Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-H)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. oktobra 2011.
Št. 003-02-9/2011-19
Ljubljana, dne 27. oktobra 2011
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI (ZOsn-H)
1. člen
V Zakonu o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 107/10) se besedilo 8. člena spremeni tako, da se glasi:
»Za otroke slovenskih izseljencev in zdomcev se v državah, kjer prebivajo, v skladu z mednarodnimi pogodbami organizira pouk slovenskega jezika in kulture.
Za otroke, ki prebivajo v Republiki Sloveniji in katerih materni jezik ni slovenski jezik, se ob vključitvi v osnovno šolo organizira pouk slovenskega jezika in kulture, s sodelovanjem z državami izvora pa tudi pouk njihovega maternega jezika in kulture.«.
2. člen
Drugi in tretji odstavek 10. člena se črtata.
3. člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»11. člen
(izobraževanje nadarjenih učencev)
Nadarjeni učenci so učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela.«.
4. člen
Besedilo 12. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenci s posebnimi potrebami so učenci, ki potrebujejo prilagojeno izvajanje programov osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe osnovne šole oziroma posebni program vzgoje in izobraževanja. Ti učenci so glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje opredeljeni v zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
Izobraževanje učencev s posebnimi potrebami iz prvega odstavka tega člena se izvaja v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.«.
5. člen
Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi:
»12.a člen
(izobraževanje učencev z učnimi težavami)
Učenci z učnimi težavami so učenci, ki brez prilagoditev metod in oblik dela pri pouku težko dosegajo standarde znanja. Šole tem učencem prilagodijo metode in oblike dela pri pouku ter jim omogočijo vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.«.
6. člen
Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Osnovna šola za vse učence izvaja pouk iz naslednjih obveznih predmetov: slovenščine in italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih, tujega jezika, zgodovine, družbe, geografije, domovinske in državljanske kulture in etike, matematike, naravoslovja, spoznavanja okolja, naravoslovja in tehnike, kemije, biologije, fizike, likovne umetnosti, glasbene umetnosti, športa, tehnike in tehnologije ter gospodinjstva.
Za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojeni izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom, šola poleg obveznih predmetov iz prvega odstavka tega člena izvaja še specialno-pedagoške dejavnosti, določene s predmetnikom.«.
7. člen
Tretji odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenec izbere tri ure pouka izbirnih predmetov tedensko, lahko pa tudi štiri ure, če s tem soglašajo njegovi starši.«.
8. člen
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»18. člen
(obvezni in izbirni predmeti v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom)
Osnovna šola za učence s posebnimi potrebami, ki so usmerjeni v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom izvaja pouk iz naslednjih obveznih predmetov: slovenščine, italijanščine in madžarščine na narodno mešanih območjih, tujega jezika, likovne umetnosti, glasbene umetnosti, matematike, tehnike in tehnologije, gospodinjstva, naravoslovja, spoznavanja okolja, družboslovja ter športa.
Šola izvaja še specialno-pedagoške dejavnosti, določene s predmetnikom.
Poleg obveznih predmetov osnovna šola za učence 7., 8. in 9. razreda, ki so usmerjeni v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, izvaja pouk iz izbirnih predmetov.
Šola ponudi pouk najmanj enega izbirnega predmeta iz družboslovno-humanističnega sklopa in enega iz naravoslovnega sklopa.
Učenec izbere eno uro pouka izbirnega predmeta tedensko.«.
9. člen
Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki se glasi:
»18.a člen
(posebni program vzgoje in izobraževanja)
S posebnim programom vzgoje in izobraževanja se določijo vzgojno-izobraževalna področja in izbirne vsebine.«.
10. člen
Za 19. členom se doda nov 19.a člen, ki se glasi:
»19.a člen
(dnevi dejavnosti)
Dnevi dejavnosti so del obveznega programa osnovne šole. V okviru dni dejavnosti se vsebine predmetov medsebojno povezujejo.«.
11. člen
Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Razširjeni program obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, pouk neobveznih izbirnih predmetov in interesne dejavnosti.
V razširjeni program se učenci vključujejo prostovoljno.«.
12. člen
Za 20. členom se doda nov 20.a člen, ki se glasi:
»20.a člen
(neobvezni izbirni predmeti)
Šola za učence 1. razreda izvaja pouk prvega tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet.
Šola za učence 4., 5. in 6. razreda izvaja pouk iz naslednjih neobveznih izbirnih predmetov: drugega tujega jezika, umetnosti, računalništva, športa ter tehnike.
