Uradni list

Številka 27
Uradni list RS, št. 27/2010 z dne 2. 4. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 27/2010 z dne 2. 4. 2010

Kazalo

1189. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-1), stran 3677.

Na podlagi 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne 26. marca 2010 sprejel
R E S O L U C I J O
o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (ReSNV-1)
1. Uvod
Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: resolucija) je temeljni razvojno-usmerjevalni dokument na področju nacionalne varnosti. Zato se z resolucijo opredeljujejo nacionalni interesi in nacionalnovarnostni cilji Republike Slovenije, analizira varnostno okolje, viri ogrožanja varnosti in varnostna tveganja države, določa izhodišča politike odzivanja Republike Slovenije na posamezne varnostne grožnje in tveganja ter določa najširše sistemsko-organizacijske rešitve celovitega delovanja države pri zagotavljanju nacionalne varnosti.
Zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije temelji na Ustavi Republike Slovenije, spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter demokracije in načel pravne države. Pri tem se upoštevajo sprejeti nacionalni razvojni dokumenti, zakoni in podzakonski akti in spoštujejo načela mednarodnega prava ter pravice in obveznosti Republike Slovenije, prevzete z mednarodnimi pogodbami.
Resolucija predstavlja podlago za pripravo in dopolnjevanje posebnih strateških in drugih razvojnih ter doktrinarnih dokumentov na področju nacionalne varnosti in za normativno, organizacijsko ter vsebinsko urejanje vprašanj v zvezi z zagotavljanjem nacionalne varnosti Republike Slovenije.
2. Interesi in cilji Republike Slovenije
Izhodišče za zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije so nacionalni interesi in nacionalnovarnostni cilji Republike Slovenije, ki izhajajo iz temeljnih vrednot slovenske družbe. Njihovo uresničevanje prispeva k dobrobiti in napredku Republike Slovenije ter njenih prebivalcev, zato zaščita in obramba nacionalnih interesov ter ciljev predstavljata srž zagotavljanja nacionalne varnosti.
2.1 Nacionalni interesi Republike Slovenije
Nacionalni interesi Republike Slovenije so življenjski in strateški. Trajna življenjska interesa Republike Slovenije sta ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter ohranitev nacionalne identitete, kulture in samobitnosti slovenskega naroda tako znotraj mednarodno priznanih meja Republike Slovenije kot v zamejstvu in po svetu.
Strateški interesi Republike Slovenije so priznavanje in spoštovanje nedotakljivosti njenih mednarodno priznanih meja in državnega območja, vključno s stikom teritorialnega morja z odprtim morjem, delovanje demokratičnega parlamentarnega političnega sistema, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, krepitev pravne in socialne države, blaginja prebivalcev in celovit razvoj družbe, zaščita življenja in visoka stopnja vseh oblik varnosti prebivalcev, zaščita pravic in razvoj slovenske avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah, mir, varnost in stabilnost v svetu ter ohranitev okolja in naravnih virov Republike Slovenije.
Republika Slovenija bo svoje življenjske in strateške interese uresničevala samostojno, z intenzivnim dvostranskim delovanjem ter z dejavno vlogo v regiji in v Organizaciji združenih narodov, Evropski uniji, Natu in drugih mednarodnih organizacijah. Pri tem bo uporabljala mehanizme in sredstva, ki so skladni z določili mednarodnega prava.
2.2 Nacionalnovarnostni cilji Republike Slovenije
Republika Slovenija bo svoje življenjske in strateške interese uveljavljala z uresničevanjem nacionalnovarnostnih ciljev. Ti cilji so učinkovito delovanje pravne in socialne države, visoka stopnja varnosti, ki temelji na ustrezni preventivi, organiziranosti, usposobljenosti in pripravljenosti vseh zmogljivosti, potrebnih za učinkovito in pravočasno odkrivanje ter odzivanje na sodobne vire ogrožanja in varnostna tveganja, učinkovito varovanje okolja ter ohranjanje naravnih in zagotavljanje strateških virov, krepitev dobrih odnosov s sosednjimi in z drugimi državami, trden in stabilen mednarodni politično-varnostni položaj Republike Slovenije, ohranjanje miru ter krepitev varnosti in stabilnosti v mednarodni skupnosti.
3. Geopolitični in geostrateški položaj Republike Slovenije ter njeno mednarodno varnostno okolje
3.1 Geopolitični in geostrateški položaj Republike Slovenije
Republika Slovenija je celinska in pomorska država. Njen geostrateški položaj v evropskem in širšem prostoru je poseben in ostaja takšen tudi v razmerah vse močnejše globalizacije in krepitve transnacionalnih povezav.
Republika Slovenija leži na ozemlju, kjer se stikajo srednjeevropski, južnoevropski in sredozemski geostrateški ter geopolitični prostor, kar ji nudi politične, gospodarske, družbene, kulturne in druge prednosti ter priložnosti, prinaša pa tudi določena varnostna tveganja.
Ozemlje Republike Slovenije prečkajo najkrajše kopenske poti, ki zahodno in srednjo Evropo povezujejo z jugovzhodno Evropo in Azijo, ter najkrajše in najugodnejše poti iz srednjeevropskih celinskih območij do obale Jadranskega morja in iz vzhodne in jugovzhodne Evrope do Apeninskega polotoka.
Pomembne primerjalne prednosti Republike Slovenije kot članice Evropske unije in Nata bodo tudi v prihodnje izhajale iz njenih zgodovinskih, političnih, gospodarskih, socialnih, etničnih, kulturnih in drugih povezav z območjem Jugovzhodne Evrope. Te prednosti bo Republika Slovenija izkoristila zlasti za oblikovanje svojega prispevka h krepitvi politične stabilnosti in varnosti v regiji, kar bo pomembno z vidika zagotavljanja njenih dobrih političnih in gospodarskih odnosov z državami te regije ter s tem zaščite njenih nacionalnih interesov. Pri tem bo namenila posebno pozornost sodelovanju s tistimi državami v regiji, ki niso v celoti vključene v evroatlantske integracije.
3.2 Mednarodno varnostno okolje Republike Slovenije
Sodobno mednarodno varnostno okolje je kompleksno, soodvisno, podvrženo nepredvidljivim spremembam in ima globalne razsežnosti. Zaradi nastajanja novih in ponovnega vzpona starih svetovnih centrov moči se krepi njegov multipolarni značaj. Vse to se odraža tudi v varnostnih grožnjah in tveganjih. Popuščanje napetosti v odnosih med državami v evroatlantskem prostoru je prineslo pozitivne spremembe pri odzivanju na grožnje in tveganja varnosti.
Na spreminjanje mednarodnega varnostnega okolja bodo v prihodnje vplivale predvsem podnebne spremembe, omejenost naravnih in drugih strateških virov, neugodna globalna demografska, finančna, gospodarska in socialna gibanja, nenadzorovano trgovanje z občutljivimi materiali in storitvami, poglabljanje razlik med bogatimi in revnimi v svetu, obstoj kriznih žarišč, pojav po obliki in naravi novih konfliktov ter različni učinki globalizacije.
