Uradni list

Številka 62
Uradni list RS, št. 62/2010 z dne 30. 7. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 62/2010 z dne 30. 7. 2010

Kazalo

3504. Uredba o spremembah in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, stran 9454.

Na podlagi tretjega in petega odstavka 17. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08 in 108/09) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o spremembah in dopolnitvi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
1. člen
V Uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in 109/07) se v 1. členu tretja in četrta alinea prvega odstavka spremenita tako, da se glasita:
»– mejne vrednosti za svetlost fasad in površin kulturnih spomenikov,
– pogoje in mejne vrednosti električne priključne moči svetilk za osvetljevanje objektov za oglaševanje,«.
V deveti alinei se za besedilom »v okolje« beseda »in« nadomesti s piko.
Deseta alinea se črta.
2. člen
V tretjem odstavku 2. člena se za besedama »uredbe se« črta vejica in besedilo »razen določbe prvega odstavka 14. člena te uredbe,«.
3. člen
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
»3. člen
(izrazi)
(1) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz umetnih virov svetlobe. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje, ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo;
2. sij neba je razsvetljenost nočnega neba zaradi sipanja svetlobe iz umetnih virov svetlobe na sestavinah atmosfere. Sij neba se meri v magnitudah na kvadratno ločno sekundo;
3. bleščanje je fiziološko zmanjšanje sposobnosti človekovega vida zaradi sipanja svetlobe v očesni steklovini ali neugoden, psihološko pogojen občutek zaradi pogostega in nehotenega pogledovanja v vir svetlobe, ki ga povzroči razlika med svetlostjo vira svetlobe in svetlostjo okolice;
4. umetni vir svetlobe, ki povzroča svetlobno onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: vir svetlobe), je:
a) razsvetljava nepokritih površin objektov javne cestne infrastrukture, vključno z razsvetljavo nepokritih površin počivališč ob avtocesti, hitri cesti ali regionalni cesti (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava ceste);
b) razsvetljava nepokritih površin objektov javne železniške infrastrukture in železniških postaj za potniški promet (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava železnice);
c) razsvetljava nepokritih površin objektov javne infrastrukture v naseljih, namenjene pešcem in prometu počasnih vozil (kolesa, dostavna vozila in vozila za javni potniški promet), nepokritih površin parkov in parkirišč ter drugih podobnih nepokritih površin v javni rabi, vključno z razsvetljavo prehodov za pešce na državnih cestah (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava javne površine);
d) razsvetljava nepokritih površin gradbenih inženirskih objektov in stavb na letališču ter drugih letaliških naprav za potniški promet (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava letališča);
e) razsvetljava nepokritih površin pristanišča za potniški promet (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava pristanišča);
f) razsvetljava nepokritih površin proizvodnih gradbenih inženirskih objektov in stavb, skladišč in drugih nepokritih površin za izvajanje proizvodne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava proizvodnega objekta);
g) razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob poslovnih stavbah, vključno z razsvetljavo zunanjih sten poslovnih stavb, pri čemer se za poslovne stavbe štejejo gostinske, trgovske in druge stavbe za izvajanje storitvenih dejavnosti, kakršne so stavbe za promet blaga, skladišča, nestanovanjske kmetijske stavbe in bencinski servisi (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava poslovne stavbe);
h) razsvetljava nepokritih površin parkirišč in drugih nepokritih površin ob upravnih stavbah, stavbah splošnega družbenega pomena in drugih nestanovanjskih stavbah, kakršne so stavbe za opravljanje verskih obredov in pokopališke stavbe, vključno z razsvetljavo zunanjih sten teh stavb (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava ustanove);
i) razsvetljava nepokritih površin objektov za športne, kulturne in zabavne prireditve, šport, rekreacijo in prosti čas, vključno z razsvetljavo smučišč in drsališč (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava športnega igrišča);
j) razsvetljava zunanje stene stavbe, ki je namenjena poudarjanju likovnih ali arhitekturnih elementov stavbe ali njeni dekoraciji in nima lastnosti objekta za oglaševanje po tej uredbi (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava fasade);