Šola za učence 7., 8. in 9. razreda izvaja pouk tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet.
Šola učencem od 4. do 9. razreda obvezno ponudi pouk tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet v obsegu dveh ur tedensko.
Učenec lahko izbere največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov tedensko.
Za učence v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom šola ne izvaja pouka neobveznih izbirnih predmetov.«.
13. člen
26. člen se črta.
14. člen
Drugi odstavek 28. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Zasebna osnovna šola izvaja pouk iz naslednjih obveznih predmetov: slovenščine in italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta in vsaj enega predmeta s področja umetnosti.«.
15. člen
Besedilo 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
»S predmetnikom se določijo izbirni predmeti, letno in tedensko število ur pouka posameznih obveznih in izbirnih predmetov, dnevi dejavnosti, število ur oddelčne skupnosti in minimalno število ur, potrebnih za uresničevanje učnega načrta.
Z učnim načrtom se določijo vsebina predmetov, standardi znanj in cilji pouka pri predmetih.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko šola v posameznem razredu drugače razporedi tedensko število ur pouka posameznih predmetov (fleksibilni predmetnik). Pouk slovenščine in italijanščine ali madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike, tujega jezika kot obveznega predmeta in športa šola lahko razporedi znotraj obdobja dveh zaporednih tednov.
S predmetniki prilagojenih programov se določijo tudi specialno-pedagoške dejavnosti.«.
16. člen
Besedilo 32. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Osnovna šola na svoji spletni strani predstavi podatke o šoli, značilnosti programa šole, organizacijo dela šole v skladu z letnim delovnim načrtom, pravice in dolžnosti učencev, vsebino vzgojnega načrta, hišni red in druge podatke.
Predstavitev iz prvega odstavka tega člena je staršem na vpogled v pisni obliki v prostorih šole.«.
17. člen
Peti odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Izobraževanje po posebnem programu se deli na stopnje. Posamezna stopnja traja tri leta.«.
18. člen
V prvem odstavku 35. člena se številka »22« nadomesti s številko »24«.
V drugem odstavku se številka »24« nadomesti s številko »26«.
19. člen
Besedilo 36. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Razporeditev pouka, pouka proste dneve in trajanje ter razporeditev šolskih počitnic v šolskem letu s šolskim koledarjem določi minister, pristojen za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).«.
20. člen
Besedilo 38. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli obsega pouk in druge oblike organiziranega dela z učenci.
Vzgojno-izobraževalno delo v osnovni šoli opravljajo učitelji, svetovalni delavci in drugi strokovni delavci.
V prvem obdobju osnovne šole obvezni program poučuje učitelj razrednega pouka.
Tuji jezik v prvem obdobju poučuje učitelj razrednega pouka, če ima opravljen ustrezen študijski program izpopolnjevanja, lahko pa tudi učitelj predmetnega pouka, če ima opravljen ustrezen študijski program izpopolnjevanja.
V 1. razredu osnovne šole hkrati poučujeta učitelj razrednega pouka in vzgojitelj predšolskih otrok, izjemoma pa lahko tudi dva učitelja razrednega pouka. Drugi učitelj oziroma vzgojitelj predšolskih otrok poučuje polovico ur pouka.
Pri pouku glasbene umetnosti, likovne umetnosti in športa lahko z učiteljem razrednega pouka sodeluje tudi učitelj predmetnega pouka. Tečaj plavanja v 2. oziroma 3. razredu lahko izvaja tudi učitelj predmetnega pouka.
V drugem obdobju poučuje:
– v 4. razredu učitelj razrednega pouka, tuji jezik, glasbeno umetnost, likovno umetnost in šport pa tudi učitelj predmetnega pouka, vendar ne več kot dva predmeta,
– v 5. razredu učitelj razrednega pouka, tuji jezik, glasbeno umetnost, likovno umetnost in šport pa tudi učitelj predmetnega pouka, vendar ne več kot tri predmete in
– v 6. razredu učitelj predmetnega pouka, lahko pa tudi učitelj razrednega pouka.
V tretjem obdobju osnovne šole poučujejo učitelji predmetnega pouka.
V oddelku, v katerega so vključeni učenci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona, lahko poleg učitelja sodeluje učitelj z ustrezno specialnopedagoško izobrazbo.