V evroatlantskem prostoru se je verjetnost izbruha oboroženih meddržavnih spopadov močno zmanjšala, hkrati pa se je povečala ranljivost držav v tem prostoru na asimetrične grožnje in tveganja, katerih nosilec so praviloma nedržavni subjekti, njihov učinek pa ima poudarjeno transnacionalno razsežnost. Na varnost evroatlantskega prostora bo tudi v prihodnje najbolj vplivalo politično-varnostno in drugo dogajanje na Zahodnem Balkanu, v Vzhodni Evropi, na Južnem Kavkazu, Bližnjem in Srednjem vzhodu, v Severni in Podsaharski Afriki ter Južni Aziji.
V močno soodvisnem sodobnem mednarodno varnostnem okolju si nobena država svoje (nacionalne) varnosti ne more več zagotavljati povsem samostojno. Zato je zlasti za evroatlantski prostor, v katerem sta ključna dejavnika ohranjanja in zagotavljanja mednarodnega miru in varnosti Evropska unija in Nato, značilno politično, gospodarsko, kulturno, znanstveno-tehnološko, varnostno, obrambno, zaščitno-reševalno ter drugo povezovanje in sodelovanje držav, kar prinaša temu prostoru večjo varnost in stabilnost. Stabilnost in varnost evroatlantskega prostora pa sta močno odvisna tudi od procesa nadaljnje širitve Evropske unije in Nata.
V mednarodno varnostnem okolju Republike Slovenije ima največji pomen območje Jugovzhodne Evrope. Čeprav so države Zahodnega Balkana na poti pokonfliktne politično-varnostne stabilizacije in so aktivno vključene v proces približevanja evroatlantskim integracijam, nekatere še vedno niso dosegle zadostne trdnosti z vidika svojih medetničnih odnosov in demokratičnosti državne ureditve, hkrati pa se soočajo z običajnimi tranzicijskimi pojavi. Takšne razmere v regiji sicer lahko upočasnijo vključevanje držav v evroatlantske integracije, toda nacionalne varnosti Republike Slovenije resno ne ogrožajo. Mogoče je pričakovati, da bo spodbujanje gospodarskega in družbenega razvoja regije prek mednarodne razvojne pomoči in pomoči pri vzpostavljanju učinkovite državne uprave ter uveljavljanju vladavine prava in demokratičnih vrednot prispevalo k nadaljnji krepitvi varnosti in stabilnosti v regiji.
4. Viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti Republike Slovenije
V mednarodnem in nacionalnovarnostnem okolju 21. stoletja se soočamo z raznovrstnimi sodobnimi viri ogrožanja in tveganja varnosti. Njihovi nosilci so praviloma nedržavni subjekti, po naravi pa so kompleksni, pogosto težko predvidljivi in imajo lahko multiplikatorski značaj in učinek. Republika Slovenija je na različne vire ogrožanja in tveganja dodatno občutljiva zaradi svoje geografske raznolikosti, omejenosti naravnih virov in prostora ter ozemeljske prehodnosti.
Viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti Republike Slovenije se z vidika porekla pojavljajo na globalni, nadnacionalni in nacionalni ravni.
4.1 Globalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti
Za globalne vire ogrožanja in tveganja je poleg globalnega porekla in univerzalno-lokalnih posledic njihovega delovanja značilno, da zaradi svojega multiplikatorskega značaja vplivajo na nastanek drugih varnostnih groženj in tveganj ter hkrati povečujejo njihove učinke in posledice. Med te vire sodijo zlasti podnebne spremembe, finančna, gospodarska in socialna tveganja ter krizna žarišča.
4.1.1 Podnebne spremembe
Podnebne spremembe so zelo pomembna varnostna grožnja zaradi svojega izrazitega multiplikativnega značaja in učinka. Dvig temperature zraka in gladine morja, spremenjeni padavinski vzorci in intenzivnejši izredni vremenski dogodki bodo zaostrili pomanjkanje življenjskih virov, kot sta hrana in voda, ter povečali pogostost in intenzivnost naravnih nesreč v obliki poplav, suš, vodnih ujm in podobno. Neposredne posledice teh sprememb se bodo tudi v prihodnje odražale v veliki gospodarski in materialni škodi, ki jo bodo povzročali različni vremenski in okoljski pojavi. Posredne posledice podnebnih sprememb pa se bodo pojavljale v obliki političnih, gospodarskih in energetskih kriz ter migracijskih, socialnih, zdravstveno-epidemioloških in drugih groženj ter tveganj, vključno z možnostjo nastanka novih in zaostrovanja obstoječih konfliktov.
Podnebne spremembe že vplivajo na nacionalno varnost Republike Slovenije. Neposredna grožnja, izhajajoča iz tovrstnih sprememb, je predvsem večji obseg naravnih nesreč zaradi večje pogostosti in intenzivnosti izrednih vremenskih dogodkov.
4.1.2 Globalna finančna, gospodarska in socialna tveganja
Globalna finančna in gospodarska tveganja, ki imajo med drugim za posledico zmanjšanje stopnje zaposlenosti prebivalstva, lahko prerastejo v obsežnejšo ali celo splošno socialno krizo. V razmerah dalj časa trajajoče globalne finančne in gospodarske krize lahko izvajanje gospodarskih, socialnih in drugih reform v Republiki Sloveniji in mednarodnem okolju spodbudi družbene napetosti in konflikte ter s tem oteži učinkovito obvladovanje nadnacionalnih in nacionalnih varnostnih groženj in tveganj, kar lahko dodatno oslabi nacionalno varnost Republike Slovenije. Globalna finančna, gospodarska in socialna tveganja lahko nevarno ogrozijo slovenske gospodarske interese v tujini in povečajo nevarnost prihoda tujega kapitala sumljivega ali drugače spornega izvora v državo. Posredno lahko tovrstna tveganja izzovejo tudi druge grožnje ter dodatno zmanjšujejo blaginjo in nacionalno varnost Republike Slovenije.
4.1.3 Krizna žarišča
Krizna žarišča z oboroženimi spopadi in spopadi nizke intenzitete ogrožajo varnost in so tveganje za stabilnost širše mednarodne skupnosti. Zaradi teh žarišč se mednarodna skupnost sooča s pojavom nestabilnih in propadlih držav, nevarnostjo porasta organiziranega kriminala ter grobimi kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Vse to neposredno vpliva na migracijske tokove ter nastajanje zatočišč za delovanje terorističnih skupin.
Republika Slovenija se kot članica evroatlantskih integracij in drugih mednarodnih organizacij sooča z geografsko bolj oddaljenimi regionalnimi kriznimi žarišči. Razširitev oboroženih spopadov s teh kriznih žarišč na Republiko Slovenijo je malo verjetna, večja pa je verjetnost vpliva teh spopadov na območje Jugovzhodne Evrope.
Največji vpliv na nacionalno varnost Republike Slovenije ima nedokončana pokonfliktna obnova Zahodnega Balkana, ki se kaže predvsem v večji verjetnosti nastanka nevojaških virov ogrožanja, kot so organiziran kriminal, korupcija, ilegalne migracije in trgovina z ljudmi, orožjem in drogami ter terorizem. Tudi odprta etnična in verska vprašanja v regiji ostajajo potencialno tveganje za nacionalno varnost Republike Slovenije.
Republika Slovenija skladno s svojimi nacionalnimi interesi sodeluje v mednarodnih operacijah in misijah na posameznih kriznih žariščih, s čimer dejavno prispeva k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti. Njena prisotnost na teh območjih lahko pomeni tudi tveganje v smislu izpostavljenosti ozemlja naše države terorizmu in drugim oblikam nevojaških groženj. Povečuje se tudi možnost, da postanejo mednarodne sile na kriznem žarišču, v katerih sodelujejo predstavniki Republike Slovenije, tarča napada pripadnikov sprtih strani in organiziranega kriminala.
4.2 Nadnacionalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti
Nadnacionalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti imajo transnacionalno poreklo in čezmejne razsežnosti. Med te vire ogrožanja in tveganja sodijo predvsem terorizem, nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja, orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, organiziran kriminal, nezakonite migracije, kibernetske grožnje in zloraba informacijskih tehnologij in sistemov, dejavnost tujih obveščevalnih služb in vojaške grožnje.
4.2.1 Terorizem
Terorizem je danes v svetu ena največjih varnostnih groženj in tveganj. V sodobnih razmerah se terorizem povezuje z drugimi varnostnimi grožnjami, zlasti z organiziranim kriminalom, nedovoljenimi dejavnostmi na področju orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije, nezakonitimi migracijami ter trgovino z ljudmi, orožjem in prepovedanimi drogami. Cilji terorističnih groženj in napadov so zlasti kritična infrastruktura, civilno prebivalstvo, državni predstavniki in ustanove, diplomatsko-konzularna predstavništva ter pripadniki mednarodnih sil na mednarodnih operacijah in misijah.
Ogroženost Republike Slovenije od delovanja terorističnih organizacij in skupin je danes sorazmerno nizka, v prihodnje pa bo močno odvisna od političnega, gospodarskega in varnostnega delovanja Republike Slovenije v mednarodnem okolju.
4.2.2 Nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja, orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije
Širjenje konvencionalnega orožja, zlasti osebnega in lahkega, streliva, industrijskih in vojaških razstreliv, drugih nevarnih substanc in materialov in blaga z dvojno rabo, ki je lahko predmet ilegalne mednarodne trgovine predvsem z območja razpadlih držav ter preteklih in današnjih kriznih žarišč, je zaradi nevarnosti uporabe teh sredstev in materialov za klasična kriminalna dejanja ter za delovanje terorističnih ali organiziranih kriminalnih skupin, pomembna potencialna grožnja mednarodni varnosti in s tem tudi nacionalni varnosti Republike Slovenije.
Po naravi podobna, vendar z vidika posledic še večja potencialna varnostna grožnja je širjenje materialov, blaga z dvojno rabo, drugih sredstev, industrijskih naprav in znanj, potrebnih za proizvodnjo jedrskega in drugih orožij za množično uničevanje, vključno z raketnim balističnim orožjem.
Varnostno zaskrbljujoče je tudi, da nekatere države, še posebej tiste, ki podpirajo različne oblike terorizma in ekstremizma, pri razvoju in uporabi jedrske tehnologije v civilne namene, ne sprejemajo norm, sprejetih v okviru mednarodnega (jedrsko) neširitvenega režima ali te norme zavestno kršijo.
4.2.3 Organiziran kriminal
Organiziran kriminal je kot grožnja mednarodni in nacionalni varnosti tesno povezan z državami z nedelujočimi ali šibkimi ustanovami. Njegova glavna tarča so razvite države. Posebej pomembne čezmejne varnostne grožnje, povezane z delovanjem organiziranega kriminala, so tihotapstvo prepovedanih drog, trgovina z ljudmi, nezakonite migracije, ilegalna trgovina z orožjem in visoko trošarinskim blagom, korupcija, pranje in ponarejanje denarja ter ponarejanje listin in blagovnih znamk. Dodatno težavo predstavljajo po eni strani povezave med organiziranim kriminalom in terorizmom, po drugi strani pa vstopanje organiziranega kriminala v nedovoljene dejavnosti na področju trgovanja z orožjem, blagom z dvojno rabo ter strateškimi materiali.
Organiziran kriminal pomeni kompleksno in dolgoročno grožnjo varnosti Republike Slovenije, čeprav je mogoče pričakovati, da bo naša država z vidika delovanja mednarodnih kriminalnih združb, zlasti tistih vzdolž tako imenovane balkanske poti, tudi v prihodnje predvsem tranzitno-logistična in v manjši meri ciljna država.
4.2.4 Nezakonite migracije
Republike Slovenije se nezakonite migracije dotikajo predvsem zaradi poteka migracijskih tokov čez njeno ozemlje. Z vstopom Republike Slovenije v schengenski prostor ter z njenim prevzemom varovanja zunanje meje Evropske unije, se spreminjajo tudi poti nezakonitih migrantov in njihova struktura. Po ukinitvi nadzora na notranjih mejah Evropske unije je vse bolj pogost pojav državljanov tretjih držav, ki nedovoljeno prestopajo notranjo mejo z namenom tranzita, v manjši meri, zlasti pri ilegalnih migrantih z območja Jugovzhodne Evrope, pa je Republika Slovenija tudi ciljna država. Dodatno težo pridobiva ta varnostna grožnja zaradi svoje povezanosti z delovanjem organiziranega kriminala in terorizma.
Pritisk migracijskih tokov na Republiko Slovenijo nasploh in še posebej iz smeri Jugovzhodne Evrope, bodo tudi v prihodnje pomembno opredeljevale družbeno-gospodarske in politično-varnostne razmere v svetu in v navedeni regiji. Širši obseg nezakonitih migracij lahko na splošno ogrozi varnost in zdravje prebivalcev naše države.
4.2.5 Kibernetske grožnje in zloraba informacijskih tehnologij in sistemov
Sodobna družba je močno odvisna od neprekinjenosti in zanesljivosti delovanja informacijskih sistemov. Motnje v delovanju teh sistemov zato pomenijo resno grožnjo delovanju javnega in zasebnega sektorja nasploh, predvsem pa ključnih funkcij države in družbe.
Zaradi razvejanosti informacijskih in komunikacijskih sistemov, neomejenosti kibernetskega prostora in težav pri nadzoru nad tem prostorom, lahko tudi v Republiki Sloveniji pričakujemo širitev različnih oblik računalniške kriminalitete, zlasti kibernetskih vdorov in napadov državnih in nedržavnih subjektov, ki jih prostorsko in časovno ne bo mogoče omejiti.
4.2.6 Dejavnost tujih obveščevalnih služb
Delovanje tujih obveščevalnih služb na območju in v zvezi z Republiko Slovenijo se kaže v pridobivanju podatkov o političnem, gospodarskem in varnostnem dogajanju v naši državi ter o njenih aktivnostih in pobudah v mednarodni skupnosti. Obveščevalna dejavnost iz tujine doslej ni bila usmerjena proti strateškim interesom Republike Slovenije, niti na neposredno ogrožanje ciljev njene nacionalne varnosti. Tuje obveščevalne službe skušajo pridobiti obveščevalne podatke predvsem preko legalnih oblik delovanja in javno dostopnih virov, ki jih omogočajo demokratična družbena ureditev Republike Slovenije in sodobne informacijske tehnologije.
Z aktivnejšo vlogo Republike Slovenije v okviru mednarodne skupnosti, zlasti v Evropski uniji in Natu, se je okrepilo klasično obveščevalno delovanje nekaterih tujih držav proti Republiki Sloveniji. Pri tem izstopa interes za pridobitev vseh vrst tajnih podatkov ter zanimanje za slovenske diplomatske in gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju.