k) razsvetljava objekta ali območja, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, razglašen za kulturni spomenik, je v postopku razglasitve ali je vpisan v register dediščine (v nadaljnjem besedilu: kulturni spomenik);
l) razsvetljava nepokritih površin gradbišča (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava gradbišča);
m) razsvetljava tabel, slik, slikovnih zaslonov, napisov, grafičnih znakov in reklamnih panojev, katerih površina je namenjena oglaševanju ali obveščanju ali je del celostne grafične podobe (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava objekta za oglaševanje) in
n) razsvetljava ali del razsvetljave za varovanje, ki osvetljuje nepokrite površine za promet blaga in potnikov ali za proizvodnjo, skladiščenje ali drugo dejavnost in seva svetlobo, ki povzroča svetlobno onesnaževanje (v nadaljnjem besedilu: razsvetljava za varovanje);
5. obstoječa razsvetljava je vir svetlobe, ki je obratoval ali se je uporabljal na dan uveljavitve te uredbe ali za katerega je bilo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno gradbeno dovoljenje;
6. osvetljenost je fotometrična veličina za merjenje osvetlitve površine zaradi sevanja svetlobe enega ali več virov svetlobe, pri čemer se osvetljenost površine ugotavlja v skladu s standardom SIST EN 12464. in izraža v luksih (v nadaljnjem besedilu: lx);
7. svetlost osvetljene površine je razmerje med svetilnostjo osvetljene površine in projekcijo te površine na smer sevanja, za katero se svetlost ugotavlja, in se izraža v cd/m2;
8. obnova razsvetljave je vsak poseg v vir svetlobe, ki bistveno spremeni njegove glavne tehnične značilnosti, kakršne so vrsta svetilk ali oblik zaščitnega stekla svetilk ali način zaslanjanja svetlobe, ki povzroči spremembo sevanja svetlobe v okolje. Obnova razsvetljave je tudi vsaka druga obnova vira svetlobe, ki povzroči spremembo sevanja svetlobe v okolje;
9. svetilka je naprava, namenjena oddajanju, filtriranju ali pretvarjanju svetlobe iz enega ali več svetil, vključno z vsemi deli, potrebnimi za podporo, pritrditev in zaščito svetil in s pomožno opremo za povezavo z virom napajanja, pri čemer je svetilo lahko sijalka, žarnica ali druga naprava, ki oddaja svetlobo;
10. priključna električna moč svetilke (v nadaljnjem besedilu: električna moč svetilke) je električna moč, ki jo porablja svetilka pri od proizvajalca določenem načinu uporabe in se izraža v vatih (v nadaljnjem besedilu: W), pri čemer se upošteva električna moč, ki jo svetilo pretvori v svetlobni tok, in vse vrste njenih izgub (npr. električna moč, ki se porablja za gretje in izgubo v električnih vodih od mesta, kjer se meri poraba elektrike zaradi obračuna le-te);
11. delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je razmerje med svetlobnim tokom, ki seva v smeri nad vodoravnico, in svetlobnim tokom, ki seva iz svetila v tej svetilki, izraženo v odstotkih. Delež svetlobnega toka se določi na podlagi podatkov proizvajalca svetilk, pridobljenih s tipskim preskušanjem;
12. standardna osvetljenost delovnega mesta na prostem je osvetljenost delovnega mesta na prostem, ki je za posamezno vrsto delovnega mesta na prostem in posamezno vrsto dela, ki se izvaja na posameznem delovnem mestu na prostem, navedena v standardu SIST EN 12464-2;
13. varovani prostori so prostori v stanovanjskih stavbah in stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne, zdravstvene, hotelirsko namestitvene ali podobne dejavnosti, ki so namenjeni pretežno počitku ali okrevanju in v katerih se ljudje zadržujejo pogosto ali daljši čas;
14. razsvetljava za varovanje je razsvetljava, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje ljudi in premoženja, namenjena varovanju gradbenih inženirskih objektov in stavb;
15. upravljavec razsvetljave je oseba, ki upravlja razsvetljavo, ki jo ima v lasti, ali razsvetljavo v lasti druge osebe po pooblastilu njenega lastnika ali najemnika. Če za upravljanje razsvetljave ni izdano pooblastilo, se za upravljavca razsvetljave šteje lastnik gradbenega inženirskega objekta ali stavbe, ki jo osvetljuje razsvetljava;
16. zazidana površina je v skladu s standardom SIST ISO 9836 površina zemljišča, ki ga pokrivajo dokončane stavbe ali gradbeni inženirski objekti. Zazidano površino določa navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na zemljišče;
17. poselitveno območje je poselitveno območje kot je določeno s predpisom, ki ureja urejanje prostora.