V oddelkih podaljšanega bivanja izvajajo vzgojno-izobraževalno delo učitelji razrednega in predmetnega pouka, vzgojitelji predšolskih otrok in svetovalni delavci.
Delo v skupinah jutranjega varstva izvaja, kdor izpolnjuje pogoje za strokovnega delavca v osnovni šoli.
S prilagojenimi izobraževalnimi programi in s posebnim programom vzgoje in izobraževanja se za učence s posebnimi potrebami lahko določi tudi drugačno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela.
V šolah na narodno mešanih območjih lahko v prvem in drugem obdobju poučujejo slovenščino, italijanščino in madžarščino, ki se jih učenci učijo kot drugi jezik, tudi učitelji predmetnega pouka.«.
21. člen
Za 39. členom se doda nov 39.a člen, ki se glasi:
»39.a člen
(šola v naravi)
Šola izvaja del obveznega programa in drugih dejavnosti kot šolo v naravi.
Šola v naravi je organizirana oblika vzgojno-izobraževalnega dela, ki poteka strnjeno tri ali več dni izven prostora šole. Za učence, ki se šole v naravi ne udeležijo, osnovna šola v tem času organizira primerljive dejavnosti.«.
22. člen
Tretji odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V 8. in 9. razredu se pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku pouk vse leto organizira z razporeditvijo učencev v manjše učne homogene ali heterogene skupine, med letom pa glede na učne vsebine tudi kot kombinacija homogenih in heterogenih skupin.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Odločitev o izvajanju oblik diferenciacije pri slovenščini in italijanščini ali madžarščini na narodno mešanih območjih ter pri matematiki in tujem jeziku v drugem in tretjem obdobju, na predlog ravnatelja sprejme učiteljski zbor praviloma za eno šolsko leto.«.
23. člen
40.a člen se črta.
24. člen
Besedilo 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Osnovna šola vpisuje otroke v 1. razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto.
Najmanj tri mesece pred začetkom pouka šola staršem otrok, vpisanih v 1. razred, izda potrdilo o šolanju oziroma odločbo o odložitvi začetka šolanja.
V primeru vpisa oziroma vključitve šoloobveznih otrok s tujimi listinami o izobraževanju v osnovnošolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji, osnovna šola na podlagi dokazil ugotovi, v kateri razred se bo otrok vključil. Pri tem šola upošteva predložena dokazila o predhodnem izobraževanju in starost otroka. Šola pri vključitvi otroka lahko upošteva tudi njegovo poznavanje slovenskega jezika. Šola učencu ob vpisu oziroma vključitvi izda potrdilo o šolanju.«.
25. člen
Besedilo 49. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Starši imajo pravico otroka s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vpisati v osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem otrok stalno oziroma začasno prebiva, razen če je otroku z odločbo o usmeritvi določena druga ustrezna osnovna šola.«.
26. člen
Besedilo 60.f člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učencu se lahko izreče vzgojni opomin, kadar krši dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, akti šole in ko vzgojne dejavnosti oziroma vzgojni ukrepi ob predhodnih kršitvah niso dosegli namena.
Vzgojni opomin šola lahko izreče za kršitve, ki so storjene v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter drugih dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu, hišnem redu, pravilih šolskega reda in drugih aktih šole.
Učencu lahko šola izreče vzgojni opomin v posameznem šolskem letu največ trikrat. O izrečenem opominu šola starše seznani z obvestilom o vzgojnem opominu.
Šola za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, pripravi individualizirani vzgojni načrt, v katerem opredeli konkretne vzgojne dejavnosti, postopke in vzgojne ukrepe, ki jih bo izvajala.
Obrazložen pisni predlog za izrek vzgojnega opomina poda strokovni delavec šole razredniku.
Razrednik preveri, ali je učenec kršil dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi in akti šole, ter katere vzgojne dejavnosti in vzgojne ukrepe je za učenca šola predhodno že izvedla. Nato razrednik opravi razgovor z učencem in njegovimi starši oziroma strokovnim delavcem šole, ki zastopa interese učenca, če se starši ne udeležijo pogovora. Po razgovoru razrednik pripravi pisni obrazložen predlog za izrek vzgojnega opomina in ga posreduje učiteljskemu zboru. Če razrednik oceni, da ni razlogov za izrek vzgojnega opomina, o tem seznani učiteljski zbor.
O poteku postopka izrekanja vzgojnega opomina šola vodi zabeležke.
Vzgojni opomin izreče učiteljski zbor.«.