Tuje obveščevalne in varnostne službe bi lahko tudi v prihodnje agresivneje delovale proti predstavnikom Republike Slovenije v tujini, zlasti proti tistim, ki so udeleženi v mednarodnih operacijah in misijah, in tistim, ki diplomatsko in poslovno delujejo v tujini.
4.2.7 Vojaške grožnje
Vojaške grožnje se bodo v prihodnje odražale predvsem v obliki lokalnih in regionalnih nestabilnosti, ki lahko hitro presežejo svoj lokalni oziroma regionalni okvir. Kot posledica vojn, oboroženih spopadov in spopadov nizke intenzivnosti na kriznih žariščih bo naraščala verjetnost groženj asimetrične narave. Bojišče prihodnosti bo poleg kopnega, morja in zraka obsegalo tudi kibernetsko okolje in vesolje.
V prihodnosti se nasprotniki ne bodo pojavljali samo v obliki držav, temveč tudi v različnih nedržavnih ali nadnacionalnih oblikah. Zaradi neizenačenih konvencionalnih vojaških zmogljivosti, ki jih posedujejo različni subjekti v mednarodnem varnostnem okolju, bo postala pomembna nova oblika vojaškega ogrožanja varnosti, hibridno bojevanje, ki poleg konvencionalnih vključuje tudi uporabo terorističnih, kriminalnih in drugih neregularnih oblik delovanja, informacijske tehnologije ter različnih gospodarskih in drugih sredstev.
Republika Slovenija kratkoročno in srednjeročno neposredno vojaško ni ogrožena, toda v bistveno spremenjenih mednarodnih ali regionalnih politično-varnostnih okoliščinah lahko postane izpostavljena tudi vojaškim grožnjam. Nestabilne politično-varnostne razmere in občasni izbruhi spopadov nizke intenzivnosti v vzhodnem in jugovzhodnem delu Evrope opozarjajo na latentno prisotnost vojaških groženj tudi v evroatlantskem prostoru in posledično vplivajo na varnostne razmere na tem prostoru.
Zaradi aktivnega sodelovanja Republike Slovenije v mednarodnih operacijah in misijah so lahko vojaškim grožnjam izpostavljeni tudi pripadniki slovenskih kontingentov pri opravljanju svojih nalog v tujini, zlasti v povezavi z uporabo elementov hibridnega bojevanja.
4.3 Nacionalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti
Nacionalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti so po izvoru povezani z dogajanjem in pojavi v nacionalnem okolju, mednje pa sodijo predvsem ogrožanje javne varnosti, naravne in druge nesreče, omejenost naravnih virov ter degradacija življenjskega okolja, zdravstveno-epidemiološke grožnje ter določeni dejavniki negotovosti.
4.3.1 Ogrožanje javne varnosti
V zapletenih razmerah finančne, gospodarske in socialne krize se lahko ogrožanje javne varnosti pojavlja v obliki povečanega obsega napadov na življenje in premoženje ljudi, gospodarske kriminalitete, korupcije, finančnih prevar, ponarejanje listin, denarja in blaga, kibernetske in okoljske kriminalitete ter množičnih kršitev javnega reda in miru. Ti pojavi lahko med prebivalstvom okrepijo nezadovoljstvo z delovanjem ali vsaj nezaupanje v učinkovitost delovanja institucij nacionalnega varnostnega sistema in države nasploh, kar je dodaten element slabitve posameznikove ter nacionalne varnosti.
Revščina in drugi socialni problemi, posledice podnebnih sprememb, naravnih in drugih nesreč ter nezakonite migracije, so pojavi, ki lahko dodatno vplivajo na nove pojavne oblike in intenziteto kriminalitete ter na pogoje za njihov nastanek.
Glede na splošno zaostrovanje političnih, socialnih, gospodarskih, varnostnih in drugih razmer v svetu, je v prihodnje tudi v Republiki Sloveniji mogoče pričakovati več kršitev javnega reda in miru, vključno s hujšimi kršitvami, ki lahko posledično prerastejo v kazniva dejanja z vsemi posledicami za varnost posameznika in širše skupnosti.
Določeno nevarnost predstavljajo tudi različna ekstremistična gibanja in organizacije, saj lahko njihovo sicer legitimno izražanje mnenj in stališč prerase v zanikanje ali kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, nenadzorovano nasilje in s tem v ogrožanje človekovega dostojanstva, varnosti in življenja.
4.3.2 Naravne in druge nesreče
Naravne in druge nesreče so stalnica ogrožanja prebivalcev, premoženja, kulturne dediščine, okolja in drugih dobrin Republike Slovenije.
Med naravnimi nesrečami Republiko Slovenijo najbolj ogrožajo potresi, poplave, neurja, suše, veliki požari v naravnem okolju ter množični pojavi nalezljivih bolezni pri ljudeh, živalih in rastlinah. Intenzivnost in pogostost nekaterih naravnih nesreč se povečuje zaradi podnebnih sprememb, prekomernega obremenjevanja okolja in rabe naravnih virov ter neustreznih posegov v prostor. Ob vedno večji ranljivosti za izredne vremenske dogodke je vpliv podnebnih sprememb na pogostost naravnih nesreč eden ključnih dejavnikov človeške blaginje v prihodnosti.
Med drugimi nesrečami, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo ali ravnanjem, Republiko Slovenijo ogrožajo predvsem cestnoprometne in industrijske nesreče, pa tudi nesreče kot posledica različnih oblik namernega ogrožanja. Verjetnost nastanka tovrstnih nesreč je različna, prav tako možne posledice. Industrijske nesreče so zaradi tehnoloških ukrepov sicer manj verjetne kot naravne nesreče, imajo pa lahko poleg kratkotrajnih tudi dolgotrajne posledice za ljudi, živali in okolje. Najhujše posledice bi povzročile industrijske nesreče v obratih z nevarnimi snovmi. Zaradi čezmejnih učinkov nesreč z nevarnimi snovmi je lahko Republika Slovenija ogrožena tudi ob tovrstnih nesrečah v tujini.
Neugodne gospodarske razmere in posledično zmanjševanje sredstev za izvajanje preventivnih varnostnih ukrepov lahko v povezavi z drugimi dejavniki tveganja in negotovosti povečajo verjetnost industrijskih in drugih nesreč, ki jih povzroči človek.
4.3.3 Omejenost naravnih virov ter degradacija življenjskega okolja
Zaradi neprimerne rabe naravnih virov v preteklosti se kažejo resni negativni vplivi tako v naravi kot v človekovem bivalnem okolju.
Ker je Republika Slovenija močno energetsko in surovinsko odvisna od uvoza, bo z vidika njene nacionalne varnosti tudi v prihodnje pomembna predvsem stabilna in zadostna oskrba z energetskimi viri in strateškimi surovinami, ki bo lahko motena zaradi nestabilnosti na globalnem trgu energentov in strateških surovin ter nezanesljivih oskrbovalnih poti. Zaradi globalnega segrevanja ozračja in onesnaževanja okolja je možno, da se bo Republika Slovenija v prihodnosti soočila tudi s težavami pri oskrbi s kakovostno pitno vodo in z omejenimi naravnimi danostmi za pridelavo zdrave hrane.