(2) Standardi, uporabljeni v prejšnjem odstavku, so na voljo pri organu, pristojnem za standardizacijo.«.
4. člen
V 14. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 4. člena te uredbe in prejšnjega odstavka se lahko za razsvetljavo površine športnega igrišča na poselitvenem območju uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor ne presega 5%.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
5. člen
Četrti in peti odstavek 20. člena se črtata.
6. člen
Naslov IV. Poglavja se spremeni tako, da se glasi:
»IV. Načrt razsvetljave in izvajanje meritev«.
7. člen
21. člen se spremeni tako, da se glasi:
»21. člen
(načrt razsvetljave)
(1) Upravljavec vira svetlobe, pri katerem vsota električne moči svetilk presega 10 kW, ali 1 kW, če gre za razsvetljavo kulturnega spomenika, fasade ali objekta za oglaševanje, mora imeti izdelan načrt razsvetljave, iz katerega so razvidni osnovni podatki o viru svetlobe.
(2) Če upravljavec upravlja z več viri svetlobe iz prejšnjega odstavka, ima lahko zanje izdelan skupni načrt razsvetljave.
(3) Upravljavec mora načrt razsvetljave iz prejšnjih odstavkov preveriti vsako peto leto po začetku obratovanja razsvetljave in ga po potrebi spremeniti ali dopolniti.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka mora upravljavec izdelati nov načrt razsvetljave, če razsvetljavo obnovi tako, da se poveča električna moč svetilk za več kot 15% ali gre za zamenjavo več kot 30% njenih svetilk.
(5) Načrt razsvetljave vsebuje podatke o upravljavcu razsvetljave in viru svetlobe, ki je predmet načrta, in sicer zlasti:
– ime in naslov oziroma firmo in sedež upravljavca,
– opredelitev vira svetlobe v skladu s 4. točko prvega odstavka 3. člena te uredbe,
– kraj razsvetljave in podrobnejša lokacija vira svetlobe,
– letna poraba električne energije, skupna električna moč in število nameščenih svetilk ter delež svetlobnega toka, ki ga sevajo navzgor,
– celotna dolžina in površina osvetljenih cest in drugih javnih površin, če gre za razsvetljavo cest ali javnih površin,
– zazidana površina stavbe in nepokrite površine gradbenih inženirskih objektov, če gre za razsvetljavo letališča, pristanišča, železnice, proizvodnega objekta, poslovne stavbe, ustanove ali športnega igrišča,
– površina fasade ali kulturnega spomenika, če gre za razsvetljavo fasade oziroma kulturnega spomenika, ali
– oglasna površina in električna moč vseh notranjih svetilk, če gre za razsvetljavo oglasnega objekta.
(6) Kadar gre za razsvetljavo, katere vsota električne moči svetilk presega 50 kW, ali 20 kW, če gre za razsvetljavo kulturnega spomenika, fasade ali objekta za oglaševanje, mora načrt razsvetljave iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi podatke o svetlobnem onesnaževanju, in sicer o:
– osvetljenosti na oknih varovanih prostorov, ki jo povzroča vir svetlobe, in
– svetlost površin, ki jo povzroča razsvetljava kulturnega spomenika ali fasade.
(7) Določba prejšnjega odstavka ne velja za razsvetljavo cest in javnih površin.
(8) Upravljavec razsvetljave iz šestega odstavka tega člena mora svoj načrt razsvetljave najpozneje tri mesece po začetku obratovanja razsvetljave ali po njeni obnovi objaviti na svoji spletni strani ali na drug primeren način, tako da je dostopen javnosti.