27. člen
Besedilo 61. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Znanje učenca se v osnovni šoli ocenjuje opisno oziroma številčno.
V 1. in 2. razredu osnovne šole se učenčevo znanje pri vseh predmetih ocenjuje z opisnimi ocenami, od 3. razreda dalje pa s številčnimi ocenami.
V prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom se v prvem izobraževalnem obdobju osnovne šole učenčevo znanje ocenjuje z opisnimi ocenami, v drugem in tretjem izobraževalnem obdobju pa s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program osnovne šole, se njegovo znanje pri teh predmetih ocenjuje v skladu z drugim odstavkom tega člena.
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se napredek učenca ocenjuje z opisnimi ocenami.«.
28. člen
Besedilo 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Osnovna šola ob koncu vsakega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o ocenah učenca.
V 1. razredu osnovne šole in v posebnem programu vzgoje in izobraževanja je obvestilo o ocenah učenca med šolskim letom lahko tudi samo ustno.
Med šolskim letom dobijo starši obvestila o ocenah učenca. Ob zaključku pouka dobijo učenci spričevala, v katerih so ocene za posamezne predmete.
Učencem 9. razreda, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja, šola ob zaključku pouka izroči tudi obvestilo o dosežkih pri nacionalnem preverjanju znanja.
Šola ob zaključku pouka učencu izroči obvestilo o uspehu pri neobveznem izbirnem predmetu in o njegovem sodelovanju pri interesnih ter drugih dejavnostih šole.«.
29. člen
Besedilo 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ob koncu 3., 6., 8. in 9. razreda se znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo standardi znanja, določeni z učnim načrtom (v nadaljevanju: nacionalno preverjanje znanja).
Nacionalno preverjanje znanja je ob koncu 3., 6. in 8. razreda za vse učence obvezno.
Nacionalno preverjanje znanja je ob koncu 9. razreda za učence prostovoljno.
Ob koncu 3. razreda osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in matematike.
Ob koncu 6. razreda osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in prvega tujega jezika.
Ob koncu 8. razreda osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in predmeta, ki ga določi minister.
Tretji predmet določi minister tako, da v mesecu septembru izmed obveznih predmetov 8. razreda izbere največ štiri predmete in določi, iz katerega tretjega predmeta se bo preverjalo znanje na posamezni šoli. Med izbranimi štirimi predmeti je prvi tuji jezik.
Ob koncu 9. razreda osnovna šola po predpisanem postopku izvede nacionalno preverjanje znanja iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih, matematike in tretjega predmeta, ki ga izbere izmed obveznih predmetov 8. in 9. razreda.
Osnovna šola starše pisno obvesti o dosežkih učenca pri nacionalnem preverjanju znanja.
Dosežki nacionalnega preverjanja znanja so dodatna informacija o znanju učencev.
Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol.
Za učence zasebnih šol in šol, ki izvajajo program osnovne šole po posebnih pedagoških načelih, je tretji predmet pri nacionalnem preverjanju znanja prvi tuji jezik.
Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski in se prvič vključijo v osnovno šolo v Republiki Sloveniji v 3., 6. oziroma 8. razredu, opravljajo v tem šolskem letu nacionalno preverjanje znanja prostovoljno.
Nacionalno preverjanje znanja je za odrasle prostovoljno.
Podrobnejše določbe o izvajanju nacionalnega preverjanja znanja izda minister.«.
30. člen
Besedilo 65. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Dosežki nacionalnega preverjanja znanja se lahko uporabljajo samo za namen, ki ga določa ta zakon.«.
31. člen
Prvi odstavek 67. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe 64. člena tega zakona je v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom nacionalno preverjanje znanja za učence prostovoljno. Ob koncu 6. in 8. razreda šola nacionalno preverjanje znanja izvede iz slovenščine ali italijanščine oziroma madžarščine na narodno mešanih območjih in matematike, ob koncu 8. razreda pa tudi iz tretjega predmeta, ki ga določi minister.«.
32. člen
Besedilo 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Učenci v prvem in v drugem obdobju razredov ne ponavljajo.
Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.
Ne glede na določbo prvega in drugega odstavka tega člena lahko učenec zaradi slabših ocen, ki so posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni, preselitve ali zaradi drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši oziroma ponavlja razred na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika v soglasju s starši.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko učenec 3., 4., 5. in 6. razreda na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev. Učenec lahko ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči.
V prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom lahko učenec v tretjem razredu ponavlja razred, če ni dosegel standardov znanja, ki so potrebni za napredovanje v naslednji razred, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk.
Odločitev o ponavljanju sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku, določenem v 68. členu tega zakona.
Učenci priseljencev iz drugih držav so lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem so prvič vključeni v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjeni iz posameznih predmetov in napredujejo v naslednji razred. O napredovanju odloči na predlog razrednika učiteljski zbor.«.
33. člen
Prvi in drugi odstavek 75. člena se spremenita tako, da se glasita:
»Učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom in so izpolnili osnovnošolsko obveznost ter se ne vključijo v programe srednješolskega izobraževanja, lahko ne glede na določilo prvega odstavka 55. člena tega zakona nadaljujejo izobraževanje v osnovni šoli še največ tri leta in obdržijo status učenca.
Učenci s posebnimi potrebami, ki so bili vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja in so izpolnili osnovnošolsko obveznost, lahko ne glede na določilo prvega odstavka 55. člena tega zakona nadaljujejo izobraževanje v posebnem programu še največ enajst let, vendar največ do 26. leta starosti.«.
34. člen
Prvi, drugi in tretji odstavek 83. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»Osnovna šola izda učencem 1. in 2. razreda spričevala z opisnimi ocenami in učencem od 3. do 9. razreda spričevala s številčnimi ocenami.
Učencem 3., 6. in 8. razreda osnovna šola k spričevalu izda prilogo z dosežki pri nacionalnem preverjanju znanja.
Učencem, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, od 1. do 3. razreda osnovna šola izda spričevala z opisnimi ocenami, učencem od 4. do 9. razreda pa spričevala s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v program osnovne šole, se to v spričevalu navede ter se pri tem predmetu 1. in 2. razreda zapiše opisno oceno, od 3. do 9. razreda pa številčno oceno.«.
35. člen
84. člen se spremeni tako, da se glasi:
»84. člen
(zaključno spričevalo)
Osnovna šola izda učencem, ki zaključijo osnovnošolsko izobraževanje, zaključna spričevala.
V zaključno spričevalo se vpišejo učenčeve ocene iz 9. razreda.
Učencem, ki so končali prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, se v zaključno spričevalo vpišejo ocene iz 9. razreda. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program osnovne šole, se to navede v zaključnem spričevalu.
Učencem, ki so končali posebni program vzgoje in izobraževanja, se izda zaključno potrdilo z opisno oceno dosežkov učenca. Če se je učenec občasno vključeval v prilagojen izobraževalni program, se to navede v zaključnem potrdilu.
Zasebna osnovna šola učencem izda zaključna spričevala z ocenami, kot jih določa program.«
36. člen
Za 84. členom se doda nov 84.a člen, ki se glasi:
»84.a člen
(obvestilo o zaključnih ocenah)
Učencu, ki ima pravico opravljati predmetne in popravne izpite, šola ob zaključku pouka izda obvestilo o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu.«.
37. člen
Besedilo 86. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Šolsko dokumentacijo, ki jo vodi oziroma izdaja osnovna šola, predpiše minister.«.
38. člen
Besedilo 87. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V primerih, ko je spričevalo izgubljeno ali uničeno in ni ohranjen arhiv osnovne šole, šola v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku izda potrdilo, da je učenec obiskoval osnovno šolo.«.
39. člen
Besedilo 89. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Starši najkasneje do začetka šolskega leta o izobraževanju otroka na domu pisno obvestijo osnovno šolo, v katero je otrok vpisan.
Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje ime in priimek otroka, kraj, kjer bo izobraževanje potekalo, in ime in priimek oseb(e), ki bo(do) otroka poučevala(e).
Starši o izobraževanju na domu šolo obvestijo za vsako šolsko leto posebej.
Osnovna šola vodi dokumentacijo o izobraževanju učenca na domu.«.
40. člen
Besedilo 90. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole.
Učenec opravlja preverjanje znanja, na podlagi katerega se ugotovi doseženi standard znanja. Doseženi standard znanja preverja osnovna šola, na katero je učenec vpisan.
Od 1. do 3. razreda se preverja znanje iz slovenščine in matematike. Na narodno mešanih območjih se v šolah z italijanskim učnim jezikom preverja znanje iz italijanščine in matematike, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine in matematike.
