Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/1992 z dne 11. 12. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/1992 z dne 11. 12. 1992

Kazalo

2704. Poslovnik o delu Skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, stran 3379.

Na podlagi 275. in 321. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92) je Skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije na seji dne 26. 11. 1992 sprejela
POSLOVNIK
o delu Skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem poslovnikom se ureja delo Skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Slovenije zlasti pa konstituiranje, pravice in dolžnosti članov, sklicevanje, vodenje ter potek sej, sprejemanje odločitev, vzdrževanje reda na sejah, pisanje zapisnikov in sklepov, postopek volitev, imenovanj in razrešitev ter drugo.
Ta poslovnik se smiselno uporablja tudi za delo Upravnega odbora Zavoda ter za delo stalnih in občasnih organov, ki jih imenuje Skupščina ali Upravni odbor Zavoda.
O vprašanjih, ki niso urejena s tem poslovnikom, njihova razrešitev pa je nujna za normalno delo Skupščine, se člani sporazumejo na seji Skupščine.
2. člen
Delo Skupščine in njenih organov je javno. Javnost se lahko omeji ali izključi le, če tako sklene Skupščina v primeru, da je potrebno v skladu z zakonom zagotoviti tajnost podatkov oziroma zadev, o katerih razpravlja.
3. člen
Skupščina opravlja svoje delo na sejah. Seje se sklicujejo po programu in po potrebi.
II. KONSTITUIRANJE SKUPŠČINE
1. Verifikacija članskih mandatov
4. člen
Na prvi seji Skupščina izmed članov izvoli mandatno-verifikacijsko komisijo na predlog predsedujočega na seji. Komisija ima predsednika in dva člana.
5. člen
Mandat imenovanih članov verificira Skupščina na predlog mandatno-verifikacijske komisije.
6. člen
Mandatno-verifikacijski komisiji se predložijo poročila oziroma zapisniki volilnih organov z vsemi volilnimi spisi, potrdili o izvolitvi članov kot tudi s pritožbami v zvezi z volitvami.
7. člen
Mandatno-verifikacijska komisija preizkusi po poročilih volilnih organov, volilnih spisih ter morebitnih pritožbah, pravilnost volitev in predloži Skupščini poročilo.
8. člen
Skupščina obravnava poročilo komisije kot celoto.
Če komisija ne oporeka nobenemu mandatu, glasuje Skupščina o poročilu kot celoti. Če pa komisija oporeka kateremu mandatu, glasuje Skupščina najprej v celoti o vseh nespornih mandatih, nato pa odloča o vsakem spornem mandatu posebej.
Član katerega mandat je sporen, ne more glasovati o verifikaciji svojega mandata.
9. člen
Predsedujoči iz 23. člena tega poslovnika na seji razglasi izid glasovanja, ki ga Skupščina potrdi z ugotovitvenim sklepom o verifikaciji članskih mandatov.
2. Izvolitev predsednika in njegovega namestnika
10. člen
Upravni odbor Zavoda evidentira iz sestave članov Skupščine Zavoda kandidata za predsednika in namestnika predsednika Skupščine Zavoda in oblikuje za Skupščino Zavoda predlog za njuno izvolitev.
Predlog Upravnega odbora mora biti obrazložen in mora vsebovati vse potrebne podatke o kandidatih in o postopku kandidiranja.
Predlog se posreduje predsedujočemu na seji Skupščine Zavoda. Poročevalec predlagatelja ima na seji pravico obrazložiti predlog tudi ustno.
11. člen
Volitve predsednika in namestnika so javne, če Skupščina na predlog vsaj petih članov ne odloči drugače.
Glasove šteje predsedujoči na seji. Pri tem mu po potrebi pomagajo delavci ustrezne službe Zavoda.
12. člen
V primeru tajnega glasovanja Skupščina izvoli volilno komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana.
Člani glasujejo z glasovnicami tako, da obkrožijo številko pred imenom kandidata, za katerega glasujejo.
Glasovnica, iz katere se ne da ugotoviti, kako je član glasoval, ni veljavna.
Po štetju glasov volilna komisija sestavi zapisnik, ki je sestavni del zapisnika seje Skupščine Zavoda in poroča o izidu glasovanja predsedujočemu na seji.
13. člen
Kandidat je izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh članov Skupščine.
Če je predlaganih več kandidatov, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se opravi novo glasovanje. V drugi krog glasovanja se uvrstita dva kandidata, ki sta dobila največje število glasov. Če sta v prvem krogu glasovanja predlagana le dva kandidata, pa noben kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine, se v drugi krog glasovanja uvrsti kandidat z največjim številom glasov.
Če je na prvem glasovanju dobilo dvoje ali več kandidatov enako najvišje število glasov, se glasovanje o teh kandidatih ponovi.
Če kandidat pri glasovanju ni dobil potrebne večine iz prvega odstavka tega člena, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidature.
14. člen
Predsedujoči na seji razglasi izid glasovanja, ki ga Skupščina potrdi z ugotovitvenim sklepom.
Po razglasitvi prevzame vodenje seje izvoljeni predsednik.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPŠČINE
15. člen
Člani Skupščine uresničujejo pravice in dolžnosti v skladu z ustavo, zakoni, statutom Zavoda in drugimi splošnimi akti.
16. člen
Člani Skupščine imajo pravico in dolžnost prisostvovati sejam Skupščine, predlagati zadeve, ki naj se uvrstijo v predlog dnevnega reda, razpravljati o predlaganem dnevnem redu, odločati o zadevah, ki so na dnevnem redu ter opravljati druge naloge, za katere jih je zadolžila Skupščina oziroma drugi organi Skupščine, skladno z določbami zakona, statuta in drugimi splošnimi akti.
17. člen
Člani Skupščine imajo pravico postaviti Skupščini, Upravnemu odboru ali drugemu organu ter generalnemu direktorju Zavoda vprašanja, pobude in predloge, ki se nanašajo na njihovo delo, delo Zavoda v zvezi z uresničevanjem sprejetih nalog in politike na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji ter vsa druga vprašanja iz pristojnosti Skupščine.
18. člen
Na vsaki seji Skupščine mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za predloge, pobude in vprašanja članov ter čas za njihovo postavljanje in dajanje odgovorov nanje.
Na zastavljeno vprašanje se lahko odgovori na seji, če to ni mogoče, pa pisno v roku največ 30 dni.
19. člen
Član Skupščine je dolžan varovati uradno tajnost. O tem, katero gradivo velja za uradno tajnost, odloča predsednik Skupščine v skladu s splošnim aktom Zavoda, gradivo pa mora biti kot tajno tudi označeno.
20. člen
Člani Skupščine imajo pod pogoji določenimi v splošnem aktu Zavoda, pravico do sejnine, povračila potnih stroškov in povračila morebitnih ustreznih nadomestil za izgubljeni zaslužek.
IV. DELO SKUPŠČINE
1. Delo predsednika Skupščine
21. člen
Za nemoteno delo Skupščine skrbi predsednik Skupščine.
V ta namen:
– daje iniciativo za razpravljanje o določenih vprašanjih in predlaga dnevni red seje,
– skrbi za pripravo sej Skupščine,
– sklicuje seje Skupščine in jih vodi,
– usklajuje delo Skupščine in njenih organov,
– podpisuje splošne akte in druge sklepe; ki jih sprejema Skupščina,
– skrbi za objavo splošnih aktov m drugih sklepov Skupščine Zavoda,
– opravlja druge naloge, določene s statutom, tem poslovnikom ali drugimi splošnimi akti Zavoda.
22. člen
Če je predsednik Skupščine odsoten ali zadržan, opravlja njegove naloge njegov namestnik.
2. Priprave na sejo
23. člen
Prvo sejo Skupščine skliče dosedanji predsednik Skupščine, ki sejo tudi otvori. V nadaljevanju do izvolitve novega predsednika vodi prvo sejo Skupščine njen najstarejši član.
24. člen
Seje Skupščine sklicuje predsednik Skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika Skupščine.
25. člen
Pred sejo Skupščine se članom pošlje pisno vabilo s predlogom dnevnega reda ter z gradivom za sejo Skupščine.
Gradivo se pošlje članom Skupščine najmanj 8 dni pred sejo Skupščine.
V izjemnih primerih, ko to terjajo nepredvidene okoliščine ali potrebe po takojšnjem sklicu seje, se lahko skliče Skupščino v krajšem roku po telefonu ali s telegramom.
V primerih iz prejšnjega odstavka, lahko poteka seja tudi na korespondenčni način. V tem primeru je Skupščina dolžna tako sprejete sklepe zapisniško potrditi na naslednji seji.
26. člen
Sejo Skupščine skliče predsednik Skupščine v skladu s programom dela, na podlagi sklepa Skupščine, na pobudo Upravnega odbora in drugih organov Zavoda, generalnega direktorja Zavoda, ali po lastni presoji.
27. člen
Gradiva za sejo Skupščine predlaga Skupščini v obravnavo in sprejem Upravni odbor Zavoda, generalni direktor in služba Zavoda ter drugi zunanji predlagatelji.
Upravni odbor Zavoda praviloma pred sejo Skupščine obravnava gradiva, zavzema ustrezna stališča ter predlaga predloge sklepov.
28. člen
K gradivu se na seji lahko poda kratek uvod. Uvodničarje določi generalni direktor, lahko pa tudi Upravni odbor ali predsednik, kadar, to terja poseben interes.
Za gradiva, ki jih obravnava Skupščina na pobudo drugih zunanjih dejavnikov, določijo uvodničarje le-ti.
29. člen
Da bi lahko člani uspešno opravili svoje naloge, mora biti gradivo za Skupščino ustrezno obrazloženo. Na koncu gradiva morajo biti podani tudi predlogi sklepov za odločanje. Sklepi so lahko podani tudi v alternativnih oblikah.
Predsednik Skupščine ob ugotovitvi, da posamezno vprašanje ni dovolj proučeno oziroma obrazloženo zahteva, da se gradivo ustrezno dopolni, uskladi ali pa začasno ne uvrsti v dnevni red.
30. člen
Predsednik Skupščine obvezno vabi na sejo Skupščine predstavnike predlagateljev gradiv. Na seje Skupščine se vabijo zlasti še predstavniki Vlade Republike Slovenije oziroma Ministrstva za delo in druge zainteresirane institucije s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki lahko z mnenji, pobudami, stališči in predlogi sodelujejo pri njenem delu.
Sejam Skupščine prisostvujejo vodilni in drugi delavci Zavoda, ki jih glede na obravnavo problematike določi generalni direktor Zavoda.
Na sejo Skupščine se vabijo tudi predstavniki sredstev javnega obveščanja.
3. Potek seje
31. člen
Sejo Skupščine vodi predsednik Skupščine. Pri vodenju seje sodelujeta v delovnem predsedstvu tudi namestnik predsednika Skupščine in generalni direktor. Če je predsednik zadržan vodi sejo njegov namestnik. Če je tudi namestnik predsednika zadržan, vodi sejo član Skupščine, ki ga določi Skupščina.
32. člen
Na začetku seje ugotovi pristojna služba Zavoda sklepčnost in odsotnost članov ter poda predsedujočemu poročilo.
Če Skupščina ni sklepčna se ponovno skliče v roku 7 dni.
33. člen
Predsednik pred prehodom na dnevni red lahko poda pojasnila v zvezi z delom seje in o drugih predhodnih vprašanjih.
34. člen
Skupščina sprejme dnevni red.
Vsi vabljeni na sejo lahko predlagajo spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
35. člen
Na začetku seje člani obravnavajo in potrdijo zapisnik prejšnje seje.
Sprejete pripombe se vnesejo v zapisnik.
36. člen
K posamezni točki dnevnega reda lahko poda uvodničar krajšo obrazložitev in dodatna pojasnila.
Ko uvodničar konča z obrazložitvijo, predsednik odpre razpravo.
37. člen
Na seji lahko razpravlja le član, ki se je prijavil k razpravi.
V razpravi lahko sodelujejo vsi prisotni na seji Skupščine. Predsednik Skupščine daje besedo po vrsti prijav.
38. člen
Član Skupščine, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko zaprosi zanjo.
Predsednik je dolžan dati pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če delegat ni zadovoljen z danim pojasnilom, o tem vprašanju odloči Skupščina.
39. člen
Član sme govoriti le o vprašanjih, oziroma zadevah v okviru posamezne točke dnevnega reda.
Če se razpravljalec oddalji od vprašanja, ki ga obravnavajo, ga predsednik opozori naj se drži dnevnega reda.
Če se razpravljalec opozorilu ne odzove, mu lahko predsednik odvzame besedo.
O morebitnem ugovoru razpravljalca odloča Skupščina.
40. člen
Predsednik skrbi, da razpravljalca nihče ne ovira pri govoru.
41. člen
Skupščina lahko določi, da smejo posamezni razpravljala razpravljati o istem vprašanju le enkrat, lahko pa trajanje posamezne razprave časovno omeji.
42. člen
Predsednik sklene razpravo, ko ugotovi, da za razpravo ni več prijavljenih članov.
Skupščina lahko na predlog predsednika ali posameznega člana sklene, da se razprava o posameznem vprašanju iz dnevnega reda konča tudi prej, preden o tem govorijo vsi prijavljeni člani, če je vprašanje dovolj razčiščeno, da lahko o njem odločajo.
43. člen
Skupščina lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če se pokaže, da je za odločanje o stvari treba dobiti nove podatke ali dopolniti obstoječe gradivo.
44. člen
Skupščina lahko sklene, da bo razpravljala o dveh ali več točkah dnevnega reda skupaj, če so te točke med seboj povezane.
Glasovanje o vsaki točki je ločeno.
45. člen
Med tekom razprave, lahko predlagatelj vsak čas umakne svoj predlog. V tem primeru Skupščina brez sklepa preide na obravnavo naslednje točke dnevnega reda ali pa določi, da se razprava nadaljuje, oziroma da se odloči o predlogu.
46. člen
Razprava o zadevi se na seji Skupščina konča tako, da Skupščina:
– sprejme predlog v predloženi obliki,
– sprejme predlog z dopolnitvami in spremembami, danimi v razpravi,
– zavrne predlog v celoti ali ga umakne z dnevnega reda zaradi nadaljnjega proučevanja,
– preide na naslednjo točko dnevnega reda, če je predlog umaknjen,
– sprejme sklep, da se odločitev odloži do naslednje seje Skupščine.
47. člen
Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zaključi sejo Skupščine.
4. Vzdrževanje reda
48. člen
Za red na seji skrbi predsednik. Za kršitev reda na seji se smejo izrekati naslednji ukrepi: opomin, odvzem besede in odstranitev s seje.
49. člen
Predsednik izreče opomin članu, ki govori, čeprav mu ni dal besede, ki seže govorniku v besedo ali drugače krši red na seji in določbe tega poslovnika.
Beseda se odvzame članu, ki s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, čeprav je bil na isti seji že dvakrat opominjan.
Če član tudi po odvzemu besede ne preneha kršiti reda in motiti dela na seji, ali hudo žali Skupščino oziroma člane, ga Skupščina lahko odstrani s seje.
50. člen
Če predsednik ne more ohraniti reda na seji z ukrepi iz prejšnjih členov, lahko prekine sejo.
Če tudi v nadaljevanju seje ni mogoče ohraniti reda, predsednik zaključi sejo.
5. Sprejemanje odločitev
51. člen
Skupščina je sklepčna in veljavno odloča, če je na. seji navzočih več kot polovica predstavnikov organizacij in delodajalcev in več kot polovica predstavnikov zavarovancev in uživalcev pravic.
52. člen
Po končani razpravi, da predsednik predlog odločitve na glasovanje.
Predsednik lahko tudi po končani razpravi predlaga, da se o predlogu še ne glasuje kadar sodi, da bi bilo potrebno opraviti še dodatna usklajevanja med člani.
Če je o posameznem vprašanju podanih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu posebej in sicer po vrstnem redu, po katerem so bili predloženi.
53. člen
Predlog za dopolnitev in spremembo predloga statuta in drugih splošnih aktov zavoda, ki jih sprejema Skupščina (v nadaljevanju besedila: amandma), mora biti predložen in obrazložen v pismeni obliki, s citiranjem besedila, ki naj nadomesti predlagano besedilo, najmanj 5 dni pred sejo Skupščine.
Amandma lahko predložijo člani Skupščine, člani Upravnega odbora Zavoda in generalni direktor.
54. člen
Amandma k predlogu se pošlje Upravnemu odboru, ta pa ga posreduje vsem prejemnikom, ki se jim pošilja gradivo za sejo.
55. člen
Upravni odbor, generalni direktor ali ustrezna druga strokovna enota Zavoda podani amandma čimprej proučijo in podajo mnenje.
56. člen
Amandma k predlogu se sme izjemoma predlagati tudi po roku iz tega poslovnika vse do konca obravnave na seji. Tudi tak amandma mora biti predložen v pisni obliki in obrazložen z navedbo posebno utemeljenih razlogov. Skupščina razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odloči ali se bo predloženi amandma obravnaval.
Predlagatelji amandmaja lahko med obravnavo tudi spreminjajo, dopolnjujejo oziroma umaknejo svoj amandma. Spremembo, dopolnitev oziroma umik amandmaja je potrebno obrazložiti.
57. člen
Po končani obravnavi Skupščina odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko ponovno začne obravnava le o predloženih amandmajih.
U vsakem amandmaju k predlogu se glasuje praviloma posebej.
Če je k predlogu predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od predlagane rešitve, in po tem kriteriju o drugih amandmajih.
Sprejeti amandmaji postanejo sestavni del predloga.
Po končanem glasovanju o amandmajih odloča Skupščina o predlogu v celoti.
58. člen
Preden se prične glasovanje, predsednik objavi besedilo predloga sklepa, o katerem se odloča.
59. člen
Glasuje se praviloma javno.
Skupščina lahko z večino glasov navzočih članov na predlog vsaj petih članov odloči, da se o posameznih predlogih glasuje tajno.
60. člen
Javno glasujejo člani tako, da jih predsednik pozove, da se najprej izrečejo tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu in na koncu tisti, ki so se vzdržali.
Člani glasujejo hkrati z dvigom rok.
61. člen
Pri odločitvi, da se glasuje tajno z glasovnicami, se izvoli tričlansko komisijo za izvedbo glasovanja. Komisija pripravi toliko glasovnic, kolikor je navzočih delegatov, z besedilom predloga ter z označbami "Glasujem za", "Glasujem proti". Glasovnice komisija razdeli članom, ki obkrožijo tisto, označbo, za katero so se odločili. Po glasovanju ugotovi komisija izid glasovanja in poroča o tem predsedniku.
62. člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja in na podlagi tega rezultata razglasi ali je predlog, o katerem je Skupščina glasovala, sprejet ali zavrnjen.
63. člen
Skupščina sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov.
Statut, finančni načrt, zaključni račun, izvolitev predsednika in namestnika predsednika Skupščine Zavoda ter imenovanje generalnega direktorja Zavoda, sprejema Skupščina Zavoda z večino glasov vseh članov Skupščine.
6. Zapisnik in sklepi
64. člen
O delu seje Skupščine se piše zapisnik.