(9) Načrt razsvetljave občinskih cest in javnih površin mora na način iz prejšnjega odstavka objaviti tudi občina.
(10) Upravljavec razsvetljave je dolžan načrt razsvetljave na zahtevo posredovati ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, ali inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja.«.
8. člen
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
»22. člen
(izvajanje meritev)
(1) Za ugotavljanje osvetljenosti in svetlosti se lahko uporabijo le podatki, ki jih v skladu s pravili stroke meri, ocenjuje oziroma ugotavlja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. ima registrirano dejavnost za opravljanje analiz in preizkusov na področju tehničnega preskušanja in analiziranja in
2. ima akreditacijo SIST EN ISO/IEC 17020 za kontrolo osvetljenosti in svetlosti osvetljenih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava.
(2) Standard, uporabljen v prejšnjem odstavku, je na voljo pri organu, pristojnem za standardizacijo.«.
9. člen
23. člen se črta.
10. člen
24. člen se črta.
11. člen
V prvem odstavku 26. člena se dvajseta alinea spremeni tako, da se glasi:
»– ne objavi načrta razsvetljave na svoji spletni strani ali na drug primeren način v skladu z osmim odstavkom 21. člena te uredbe,«.
Enaindvajseta alinea se spremeni tako, da se glasi:
»– ne posreduje načrta razsvetljave ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, ali inšpektorju, pristojnemu za varstvo okolja, na njegovo zahtevo v skladu z desetim odstavkom 21. člena te uredbe,«.
Na koncu dvaindvajsete alinee prvega odstavka se vejica nadomesti s piko. Triindvajseta in štiriindvajseta alinea prvega odstavka pa se črtata.
12. člen
V petem odstavku 28. člena se besedilo »do 31. decembra 2012« nadomesti z besedilom »do 31. decembra 2015«.
V osmem odstavku se besedilo »do 31. decembra 2012« nadomesti z besedilom »do 31. decembra 2015«.
V devetem odstavku se besedilo »do 31. decembra 2012« nadomesti z besedilom »do 31. decembra 2016«.
Dvanajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(12) Prilagajanje obstoječe razsvetljave zahtevam te uredbe v rokih iz tretjega do enajstega odstavka tega člena se ugotavlja na podlagi podatkov iz načrtov razsvetljave ali na podlagi izrednih meritev, ki jih odredi pristojni inšpektor, izvede pa oseba iz 22. člena te uredbe.«.
13. člen
V 29. členu se tretji odstavek črta.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
14. člen
(1) Upravljavec obstoječe razsvetljave iz novega osmega odstavka 21. člena uredbe in občina iz novega devetega odstavka 21. člena uredbe morata načrt razsvetljave objaviti najkasneje šest mesecev po uveljavitvi te uredbe.
(2) Načrt razsvetljave iz prejšnjega odstavka mora poleg podatkov, določenih v 21. členu te uredbe, vsebovati tudi podatke o načinu in rokih prilagoditve obstoječe razsvetljave zahtevam te uredbe, če gre za razsvetljavo, ki zahtev te uredbe ne izpolnjuje.
15. člen
Ne glede na določbo spremenjenega prvega odstavka 22. člena uredbe se lahko do 31. decembra 2013 za ugotavljanje osvetljenosti in svetlosti uporabijo tudi podatki, ki jih v skladu s pravili stroke meri, ocenjuje oziroma ugotavlja oseba, ki:
– je v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pri delu, pridobila dovoljenje za opravljanje strokovnih nalog na področju varnosti in zdravja pri delu za opravljanje periodičnih in drugih preiskav osvetljenosti v delovnem okolju, in je vpisana v vpisnik, ki se vodi pri ministrstvu, pristojnem za varstvo pri delu, ter
– razpolaga z merilnim instrumentom za merjenje svetlosti s prostorskim kotom 1°.
16. člen
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-25/2010
Ljubljana, dne 29. julija 2010
EVA 2009-2511-0130
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister