predložiti mnenje pristojnega območnega zbora odvetnikov o primernosti poslovnega prostora in opreme.
68. člen
Če odvetniški kandidat zamenja odvetniško pisarno, mora o tem obvestiti upravni odbor zbornice v 8 dneh po prenehanju dela v prejšnji odvetniški pisarni in priložiti izjavo odvetnika ali odvetniške družbe, kjer bo nadaljeval delo, oziroma pogodbo o zaposlitvi.
69. člen
Odvetniki in odvetniške družbe morajo tekoče obveščati upravni odbor zbornice o prostih pripravniških mestih v svojih odvetniških pisarnah.
Če si odvetniški pripravnik sam ne uspe zagotoviti opravljanja prakse v odvetniški pisarni, ima pravico zahtevati, naj mu upravni odbor zbornice zagotovi pripravniško mesto pri odvetniku ali odvetniški družbi.
V primeru iz prejšnjega odstavka upravni odbor zbornice zagotovi odvetniškemu pripravniku pripravniško mesto najkasneje v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe o vpisu v imenik odvetniških pripravnikov.
Če odvetniški pripravnik zamenja odvetniško pisarno, mora o tem obvestiti upravni odbor zbornice v 8 dneh po prenehanju pripravniške prakse v prejšnji odvetniški pisarni in priložiti izjavo odvetnika ali odvetniške družbe, kjer bo nadaljeval pripravniško prakso.
70. člen
Odvetnik, ki je izvoljen ali imenovan na državno funkcijo, ki zahteva poklicno opravljanje, in odvetnik, ki iz opravičenih razlogov dalj časa ne bo mogel opravljati odvetniškega poklica, mora do nastopa državne funkcije oziroma v 30 dneh potem, ko so nastali razlogi, zaradi katerih dalj časa ne bo mogel opravljati odvetniškega poklica, o tem obvestiti upravni odbor zbornice in mu sporočiti začasnega namestnika oziroma začasnega prevzemnika odvetniške pisarne, ki ga je določil.
Če odvetnik ni sam določil začasnega namestnika oziroma začasnega prevzemnika odvetniške pisarne, upravni odbor zbornice določi začasnega prevzemnika njegove pisarne v 8 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka.
71. člen
Odvetniku, ki mu je disciplinsko sodišče med disciplinskim postopkom izreklo začasno prepoved opravljanja odvetniškega poklica, določi upravni odbor zbornice začasnega prevzemnika odvetniške pisarne najkasneje v 8 dneh po izdaji odločbe o začasni prepovedi opravljanja odvetniškega poklica, če si odvetnik sam ni določil začasnega namestnika.
Odvetnik, ki mu je začasno prepovedano opravljanje odvetniškega poklica, lahko predlaga začasnega namestnika.
Med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica odvetnik ne more sodelovati pri delu organov zbornice in pri delu območnega zbora odvetnikov.
72. člen
Začasni namestnik odvetnika in začasni prevzemnik odvetniške pisarne dela za račun odvetnika, ki ga nadomešča, in ima pravico do nagrade za svoje delo.
Začasni namestnik odvetnika in začasni prevzemnik odvetniške pisarne mora odvetniku, ki ga je nadomeščal, predložiti poročilo o svojem delu in obračun.
73. člen
Če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, se določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov.
Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan čimprej, najpozneje pa v roku 60 dni obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika.
Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila.
74. člen
Če odvetniku preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, ker se ji je odrekel, ima pravico predlagati prevzemnika svoje pisarne.
Če odvetnik umre ali če mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica zaradi izgube poslovne sposobnosti, ima njegov zakonec ali oseba, s katero živi oziroma je živel v zunajzakonski skupnosti, če te ni, pa njegovi dediči, pravico predlagati prevzemnika pisarne..
75. člen
Prevzemnik odvetniške pisarne dela za svoj račun. Plačila in stroške za opravila, ki jih je izvršil v zastopstvu prevzetih strank, obračunava neposredno s strankami, pri čemer je dolžan obračunati tudi plačila in stroške za delo bivšega zastopnika.
76. člen
Stroški likvidacije bremenijo dohodke pisarne.