Kakovost okolja v Republiki Sloveniji se zaradi izvajanja politik in ukrepov za varovanje okolja na splošno sicer izboljšuje, vendar je okolje na nekaterih območjih še vedno preveč onesnaženo. Največjo obremenitev za okolje in odločilni vpliv na procese v prostoru, bodo tudi v prihodnje povzročali industrija, energetika, kmetijstvo, promet, poselitev in turizem, ki bodo hkrati še naprej ključni nosilci razvoja in dejavniki zagotavljanja blaginje v družbi.
4.3.4 Zdravstveno-epidemiološke grožnje
V razmerah vse večje globalizacije in povezanosti sveta lahko varnost in blaginjo prebivalcev Republike Slovenije ogrožajo tudi množični pojavi nalezljivih človeških, živalskih ali rastlinskih bolezni.
Verjetnost pojava in širjenja nalezljivih bolezni dodatno povečujejo migracije prebivalstva, naravne in druge nesreče ter terorizem. Zaradi epidemij in pandemij nalezljivih bolezni je lahko ogroženo nemoteno delovanje ključnih funkcij države in družbe.
4.3.5 Dejavniki negotovosti
Poleg zgoraj obravnavanih groženj in tveganj je treba upoštevati še določene negativne dejavnike, ki lahko vplivajo na varnost in stabilnost Republike Slovenije v smislu povzročanja določene negotovosti. Ti dejavniki sicer neposredno ne ogrožajo nacionalne varnosti Republike Slovenije, toda v zaostrenih notranjih in mednarodnih razmerah lahko povzročijo socialne nemire, nestabilnosti ali celo odkrite konflikte in tako postanejo relevantna varnostna grožnja.
Revščina in druge oblike socialne negotovosti lahko v zaostrenih finančnih in gospodarskih razmerah ter s tem povezano visoko stopnjo brezposelnosti in nerednim prejemanjem dohodkov iz dela in socialnih nadomestil, prizadenejo velik del prebivalstva Republike Slovenije. V primeru dalj časa trajajoče gospodarske in finančne krize bodo revščina ter druge oblike socialne negotovosti najbolj prizadele že sicer socialno najbolj šibke skupine prebivalstva.
V Republiki Sloveniji lahko podobno kot ponekod drugod v Evropi za posebej pomemben dejavnik negotovosti opredelimo tudi negativna demografska gibanja, saj sodi naša država med članice Evropske unije z najnižjo rodnostjo. Negativne posledice staranja prebivalstva so prisotne že danes, v zaostreni obliki pa se bodo pokazale čez nekaj desetletij.
Negativne posledice globalizacije in komercializacije otežujejo ohranjanje in razvijanje kulturnega ustvarjanja in varovanje kulturne dediščine slovenskega naroda ter z njima povezanega obstoja kulturne raznolikosti, jezikovne identitete in ustvarjalnosti, ki so pomemben temelj narodove in državne suverenosti.
Različnim virom ogrožanja je v sodobnem času še posebej izpostavljena kritična infrastruktura, ki s svojim delovanjem zagotavlja izvajanje ključnih funkcij države in družbe. S tega vidika lahko tudi ogroženost kritične infrastrukture vpliva na nacionalno varnost Republike Slovenije. S terorističnimi napadi in drugimi grožnjami, motenjem, blokadami in povzročeno škodo na področju kritične infrastrukture se lahko resno ogrozi zdravje, varnost ali blaginjo državljanov ter nemoteno delovanje države in javnih služb.
5. Odzivanje Republike Slovenije na grožnje in tveganja nacionalne varnosti
5.1 Vrste politik za odzivanje Republike Slovenije na grožnje in tveganja nacionalne varnosti
Nacionalnovarnostna politika
Nacionalnovarnostna politika Republike Slovenije je uravnotežena celota vizije, strategij, programov, načrtov in dejavnosti države, potrebnih za odzivanje na vire ogrožanja in tveganja njene nacionalne varnosti ter s tem za uresničevanje njenih nacionalnovarnostnih ciljev, usmerjenih k zaščiti slovenskih nacionalnih interesov.
Nacionalnovarnostno politiko Republike Slovenije sestavljajo zlasti zunanja politika, obrambna politika, politika zagotavljanja notranje varnosti ter politika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V skladu s sodobnim večdimenzionalnim razumevanjem pojma nacionalne varnosti pa se upošteva tudi varnostni vidik politike države na gospodarskem, socialnem, okoljskem, zdravstvenem, demografskem, izobraževalnem, znanstveno-tehnološkem, informacijskem in drugih področjih.
Temeljni namen uresničevanja nacionalnovarnostne politike Republike Slovenije bo tudi v prihodnje zagotoviti čim višjo stopnjo človekove varnosti, ustrezen družbeni razvoj in blaginjo slovenske družbe ter ohraniti nacionalno identiteto slovenskega naroda, poleg tega pa skupaj z uresničevanjem sprejetih mednarodnih obveznosti naše države prispevati k ohranjanju miru ter h krepitvi varnosti in stabilnosti v širši in ožji mednarodni skupnosti.
Republika Slovenija bo razvijala mehanizme za krepitev splošne varnostne kulture, ki je utemeljena na ozaveščanju, preventivi, strpnosti, solidarnosti, sodelovanju in pomoči med ljudmi ter na kulturi miru in nenasilja pri zagotavljanju varnosti.
Zunanja politika
Eden temeljnih ciljev zunanje politike Republike Slovenije je zagotavljanje in krepitev varnega in stabilnega položaja države v mednarodni skupnosti. Ta zunanjepolitični in nacionalnovarnostni cilj bo Republika Slovenija tudi v prihodnje uresničevala s sodelovanjem v Organizaciji združenih narodov, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Svetu Evrope ter drugih mednarodnih organizacijah in povezavah. Kot članica Evropske unije in Nata si bo zagotavljala mesto v skupnosti držav, ki jih povezujejo sodobne civilizacijske vrednote in interesi, kot so spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, parlamentarna demokracija, vladavina prava, tržno gospodarstvo ter kolektivna obramba in varnost.
V mednarodnih odnosih se bo Republika Slovenija zavzemala za mirno reševanje sporov med državami, krepitev sodelovanja in zaupanja med njimi ter dosledno spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Aktivna bo v prizadevanjih za nizkoogljični trajnostni razvoj mednarodne skupnosti.
Republika Slovenija si bo prizadevala svojo varnost dolgoročno zagotavljati predvsem z urejenimi odnosi s sosednjimi državami in z državami Srednje in Jugovzhodne Evrope, ki bodo temeljili na enakopravnosti, medsebojnem spoštovanju in zaupanju ter upoštevanju temeljnih načel demokracije in mednarodnega prava, vključno z varstvom in zaščito narodnostnih manjšin in etničnih skupin.
Pri določanju svojih zunanjepolitičnih prednosti bo Republika Slovenija upoštevala stanje in možen razvoj političnih, gospodarskih in varnostnih razmer v Evropi in svetu ter izhajala iz tistih interesov in ciljev, ki so temeljni za varnost in razvoj Republike Slovenije. Še naprej bo krepila zavezništvo z Združenimi državami Amerike in partnerstvo z Rusko federacijo ter si prednostno prizadevala za razvoj političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih odnosov s sredozemskimi in bližnjevzhodnimi državami ter z Brazilijo, Indijo in Kitajsko. Samostojno in kot članica Evropske unije in Nata bo razvijala partnerske odnose z državami vzhodne soseščine in Srednje Azije.
