Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/1992 z dne 7. 8. 1992
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/1992 z dne 7. 8. 1992

Kazalo

1952. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, stran 2479.

Na podlagi drugega in tretjega odstavka 29. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/91-I) ter drugega in četrtega odstavka 8. člena zakona o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih (Uradni list RS, št. 16/92) minister za šolstvo in šport izdaja
PRAVILNIK
o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja napredovanje učiteljev in vzgojiteljev (v nadaljevanju: pedagoški delavci) ter psihologov, pedagogov, specialnih pedagogov, socialnih delavcev in knjižničarjev (v nadaljevanju: drugi strokovni delavci) v osnovnem in srednjem šolstvu v naziv mentor, svetovalec in svetnik.
2. člen
V posamezni naziv lahko napreduje, kdor ima strokovno izobrazbo, določeno z zakonom, je opravil strokovni izpit, je dopolnil določeno dobo dela v vzgoji in izobraževanju, je uspešen pri svojem delu, se strokovno izobražuje, izpopolnjuje in usposablja ter opravlja drugo strokovno delo.
3. člen
Naziv mentor in svetovalec se pri prvem napredovanju v naziv pridobita za dobo desetih let. Ponovna pridobitev istega naziva je časovno neomejena.
Naziv svetnik je trajen.
4. člen
O napredovanju v nazive po tem pravilniku odloča minister, pristojen za šolstvo (v nadaljevanju: minister) na zahtevo pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca in po predlogu ravnatelja vzgojno-izobraževalnega zavoda (v nadaljevanju: ravnatelj) oziroma direktorja izobraževalnega zavoda (v nadaljevanju: direktor).
Če gre za napredovanje pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca, ki opravlja funkcijo ravnatelja oziroma direktorja, oblikuje predlog za napredovanje v naziv predstojnik organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport.
II. POGOJI ZA NAPREDOVANJE V NAZIV
5. člen
V naziv mentor lahko napreduje, kdor:
– ima opravljen strokovni izpit,
– dopolni najmanj 4 leta strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju;
– je uspešen pri svojem delu;
– je opravil strokovno izobraževanje, ovrednoteno najmanj 8 točk;
– ima najmanj 7 točk iz drugega strokovnega dela.
Pedagoški oziroma drug strokovni delavec, ki dopolni petindvajset let strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju, ima opravljen strokovni izpit in je uspešen pri svojem delu, napreduje v naziv mentor ne glede na pogoje, določene v četrti in peti alinei prejšnjega odstavka.
Pedagoški oziroma drug strokovni delavec, ki napreduje v naziv po prejšnjem odstavku, pridobi naziv mentor trajno.
6. člen
V naziv svetovalec lahko napreduje, kdor:
– je imel naziv mentor najmanj 5 let;
– je uspešen pri svojem delu;
– je v času od zadnjega napredovanja v naziv opravil strokovno izobraževanje, ovrednoteno najmanj 7 točk;
– ima v času od zadnjega napredovanja v naziv najmanj 18 točk iz drugega strokovnega dela.
7. člen
V naziv svetnik lahko napreduje, kdor:
– je imel naziv svetovalec najmanj 5 let;
– ima visoko strokovno izobrazbo;
– je uspešen pri svojem delu;
– je v času od zadnjega napredovanja v naziv opravil strokovno izobraževanje, ovrednoteno najmanj 7 točk;
– ima v času od zadnjega napredovanja v naziv najmanj 38 točk iz drugega strokovnega dela.
8. člen
V času do 31. 8. 1994 se v postopku za napredovanje v naziv ne ugotavlja izpolnjevanje pogojev, določenih v četrti alinei 5. člena, tretji alinei 6. člena ter četrti alinei 7. člena tega pravilnika. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen.
V času od 1. 9. 1994 do 31. 8. 1997 se pogoji iz četrte alinee 5. člena, tretje alinee 6. člena ter četrte alinee 7. člena tega pravilnika uveljavljajo postopno, tako, da se za napredovanje v naziv zahteva naslednje število točk:
– v času od 1. 9. 1994 do 31. 8. 1995 najmanj 3 točke,
– v času od 1. 9. 1995 do 31. 8. 1996 najmanj 5 točk,
– v času od 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997 najmanj 7 točk za naziv svetovalec in svetnik ter najmanj 8 točk za naziv mentor.
1. Strokovna izobrazba
9. člen
Po tem pravilniku lahko napreduje pedagoški in drug strokovni delavec, ki ima strokovno izobrazbo, določeno z zakonom, ter pedagoški delavec, ki nima strokovne izobrazbe v skladu z zakonom, pa mu zakon dovoljuje opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela.
2. Doba strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju
10. člen
Za eno leto strokovnega dela se šteje delo, opravljeno v obsegu najmanj polovičnega delovnega časa.
3. Uspešnost dela
11. člen
Uspešnost dela po tem pravilniku se ugotavlja ha podlagi naslednjih vsebin dela:
– delo z učenci oziroma drugimi udeleženci izobraževanja in usposabljanja,
– sodelovanje s starši,
– sodelovanje in timsko delo z drugimi pedagoškimi in strokovnimi delavci.
Pri ugotavljanju uspešnosti dela se lahko poleg vsebin dela iz prejšnjega odstavka upoštevajo tudi vsebine dela, ki so posebnost stroke oziroma delovnega mesta.
12. člen
Uspešnost dela pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca ugotovi in utemelji ravnatelj oziroma direktor, za ravnatelja in za direktorja pa predstojnik pristojne organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport.
13. člen
V času do 31. 8. 1994 se v okviru ocenjevanja uspešnosti dela po 11. členu tega pravilnika upošteva tudi strokovno izobraževanje, izpolnjevanje in usposabljanje pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca.
4. Strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
14. člen
Strokovno izobraževanje kot pogoj za napredovanje v naziv, obsega organizirano izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje ter se vrednoti s točkovanjem.
Pedagoškemu oziroma drugemu strokovnemu delavcu se prizna za uspešno strokovno izobraževanje, opravljeno v določenem obdobju, skupno število točk, s katerimi so ovrednoteni programi strokovnega izobraževanja.
Uspešno opravljeno strokovno izobraževanje se izkazuje s potrdilom o udeležbi na izobraževanju po posameznem programu izobraževanja.
15. člen
Programe izobraževanja izbere in ovrednoti Programski svet za strokovno izobraževanje in usposabljanje (v nadaljevanju: Programski svet) na predlog visokošolskih zavodov, ki izobražujejo kadre za delo v vzgoji in izobraževanju, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport ali druge ustrezne organizacije, pri čemer upošteva trajanje, vsebino in izobraževalne oblike.
Osnova za ovrednotenje programa izobraževanja z eno točko je tridnevni program v skupnem trajanju 24 ur.
Programe izobraževanja v obliki kataloga objavi ministrstvo, pristojno za; šolstvo (v nadaljevanju: ministrstvo), za naslednje šolsko leto najpozneje do konca meseca junija.
Katalog programov izobraževanja vsebuje:
– nazive programov,
– trajanje in vsebino programov,
– število točk, ki jih daje uspešno opravljen program,
– izvajalce in predviden čas izvajanja programov,
– roke za prijavo za vključitev v programe.
Za vsako uspešno opravljeno izobraževanje po programu strokovnega izobraževanja pripada pedagoškemu oziroma drugemu strokovnemu delavcu število točk, s katerim je program izobraževanja ovrednoten.
Na predlog pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca lahko Programski svet ovrednoti tudi program, ki se ga je pedagoški oziroma drug strokovni delavec udeležil v tujini.
16. člen
Programski svet je strokovni organ, ki ga imenuje minister za štiri leta.
Programski svet ima predsednika in 6 članov, ki so imenovani izmed predstavnikov visokošolskih zavodov, ki izobražujejo kadre za delo v vzgoji in izobraževanju, vzgojno-izobraževalnih zavodov in drugih organizacij.
Programski svet lahko pridobi pred odločitvijo o izbiri programa strokovnega izobraževanja mnenje ustreznih strokovnjakov.
17. člen
Za vsak uspešno opravljen program strokovnega izobraževanja izda izvajalec programa udeležencu potrdilo, v katerem se poleg podatkov o udeležencu navedeta še naziv programa in njegovo vrednotenje v skladu s katalogom programov.
Izvajalec programov izobraževanja vodi evidenco izdanih potrdil.
Evidenco o udeležbi in o vrsti programa izobraževanja, ki gaje opravil pedagoški ali drugi strokovni delavec, vodi tudi vzgojnoizobraževalni zavod (v nadaljevanju: zavod), pri katerem je udeleženec zaposlen.
– mentorstvo petim učencem ali drugim udeležencem strokovnim delavcem letno najmanj pet dni strokovnega izobraževanja, predvidenega s katalogom programov.
5. Drugo strokovno delo pedagoških in drugih strokovnih delavcev
18. člen
Drugo strokovno delo pedagoških in drugih strokovnih delavcev, povezano z vzgojno-izobraževalnim delom v zavodu, se vrednoti glede na obseg, trajanje in glede na zahtevnost:
a) z eno točko:
– mentorstvo za vsakih pet učencev ali drugih udeležencev izobraževanja in usposabljanja za tekmovanje izven zavoda;
– dve hospitaciji za skupino študentov (vzorni nastop);
– mentorstvo pri nastopih, in sicer za vsakih pet študentov;
– mentorstvo skupini najmanj sedmih študentov na pedagoški oziroma andragoški praksi, in sicer za vsak teden izvedene prakse;
– pet nastopov za starše ali sodelavce (predstavitev pouka oziroma drugih aktivnosti v razredu);
– priprava treh pedagoških delavnic za sodelavce;
– tri predavanja za učiteljski oziroma vzgojiteljski zbor;
– dva nastopa za strokovni aktiv na lokalni ravni ali na ravni države;
– avtorstvo učila ali didaktičnega pripomočka, ki ga potrdi ustrezni strokovni organ zavoda;
– vodenje strokovnega aktiva v zavodu, in sicer za vsako leto;
– priprava treh tematskih razstav, odprtih za javnost;
– priprava ene javne kulturne prireditve v kraju;
– organizacija raziskovalnega tabora;
– vodenje strokovnega društva, kluba ali sekcije, ki se navezuje na vzgojno-izobraževalno delo v zavodu, in sicer za vsako leto;
– organizacija enega tekmovanja na lokalni ravni;
– organizacija enega strokovnega posveta ali seminarja;
– en prevod in objava strokovnega članka;
– ena recenzija v strokovni reviji;
– eno predavanje ali izvedba pedagoške delavnice na organiziranem strokovnem izobraževanju ali strokovnem posvetu pedagoških ali drugih strokovnih delavcev;
– ena seminarska naloga, izdelana v skladu z zahtevami višje oziroma visoke šole oziroma druge organizacije s področja šolstva;
– eno leto dela v Strokovnem svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje;
– strokovno delo v ocenjevalnih komisijah ali žirijah na treh tekmovanjih.
b) Z dvema točkama:
– mentorstvo pripravniku, in sicer do strokovnega izpita;
– mentorstvo petim učencem ali drugim udeležencem izobraževanja in usposabljanja v okviru izvenšolskih raziskovalnih projektov (npr. Znanost mladini);
– kompozicija treh vaj za učence zavoda;
– vodenje strokovnega aktiva, in sicer za vsako leto;
– organizacija tekmovanja na državni ravni;
– prva objava strokovnega članka v strokovnem časopisu ali pedagoški reviji;
– referat na mednarodnem kongresu ali konferenci;
– recenzija v postopku potrjevanja učbenika ali delovnega zvezka;
c) s tremi točkami:
– mentorstvo za vsakega učenca, ki je dobil priznanje na tekmovanju mednarodnega pomena;
– vrhunski dosežek pedagoškega oziroma drugega strokovnega delavca na umetniškem področju;
– priprava ali sodelovanje pri pripravi predloga učnega programa ali učnega načrta za sprejem na Strokovnem svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje ali prilagoditev programa za odrasle;
– prva objava raziskovalne naloge;
– opravljena diplomska ali magistrska naloga ali doktorat, ki se tematsko nanaša na področje vzgoje in izobraževanja ter ni pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je pedagoški oziroma drugi strokovni delavec razporejen;
– prevod učbenika;
– vsako leto razvojnega raziskovalnega in drugega strokovnega dela v povezavi z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo in šport, višjo ali visoko šolo, ki izobražuje kadre za področje šolstva in drugimi vzgojno-izobraževalnimi zavodi, Pedagoškim inštitutom, Andragoškim centrom Republike Slovenije ali drugimi raziskovalnimi zavodi.
č) s petimi točkami:
– avtorstvo priročnika, delovnega zvezka in učnega pripomočka, potrjenega v skladu s predpisi;
– soavtorstvo učbenika.
d) s šestimi točkami:
– avtorstvo učbenika v obsegu do sto strani in potrjenega v skladu s predpisi.
e) z osmimi točkami:
– avtorstvo učbenika v obsegu nad sto strani in potrjenega v skladu s predpisi.
Drugo strokovno delo pedagoškega in drugega strokovnega delavca točkuje na podlagi ustreznih dokazil in v skladu s prejšnjim odstavkom ravnatelj oziroma direktor, za ravnatelja in za direktorja pa predstojnik organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
19. člen
Pedagoški oziroma drug strokovni delavec, ki je do vključno 14. 4. 1992 izpolnil pogoje iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika pridobi naziv mentor s 15. 4. 1992, če vloži zahtevo za napredovanje v naziv najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega pravilnika.
20. člen
Pedagoški oziroma drug strokovni delavec, ki je do uveljavitve tega pravilnika dopolnil najmanj 10 let dela v vzgoji in izobraževanju in je opravil strokovni izpit, lahko do 31. 8. 1994 napreduje v naziv svetovalec ne glede na določilo prve alinee 6. člena tega pravilnika.
Pedagoški delavec, ki je do uveljavitve tega pravilnika dopolnil najmanj 15 let dela v vzgoji in izobraževanju in je opravil strokovni izpit, lahko do 31. 8. 1994 napreduje v naziv svetnik ne glede na določilo prve alinee 7. člena tega pravilnika.
21. člen
Za pedagoške in druge strokovne delavce iz 20. člena tega pravilnika se šteje, da so naziv pridobili z dnem uveljavitve tega pravilnika.
22. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 603-20/90
Ljubljana, dne 29. julija 1992.
Minister
za šolstvo in šport
dr. Slavko Gaber l. r.