Zapisnik vsebuje podatke o poteku in delu seje, sklepčnosti oziroma prisotnosti članov, dnevnem redu seje, razpravljalcih, ki so sodelovali v razpravi, sprejetih sklepih in drugih odločitvah, izidih glasovanja ter drugih pomembnih dogajanjih na seji.
Član Skupščine, ki je na seji izjavil posebno mnenje, lahko zahteva, naj se bistveni deli njegove izjave vpišejo v zapisnik.
Za zapisnik skrbi pooblaščeni delavec Zavoda. Zapisnik podpišeta predsednik Skupščine in pooblaščeni delavec Zavoda.
65. člen
Zapisniki sej s celotno dokumentacijo se hranijo v arhivu kot dokument trajne vrednosti.
V arhivu Skupščine je članom in drugim zainteresiranim na voljo tudi magnetofonski zapis seje Skupščine. Zaradi snemanja morajo razpravljalci nastopiti pred govornico.
66. člen
Sklepi, s katerimi Skupščina odloči o pravici ali obveznosti posameznega zavarovanca, organizacije ali drugih zainteresiranih se pošljejo prizadetim.
67. člen
Skupščina Zavoda obvešča organizacije in delodajalce, zavarovance in uživalce pravic o bistvenih vprašanjih iz svojega dela preko sredstev javnega obveščanja in glasila Zavoda.
V. POSTOPEK PRI VOLITVAH, IMENOVANJIH IN RAZREŠITVAH
68. člen
Upravni odbor Zavoda kot nosilec izvršilno operativnih nalog Skupščine Zavoda na področju kadrovske politike, vodi postopke evidentiranja in predlaganja kandidatov za volitve, imenovanja in razrešitve organov oziroma članov organov Zavoda, ki jih voli, imenuje oziroma razrešuje Skupščina, zlasti pa: predsednika in namestnika predsednika Skupščine Zavoda, člane Upravnega odbora Zavoda, člane Upravnega odbora Kapitalskega in Stanovanjskega sklada, generalnega direktorja Zavoda, sodnike sodišča združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, člane ostalih stalnih oziroma občasnih organov, odborov in komisij ter predstavnikov Zavoda v drugih organizacijah, Zavodih in drugih institucijah.
Predlog Upravnega odbora mora biti obrazložen in mora obsegati vse potrebne podatke o kandidatu in o postopku pred kandidiranjem.
69. člen
Glasovanje pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah je javno, razen če Skupščina odloči, da je glasovanje tajno.
70. člen
Kadar je za posamezno funkcijo en sam predlog, je kandidat izvoljen, če je zanj glasovala večina vseh članov.
Kadar je za posamezno funkcijo več predlogov, je izvoljen tisti kandidat, ki dobi največ glasov, vendar najmanj eno tretjino glasov vseh članov razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Če sta dva kandidata dobila enako število glasov se glasovanje med njima ponovi.
71. člen
Kadar je za kolektivne organe predlog liste enak številu članov, so izvoljeni tisti s predloga liste, ki so dobili večino glasov navzočih članov.
Kadar je za kolektivne organe več kandidatov kot je potrebno izvoliti članov, so izvoljeni tisti s predloga liste, ki so dobili največ glasov.
Če dobita dva ali več kandidatov na koncu enako število glasov, se glasovanje za njih ponovi.
72. člen
Če nobeden od kandidatkine dobi potrebne večine se postopek kandidiranja in volitev ponovi.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
73. člen
Spremembe in dopolnitve tega poslovnika, se sprejemajo po postopku, ki velja za sprejem splošnih aktov Zavoda.
74. člen
S pričetkom veljavnosti tega poslovnika preneha veljati poslovnik o delu prejšnje Skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije, ki ga je sprejela prejšnja Skupščina Skupnosti na seji dne 11. 4. 1990.
75. člen
Ta poslovnik začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem listu.
Št. 01000-015/92
Ljubljana, dne 26. novembra 1992.
Predsednik
Skupščine
Stanko Hvale l. r.

AAA Zlata odličnost