Obrambna politika
Obrambna politika Republike Slovenije bo tudi v prihodnje usmerjena v zagotavljanje obrambnih zmogljivosti države, potrebnih za zagotavljanje nacionalne obrambe v sistemu kolektivne obrambe in varnosti. Konceptualno, organizacijsko in po obsegu usklajen razvoj teh zmogljivosti bo prilagojen potrebam odzivanja na vojaške in nevojaške vire ogrožanja nacionalne varnosti. Pri tem bodo temeljna vodila nadaljnja krepitev kakovosti obrambnih zmogljivosti na račun njihove količine ter prevzemanje sorazmernega deleža bremena pri kolektivni obrambi in varnosti.
Obrambna politika bo zagotavljala nadaljnji razvoj obrambnega sistema Republike Slovenije skladno z načeli obrambnega planiranja v Natu in Evropski uniji ter usklajenost in povezljivost obrambnega podsistema z drugimi podsistemi sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Obrambna politika Republike Slovenije bo usmerjena tudi v zagotavljanje sposobnosti za uresničevanje sprejetih mednarodnih obveznosti države. Mednarodne aktivnosti Republike Slovenije na obrambnem področju bodo skladne z določili mednarodnega prava in bodo prednostno usmerjene v mednarodne operacije in misije v okviru Nata in Evropske unije, ki bodo neposredno vplivale na nacionalno varnost Republike Slovenije. To bo prispevalo k večji varnosti in stabilnosti Republike Slovenije ter uspešnejšemu uveljavljanju njenih nacionalnih interesov, kakor tudi k njeni večji prepoznavnosti in verodostojnosti v mednarodni skupnosti.
Politika zagotavljanja notranje varnosti
Politika zagotavljanja notranje varnosti bo temeljila na spoštovanju ustavnih načel, predpisov in načel mednarodnega prava ter sprejetih obveznosti Republike Slovenije v mednarodni skupnosti. Usmerjena bo v varovanje in zaščito ustavne ureditve in institucij demokratičnega političnega sistema, v zagotovitev nepretrganega delovanja sistema oblasti na celotnem ozemlju Republike Slovenije ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v boj proti kriminalu, v varovanje javnega reda ter v izvajanje zakonodaje in notranjega, sodnega in parlamentarnega nadzora nad delovanjem varnostnih in obveščevalnih služb.
Izboljšati se mora preiskanost kaznivih dejanj in učinkovitost vodenja postopkov vseh pristojnih organov. Republika Slovenija bo posebno pozornost namenila varovanju schengenskih meja ter razvijala nove oblike sodelovanja pri zagotavljanju notranje varnosti v okviru Evropske unije, s sosednjimi in drugimi državami v regiji.
Politika na področju notranje varnosti se bo uresničevala skozi področne strategije nosilnih institucij varnostnega sistema s poudarkom na varovanju in zaščiti življenja, osebne varnosti ter premoženja ljudi, boju proti kriminaliteti, varovanju institucij države, njenih predstavnikov, kritične infrastrukture ter na zagotavljanju javnega reda in miru.
Politika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Politika varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bo tudi v prihodnje naravnana v krepitev zmogljivosti za celovito obvladovanje naravnih in drugih nesreč, ki obsega preventivo, pripravljenost, ukrepanje ob nesrečah, zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje in obnovo. Glavni poudarki bodo na krepitvi preventivnih dejavnosti, načrtnem povečevanju zmogljivosti za pravočasno napovedovanje, odkrivanje, spremljanje in opozarjanje na nevarnosti, reorganizaciji sil za zaščito, reševanje in pomoč na vseh ravneh glede na sprejete normativne in druge rešitve ter aktivnem mednarodnem sodelovanju na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Hitreje bo treba razvijati in posodabljati infrastrukturne sisteme za delovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
5.2 Odzivanje Republike Slovenije na globalne vire ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti
5.2.1 Odzivanje na podnebne spremembe
Republika Slovenija se zaveda, da bo mogoče zaostrovanje podnebnih sprememb omejiti le z odločnimi globalnimi in univerzalnimi ukrepi, zato bo tudi sama pripravila in izvajala politike za prilagajanje podnebnim spremembam, s katerimi bo omejila in zmanjšala škodljive posledice ter zagotovila obvladovanje tveganj v spremenjenih podnebnih razmerah. Te politike bodo temeljile na usmeritvah in aktivnostih Organizacije združenih narodov in Evropske unije ter hkrati upoštevale posebne nacionalne pogoje Republike Slovenije.
V okviru Organizacije združenih narodov in Evropske unije si bo Republika Slovenija prizadevala za sklenitev svetovnega sporazuma za blaženje posledic in prilagajanje podnebnim spremembam s ciljem zaustavitve dvigovanja povprečne temperature na Zemlji. V povezavi z razvojem tehnološko visoko razvitega gospodarstva si bo prizadevala doseči mednarodne standarde pri zmanjševanju okolju škodljivih emisij, državam v razvoju pa bo nudila pomoč pri njihovem prilagajanju podnebnim spremembam in obvladovanju emisij toplogrednih plinov.
Republika Slovenija si bo prizadevala predvsem za učinkovito prilagajanje celotne družbe podnebnim spremembam, pri čemer bo poudarek na interdisciplinarnosti in medsektorski usklajenosti ukrepov. Kratkoročno bo pozornost prednostno namenila nadgrajevanju sistemov za zgodnje opozarjanje pred izrednimi vremenskimi dogodki.
5.2.2 Odzivanje na globalna finančna, gospodarska in socialna tveganja
V razmerah globalne finančne in gospodarske krize bo prizadevanje Republike Slovenije usmerjeno v blažitev posledic te krize predvsem z ukrepi za povečanje zaupanja v finančne institucije, izboljšanje likvidnosti gospodarskih družb in ohranjanje delovnih mest, s fiskalnimi spodbudami za upočasnitev padanja gospodarske rasti ter s spodbujanjem konkurenčnosti in povečanjem izdatkov za raziskave, razvoj in izobraževanje.
Gospodarska politika bo temeljila na enakovrednem obravnavanju gospodarske, socialne in okoljske razsežnosti blaginje ter trajnostnem razvoju. Republika Slovenija si bo prizadevala preseči povprečno raven gospodarske razvitosti v Evropski uniji, izboljšati kakovost življenja njenih prebivalcev, zagotoviti trajnostni razvoj na gospodarskem in socialnem področju ter spodbujati ustvarjalno in odprto družbo.
5.2.3 Odzivanje na krizna žarišča
Republika Slovenija se bo tudi v prihodnje zavzemala za aktivno vključevanje mednarodne skupnosti v urejanje razmer na različnih kriznih žariščih. Pri tem bo sama izhajala iz določil mednarodnega prava in nacionalne strategije za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah, s katero bo opredelila pogoje, načine in obseg svojega sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah skladno z nacionalnimi interesi ter razpoložljivimi viri in zmogljivostmi. Varnostna tveganja ne bodo odvrnila Republike Slovenije od uresničevanja njenih nacionalnih interesov v mednarodni skupnosti ter od izpolnjevanja obveznosti in uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz njenega članstva v mednarodnih organizacijah.
Republika Slovenija bo dajala prednost mednarodnim operacijam in misijam v okviru Nata in Evropske unije, zlasti na tistih kriznih žariščih, ki bolj neposredno vplivajo na nacionalno varnost Republike Slovenije, kot so območje Jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in vzhodnega evropskega sosedstva Srednje Azije ter severne Afrike. S politiko aktivnega sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah na območju Jugovzhodne Evrope, kjer ima poleg varnostnih tudi gospodarske in druge interese, bo izkoriščala svojo primerjalno prednost v okviru Evropske unije in Nata, ki izhaja iz njene geografske bližine tej regiji ter zgodovinske povezanosti z njo.
Republika Slovenija bo v prihodnje svoje delovanje na kriznih žariščih dopolnila z oblikami, s katerimi bo lahko učinkoviteje in hitreje prispevala k stabilizaciji kriznih žarišč. Gre za celovitejši pristop, ki vključuje civilno vojaško sodelovanje, sodelovanje mednarodnih institucij in nevladnih organizacij ter združuje elemente humanitarne in psihosocialne pomoči prizadetemu prebivalstvu, gospodarsko pomoč, pomoč pri razvoju demokratičnih političnih in oblastnih ustanov, reforme in usposabljanje varnostnih struktur ipd.
5.3 Odzivanje Republike Slovenije na nadnacionalne vire ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti
5.3.1 Odzivanje na področju boja proti terorizmu
Republika Slovenija bo tudi v prihodnje zagovarjala popolno nesprejemljivost terorizma kot oblike razreševanja konfliktov in načina uresničevanja interesov. Pri tem se bo v mednarodni skupnosti dosledno zavzemala za spoštovanje vrednot, kot so demokracija, človekove pravice in temeljne svoboščine, človeška varnost in vladavina prava, ker je to dolgoročno najučinkovitejši ukrep v boju proti tej nadnacionalni grožnji. Pri oblikovanju politike in sprejemanju protiterorističnih ukrepov bo dosledno spoštovala določila mednarodnega prava, zlasti prava človekovih pravic, prava beguncev in humanitarnega prava.
Odzivanje Republike Slovenije na področju boja proti terorizmu bo tudi v prihodnje temeljilo na integriranem nacionalnem in mednarodnem resornem sodelovanju. Republika Slovenija bo zagotavljala dosledno implementacijo pravnih instrumentov in strategij, sprejetih v okviru Organizacije združenih narodov, Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij ter v okviru bilateralnega sodelovanja, še posebej na področju omejevalnih in preprečevalnih ukrepov ter pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, povezanih s terorizmom. Z lastnimi omejevalnimi ukrepi bo po potrebi dodatno zaščitila svoje nacionalne interese.
Zaradi učinkovitejšega proaktivnega zoperstavljanja terorizmu bo Republika Slovenija sprejela nacionalni program zaščite pred terorizmom in nacionalni akcijski načrt za učinkovito zoperstavljanje tej nadnacionalni varnostni grožnji.
5.3.2 Odzivanje na nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja, orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije
Republika Slovenija si bo prizadevala za polno implementacijo ter čim širšo veljavnost mednarodnih pogodb in sporazumov ter drugih dokumentov in ukrepov s področja razoroževanja in uravnavanja oboroževanja, vključno s preprečevanjem nedovoljenih dejavnosti na področju konvencionalnega orožja ter preprečevanje širjenja orožij za množično uničevanje, blaga z dvojno rabo, strateških materialov ter jedrske in drugih občutljivih tehnologij brez mednarodnega nadzora.
Poleg tega se bo Republika Slovenija aktivno vključevala v nastajanje novih mednarodnih mehanizmov na navedenih področjih. Ob sodelovanju vseh pristojnih organov in ustanov bo izvajala enotno in usklajeno politiko delovanja države na področju razoroževanja, uravnavanja oboroževanja, preprečevanja nedovoljenih dejavnosti na področju konvencionalnega orožja ter širjenja orožij za množično uničevanje, blaga z dvojno rabo, strateških materialov ter jedrske in drugih občutljivih tehnologij brez mednarodnega nadzora. Mednarodne pogodbe, sporazume in izvozne režime z navedenih področij bo Republika Slovenija uveljavila z ustreznimi predpisi.
5.3.3 Odzivanje na organiziran kriminal
Odzivanje Republike Slovenije na organiziran kriminal ne bo omejeno zgolj na represivno ukrepanje, ampak bo v večji meri kot doslej usmerjeno v učinkovito preventivno delovanje ter aktivno sodelovanje v mednarodnih univerzalnih in regionalnih organizacijah. Takšno delovanje bo oprto na obveščevalno kriminalistično dejavnost ter intenzivno operativno sodelovanje in stalno izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov s tujimi policijami, varnostnimi in obveščevalnimi službami, Europolom, Interpolom, Eurojustom in drugimi mednarodnimi policijsko-varnostnimi organizacijami, katerih članica je Republika Slovenija. Na nacionalni ravni pa bo Republika Slovenija razvila kriminalistično obveščevalno dejavnost ter uveljavljala nove metode in preiskovalne tehnike za učinkovitejše zoperstavljanje vsem oblikam mednarodnega kriminala.
Republika Slovenija bo organizacijsko in kadrovsko okrepila delo na področju preiskovanja zahtevnejših kaznivih dejanj, zlasti korupcije, pranja denarja, kaznivih dejanj, povezanih s kršitvijo finančnih in računovodskih predpisov, ter aktivno podprla vzpostavitev stalne mednarodne informacijske baze o mednarodnih organiziranih kriminalnih združbah in terorističnih skupinah.
5.3.4 Odzivanje na nezakonite migracije
Republika Slovenija bo svojo politiko na področju preprečevanja nezakonitih migracij in obvladovanja migracij nasploh uresničevala skladno z nacionalno zakonodajo ter dokumenti, standardi in usmeritvami Evropske unije in Organizacije združenih narodov.
Z namenom omejevanja in preprečevanja nezakonitih migracij bo Republika Slovenija spremljala in analizirala stanje na tem področju, izvajala nadzor na mejnih prehodih in izravnalne ukrepe v notranjosti države, preprečevala nezakonito prebivanje imigrantov v državi, spodbujala tozadevno sodelovanje s sosednjimi državami ter v okviru Evropske unije sodelovala pri izmenjavi statističnih podatkov in izdelavi analiz tveganj o nezakonitih migracijah in čezmejni kriminaliteti ter pri izvajanju skupnih aktivnosti na schengenski meji. Posebno pozornost bo namenjala izmenjavi operativnih podatkov s policijami sosednjih držav in držav članic Evropske unije, zlasti pa s policijami držav Jugovzhodne Evrope, ki so izvor nezakonitih migracij.
5.3.5 Odzivanje na kibernetske grožnje in zlorabo informacijskih tehnologij in sistemov
Republika Slovenija bo na področju kibernetske varnosti izdelala nacionalno strategijo za odzivanje na kibernetske grožnje in zlorabo informacijskih tehnologij ter sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovite kibernetske obrambe, v katero bosta v največji možni meri vključena javni in zasebni sektor. Ena od prioritetnih nalog na področju zagotavljanja kibernetske varnosti bo tudi ustanovitev nacionalnega koordinacijskega organa za kibernetsko varnost.