Prevzemnik odvetniške pisarne mora po končani likvidaciji izdelati obračun ter izkazani dohodek v gotovini oziroma preostale neporavnane terjatve in dokazilne listine o teh terjatvah izročiti bivšemu odvetniku oziroma njegovim dedičem.
Prevzemnik odvetniške pisarne lahko z bivšim odvetnikom oziroma dedičem umrlega odvetnika pogodbeno uredi materialna vprašanja v zvezi z likvidacijo. Pogodbo o tem je dolžan predložiti upravnemu odboru zbornice na vpogled.
Prevzemnik odvetniške pisarne je dolžan o svojem delu poročati upravnemu odboru zbornice.
VII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST ODVETNIKOV, ODVETNIŠKIH KANDIDATOV IN ODVETNIŠKIH PRIPRAVNIKOV
Disciplinske kršitve
77. člen
Dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, so:
1. če odvetnik brez opravičenih razlogov odkloni zastopanje stranke, kadar gaje za zagovornika ali pooblaščenca stranke v skladu z zakonom postavilo sodišče, ali če brez opravičenih razlogov odkloni zastopanje stranke, kadar ga je V skladu s tem statutom za zastopanje stranke določil predsednik zbornice;
2. če prevzame zastopanje stranke, kadar bi moral po zakonu odkloniti zastopanje;
3. če krši dolžnost varovanja poklicne tajnosti;
4. če pri zastopanju stranke ne ravna vestno, pošteno, skrbno ter po načelih odvetniške poklicne etike;
5. če po prenehanju zastopanja stranki ne izroči njenih listin in spisov v izvirniku ter na njeno zahtevo in stroške prepisov osnutkov pisanj, njenih pisem odvetniku in drugih zaupnih pisanj ter dokazil o izvršenih in njemu še nepovrnjenih izplačilih;
6. če brez pisnega dogovora s stranko zaračuna stranki višje plačilo za svoje delo, kot mu gre po odvetniški tarifi, ali delež od zneska, ki ga je sodišče v premoženjskopravni zadevi prisodilo stranki;
7. če neupravičeno zadržuje izplačilo denarnih zneskov, ki jih je prejel za stranko;
8. če stranki ne izstavi obračuna;
9. če predhodno ne obvesti zbornice o preselitvi sedeža svoje pisarne v roku, določenem s tem statutom;
10. če ustanovi podružnico odvetniške pisarne;
11. če reklamira svojo dejavnost;
12. če na neprimeren način išče stranke ali podpira zakotno pisaštvo;
13. če omogoči odvetniškemu pripravniku samo navidezno opravljanje pripravniške prakse;
14. če med začasno prepovedjo opravljanja odvetniškega poklica opravlja odvetniški poklic ali kako drugače izigrava ta ukrep;
15. če nevestno opravlja dolžnost začasnega namestnika ali prevzemnika odvetniške pisarne in s tem povzroči škodo odvetniku, ki ga nadomešča, ali bivšemu odvetniku oziroma njegovim dedičem;
16. če ne plačuje redno članarine in drugih prispevkov zbornici;
17. če ne izpolnjuje dolžnosti strokovnega izpopolnjevanja;
18. če brez opravičenega razloga odkloni dolžnost, da je kot predstavnik zbornice navzoč pri preiskavi odvetniške pisarne;
19. če še pri opravljanju odvetniškega poklica neprimerno ali žaljivo obnaša ali izraža;
20. če pri opravljanju odvetniškega poklica pred sodiščem ne nosi službenega oblačila;
21. če pri opravljanju odvetniškega poklica kako drugače krši zakon, kodeks odvetniške poklicne etike, statut ali druge splošne akte zbornice.
78. člen
Dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti vestnega opravljanja dela in prakse v odvetniški pisarni, so:
1. če odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ko nadomešča odvetnika pri zastopanju stranke, ne ravna vestno, pošteno, skrbno in po načelih odvetniške poklicne etike;
2. če se ne ravna po navodilih odvetnika, pri katerem dela oziroma opravlja odvetniško prakso;
3. če krši dolžnost varovanja poklicne tajnosti;
4. če se pri opravljanju dela oziroma prakse v odvetniški pisarni neprimerno ali žaljivo obnaša ali izraža;
5. če samostojno in v svojem imenu opravlja odvetniški poklic;
6. če ne plačuje redno članarine in drugih prispevkov zbornici;
7. če odvetniški kandidat ne izpolnjuje dolžnosti strokovnega izpopolnjevanja;
8. če odvetniški pripravnik nevestno in neredno opravlja odvetniško pripravniško prakso;
9. če odvetniški pripravnik dejansko ne opravlja pripravniške prakse v odvetniški pisarni, v kateri je prijavljen;
10. če odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik pri opravljanju svojega dela oziroma prakse kako drugače krši zakon, kodeks odvetniške poklicne etike, statut ali druge splošne akte zbornice.
79. člen
Disciplinski ukrepi so:
– opomin,
– ukor,
– denarna kazen,
– odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo ali prakso v odvetniški pisarni.
80. člen
Denarna kazen se sme izreči kot disciplinski ukrep v disciplinskem postopku proti odvetnikom in odvetniškim kandidatom in sicer najmanj v znesku, ki ustreza vrednosti 500 točk, in največ v znesku, ki ustreza vrednosti 5.000 točk po odvetniški tarifi.
Če se kot disciplinski ukrep izreče denarna kazen, se določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od treh mesecev.
Sredstva od plačanih denarnih kazni se namenijo za strokovno izpopolnjevanje odvetnikov in odvetniških kandidatov.
81. člen
Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški, poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni se izreče tistemu, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.
Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni se sme izreči:
– za hujše kršitve dolžnosti pri opravljanju poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni, iz katerih se da utemeljeno sklepati, da storilec ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni;
– če odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik ponovi enkrat ali večkrat disciplinske kršitve, za katere mu je bil kot disciplinski ukrep izrečen ukor ali denarna kazen in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo pošteno in vestno opravljal odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.
82. člen
Izvršitev disciplinskega ukrepa denarne kazni in disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati odvetniški poklic, delo ali prakso v odvetniški pisarni se lahko odloži za dobo od šestih mesecev do enega leta s pogojem, da disciplinski obdolženec v tej dobi ne stori enake ali hujše kršitve.
Odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa se lahko veže tudi na pogoj, da disciplinski obdolženec izpolni določene obveznosti.
83. člen
Pri izrekanju disciplinskega ukrepa se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti teža kršitve in njene posledice, stopnja odgovornosti, prejšnje delo in vedenje disciplinskega obdolženca in morebitni prej izrečeni disciplinski ukrepi.
Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni se upošteva tudi premoženjsko stanje disciplinskega obdolženca.
Zastaranje
84. člen
Pregon disciplinskih kršitev zastara v dveh letih od dneva kršitve.
Če je disciplinska kršitev obenem tudi kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v šestih mesecih od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
85. člen
Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga prijava disciplinske kršitve disciplinskemu tožilcu in vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem.
Zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa se pretrga z dejanji, s katerimi se pretrga zastaranje po določbah kazenskega zakona.
Pregon disciplinske kršitve in izvršitev disciplinskega ukrepa zastarata v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona disciplinske kršitve oziroma za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.
Zastaranje ne teče v času, ko odvetniku po zakonu miruje opravljanje odvetniškega poklica.
Disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo
86. člen
Postopek pred disciplinsko komisijo I. stopnje se uvede na zahtevo disciplinskega tožilca.
Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje disciplinskemu obdolžencu s pozivom, naj v 15 dneh odgovori na navedbe v zahtevi.
Odgovor disciplinskega obdolženca pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje disciplinskemu tožilcu. Če disciplinski obdolženec v določenem roku ni odgovoril na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije I. stopnje obvesti o tem disciplinskega tožilca.
87. člen
Po prejemu odgovora disciplinskega obdolženca ali po preteku roka za odgovor predsednik disciplinske komisije I. stopnje po potrebi odredi predhodno preiskavo in določi člana disciplinske komisije 1. stopnje, ki opravi predhodno preiskavo. O tem obvesti disciplinskega tožilca in disciplinskega obdolženca.
Po opravljeni predhodni preiskavi pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje spise disciplinskemu tožilcu. Ta lahko v 8 dneh po prejemu spisov spremeni ali dopolni zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.
88. člen
Po opravljenih dejanjih iz.86. oziroma 87. člena predsednik disciplinske komisije I. stopnje določi senat, ki bo obravnaval zadevo.
Predsednik senata razpiše ustno obravnavo najpozneje v enem mesecu po opravljenih dejanjih in 86. oziroma 87. člena.
Če je po opravljeni predhodni preiskavi disciplinski tožilec spremenil ali dopolnil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, se spremenjena ali dopolnjena zahteva pošlje disciplinskemu obdolžencu z vabilom na ustno obravnavo.
89. člen
Ustna obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti disciplinskega obdolženca, če je bil v redu povabljen, pa izostanka ni opravičil, ali če je sporočil senatu, da se obravnave ne bo udeležil in da naj se upošteva njegov zagovor v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka ali v predhodni preiskavi.
90. člen
O izločitvi člana disciplinske komisije odloča predsednik disciplinske komisije.
O izločitvi predsednika disciplinskega komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik senata disciplinskega sodišča.
Če je predsednik disciplinske komisije zadržan ali izločen, ga nadomešča član disciplinske komisije, ki je določen z razporedom dela.
91. člen
Pravnomočna odločba disciplinske komisije se pošlje upravnemu odboru zbornice zaradi izvršitve in evidence ter v vednost območnim zborom odvetnikov.
Končani disciplinski spisi se vlagajo v arhiv zbornice in se hranijo 10 let od zadnje odredbe. Disciplinska evidenca se hrani trajno.
92. člen
V postopku pred disciplinsko komisijo I. in II. stopnje se glede vprašanj, ki niso urejena z zakonom o odvetništvu in s tem statutom, smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
93. člen
Z uveljavitvijo tega statuta preneha veljati statut Odvetniške zbornice Slovenije, ki ga je sprejela skupščina zbornice dne 15. maja 1987 (v nadaljevanju: statut iz leta 1987).
Drugi splošni akti zbornice, ki so veljali do uveljavitve tega statuta, ostanejo v veljavi in se uporabljajo, kolikor niso v nasprotju z zakonom o odvetništvu in s tem statutom.
94. člen
Organi zbornice, izvoljeni po določbah statuta iz leta 1987, nadaljujejo delo do izteka mandatne dobe, določene z navedenim statutom.
Predsedstvo zbornice nadaljuje delo kot upravni odbor zbornice, predsednik predsedstva zbornice pa kot predsednik zbornice.
Odbor za pregled finančnega poslovanja nadaljuje delo kot nadzorni odbor zbornice.
Komisija za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje odvetniške dejavnosti, komisija za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe odvetnikov in komisija za razvoj in napredek odvetništva nadaljujejo delo kot delovna telesa upravnega odbora zbornice.
Z uveljavitvijo tega statuta preneha mandat članom organov zbornice in njihovim namestnikom, ki jih je imenovala Vlada Republike Slovenije.
95. člen
Do uveljavitve zakona o sodiščih nadaljujejo delo območni zbori odvetnikov na sedanjih območjih.
Odvetniški kandidati in odvetniški pripravniki oblikujejo zbor odvetniških kandidatov in zbor odvetniških pripravnikov v treh mesecih po uveljavitvi tega statuta.
96. člen
V disciplinskih postopkih zaradi disciplinskih kršitev, storjenih pred uveljavitvijo tega statuta, se uporabljajo določbe tega statuta o disciplinski odgovornosti, če so milejše za disciplinskega obdolženca.
97. člen
Ta statut se, potem ko da k njemu soglasje Vlada
Republike Slovenije, objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Ljubljana, dne 11. decembra 1993.
Predsednik
odvetniške zbornice
Slovenije
Mitja Stupan l. r.
K temu statutu je dala soglasje Vlada Republike Slovenije, dne 28. II. 1994, št. 750-01/93-1/2-8.

AAA Zlata odličnost