Od 4. do 6. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. Na narodno mešanih območjih se v šolah z italijanskim učnim jezikom preverja znanje iz italijanščine, matematike in prvega tujega jezika, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine, matematike in prvega tujega jezika.
Od 7. do 9. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti. Na narodno mešanih območjih se v šolah z italijanskim učnim jezikom namesto iz slovenščine preverja znanje iz italijanščine, v dvojezičnih šolah pa iz slovenščine ali madžarščine.
Znanje učencev, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija.
Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta.
Če učenec ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli. Če učenec 9. razreda ponovnega preverjanja ne upravi uspešno, lahko 9. razred ponavlja ali opravlja popravni izpit.
Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih programih izobraževanja ali po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se preverjanje, znanja izvaja v skladu s pravilnikom, ki ureja osnovnošolsko izobraževanje učencev s posebnimi potrebami na domu.«.
41. člen
91. člen se spremeni tako, da se glasi:
»91. člen
(nacionalno preverjanje znanja za učence, ki se izobražujejo na domu)
Za učence, ki se izobražujejo na domu, se za nacionalno preverjanje znanja uporablja določba 64. člena tega zakona.
Za učence s posebnimi potrebami, ki se izobražujejo na domu po prilagojenih izobraževalnih programih in po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se za preverjanje znanja uporablja določba 67. člena tega zakona.«.
42. člen
Šesta alineja desetega odstavka 95. člena se spremeni tako, da se glasi:
»– zaključne ocene učenca pri posameznih predmetih v 3., 6. in 8. razredu,«.
43. člen
V drugi alineji 101. člena se številka »31.a« nadomesti s številko »60.d«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
44. člen
(predmetnik in učni načrt)
Predmetnike in učne načrte v skladu s tem zakonom določi pristojni strokovni svet najkasneje do 31. decembra 2012.
Zasebne šole uskladijo predmetnike in učne načrte v skladu s tem zakonom najkasneje do 31. decembra 2012.
Do uskladitve predmetnikov in učnih načrtov iz prejšnjih odstavkov se uporabljajo imena predmetov po ureditvi, ki je veljala do uveljavitve tega zakona.
45. člen
(postopno uvajanje prvega tujega jezika v 2. razred)
Uvajanje prvega tujega jezika kot obveznega predmeta se začne postopno izvajati za učence 2. razredov 1. septembra 2013.
V šolskih letih 2013/2014 in 2014/2015 se uvede postopno uvajanje prvega tujega jezika v 2. razred v osnovnih šolah, katerim izvajanje programa določi minister s sklepom. Načrt in pogoje uvajanja podrobneje določi minister najkasneje do 28. februarja 2013.
V šolskem letu 2015/2016 se prične izvajati prvi tuji jezik kot obvezen predmet v skladu s predmetnikom za vse učence, ki so vpisani v 2. razred.
46. člen
(izvedba nacionalnega preverjanja znanja)
Učenci 9. razreda v šolskem letu 2013/2014 opravljajo nacionalno preverjanje znanja v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 107/10).
47. člen
(razveljavitev)
Razveljavi se drugi odstavek 1. člena Zakona o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 107/10).
48. člen
(predpisa, ki prenehata veljati)
31. avgusta 2012 prenehata veljati Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 76/08) in Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 47/08 in 12/11). Določbe 12., 13. in 14. člena Pravilnika o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli se uporabljajo do 31. avgusta 2015.
49. člen
(začetek uporabe zakona)
S 1. septembrom 2013 se začnejo uporabljati določbe:
– 6., 7., 8., 9., 11., 12., 14., 18, 21., 27., 31., 34. in 42. člena tega zakona,
– 20. člena tega zakona, razen spremenjenega drugega stavka šestega odstavka 38. člena Zakona o osnovni šoli,
– 29. člena tega zakona, razen spremenjenega tretjega odstavka 64. člena Zakona o osnovni šoli,
– 32. člena tega zakona, razen spremenjenega četrtega in petega odstavka 69. člena Zakona o osnovni šoli.
S 1. septembrom 2014 se začnejo uporabljati določbe:
– spremenjenega četrtega odstavka 63. člena Zakona o osnovni šoli,
– spremenjenega tretjega odstavka 64. člena Zakona o osnovni šoli,
– 35. člena tega zakona.
50. člen
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2012.
Št. 602-02/11-6/18
Ljubljana, dne 19. oktobra 2011
EPA 2017-V
Državni zbor
Republike Slovenije
Ljubo Germič l.r.
Predsednik