Republika Slovenija bo dejavno zatirala kriminaliteto, povezano z objavo in širjenjem nelegalnih vsebin na svetovnem spletu, ki se nanašajo na poveličevanje, opravičevanje ali vzpodbujanje terorizma, širjenje rasne in verske nestrpnosti ter ksenofobije, z zlorabo izdelovanja eksplozivov in z izdelavo in razširjanjem gradiva, ki prikazuje spolne zlorabe otrok.
5.3.6 Odzivanje na dejavnost tujih obveščevalnih služb
Obveščevalne in varnostne službe Republike Slovenije bodo tudi v prihodnje redno obveščale nosilce nacionalnovarnostnega sistema o interesih in aktivnostih tujih obveščevalnih služb ter predlagale določene ukrepe zoper obveščevalno dejavnost iz tujine. Pri tem bodo tesno sodelovale z odgovornimi nosilci na področju varovanja tajnih podatkov Republike Slovenije, Nata in Evropske unije.
V sistemu nacionalne varnosti Republike Slovenije se bo okrepila protiobveščevalna koordinacija za izmenjavo ugotovitev in zaznav o dejavnosti tujih obveščevalnih služb ter pripravo ukrepov za učinkovitejše preprečevanje delovanja teh služb. Obveščevalne in varnostne službe Republike Slovenije bodo v zvezi s protiobveščevalno zaščito države tudi krepile sodelovanje z varnostnimi organi in službami Evropske unije in Nata ter njunih članic, tako pri izmenjavi informacij in obveščevalnih podatkov, kot tudi pri varnostnem preverjanju oseb, ki imajo dostop do tajnih podatkov.
5.3.7 Obveščevalna dejavnost Republike Slovenije
Pridobivanje, vrednotenje in pravočasno posredovanje obveščevalnih podatkov in varnostnih informacij, pomembnih za uspešno delovanje nosilcev nacionalnovarnostnega sistema Republike Slovenije, bo tudi v prihodnje pomembna podlaga za učinkovito odzivanje države na sodobne varnostne grožnje in tveganja. To še zlasti velja za obveščevalne informacije o terorizmu in organiziranem kriminalu, nezakonitih migracijah, širjenju orožij za množično uničevanje, zlorabah in pretoku blaga z dvojno rabo ter razmerah na kriznih žariščih. Zaradi celovitega obravnavanja obveščevalnih podatkov ter usklajenega usmerjanja obveščevalne dejavnosti se bo v sistemu nacionalne varnosti Republike Slovenije okrepila obveščevalna koordinacija. Začelo se bo vzpostavljati nacionalni sistem za zgodnje opozarjanje na posredno in neposredno nevarnost nadnacionalnih varnostnih groženj in tveganj.
5.3.8 Odzivanje na vojaške grožnje
Odzivanje Republike Slovenije na vojaške grožnje bo temeljilo na skupnih prizadevanjih in delovanju v okviru Nata in Evropske unije. S ciljem preprečevanja vojaških groženj bo Republika Slovenija še naprej aktivno delovala pri medsebojnem uravnoteženju varnostno-obrambnih interesov v okviru Nata, Evropske unije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizacije združenih narodov ter drugih mednarodnih regionalnih pobud in oblik sodelovanja.
Republika Slovenija bo zagotavljala ustrezno obrambno pripravljenost, ki vključuje ustrezen obseg in strukturo, opremljenost in usposobljenost Slovenske vojske ter nevojaških zmogljivosti.
Sposobnost učinkovitega odzivanja Republike Slovenije na vojaške grožnje bo predvsem odvisna od zagotovitve pogojev za primerno in pravočasno preoblikovanje Slovenske vojske z vidika njene organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti ob upoštevanju sodobnih trendov razvoja oboroženih sil.
Razvoj zmogljivosti Slovenske vojske bo temeljil na usklajenosti potreb in zmožnosti Republike Slovenije ter bo usmerjen k načrtnemu doseganju ustrezne stopnje pripravljenosti in uporabnosti vojaških zmogljivosti za nacionalno obrambo ter uresničevanje sprejetih mednarodnih obveznosti naše države.
Slovenska vojska bo v prihodnosti sposobna skupnega delovanja v večnacionalnem vojaškem okviru, tako v konvencionalnih kot v asimetričnih oblikah bojnega delovanja, sodobna vojaška oprema in oborožitev pa bo zagotavljala največjo možno zaščito njenim pripadnikom pri izvajanju nalog in podlago za doseganje ustrezne stopnje povezljivosti.
5.4 Odzivanje Republike Slovenije na nacionalne vire ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti
5.4.1 Odzivanje na ogrožanje javne varnosti
Z namenom pravočasno odkrivati, predvsem pa učinkovito preprečevati in preganjati vse vrste kriminalitete, bo Republika Slovenije tudi v prihodnje zagotavljala združeno in usklajeno delovanje ustrezno usposobljenega in opremljenega policijskega, pravosodnega, upravnega in redarstvenega segmenta sistema notranje varnosti, poleg tega pa bo krepila sodelovanje z regionalnimi mednarodnimi varnostnimi institucijami ter prenašala in promovirala dobre prakse v regiji. Zaradi kompleksnosti preprečevanja kriminalitete si bo prizadevala zagotoviti ustrezno raven partnerstva med javnim in zasebnim ter skladnost politik in strategij različnih resorjev, ki lahko prispevajo k uspešnemu spopadanju s kriminaliteto.
Republika Slovenija bo na državni ravni podpirala in razvijala učinkovit sistem za pregon kaznivih dejanj na področju korupcije ter gospodarske in organizirane kriminalitete. Problematiko na področju usposabljanja, opremljanja in ustrezne organiziranosti policije bo uredila s področno strategijo.
Republika Slovenija bo varovala svoje državne meje skladno z evropskimi in nacionalnimi predpisi in standardi. Tudi v prihodnje bo nadgrajevala ukrepe za izboljšanje varnosti prometa in v ta namen podpirala dejavnost nacionalnega organa za varnost prometa. Hujše kršitve javnega reda in miru bo preprečevala z razvijanjem preventivnih ukrepov in z usmerjenim preventivnim delom. Posebno pozornost bo namenjala tudi boju proti prepovedanim drogam.
5.4.2 Obvladovanje naravnih in drugih nesreč
Republika Slovenija si bo za obvladovanje naravnih in drugih nesreč prizadevala za nadaljnji skladnejši razvoj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in njegovo večjo učinkovitost ter racionalnost. Zagotovljena bo večja usklajenost med vsemi zmogljivostmi države, podsistemi nacionalne varnosti ter med lokalno in državno ravnjo. Težilo se bo k večji izenačenosti zmogljivosti za zaščito in reševanje med lokalnimi skupnostmi in ustrezno razvilo zmogljivosti širših lokalnih skupnostih po njihovi uveljavitvi.
Ob sočasnem zagotavljanju čim boljše odzivnosti sil za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah, bo večja pozornost kot doslej namenjena preventivnim dejavnostim, kot so potresno varna gradnja, premišljeni posegi v prostor, ukrepi za zmanjšanje posledic toče in suše ter preventivni protipožarni ukrepi na požarno najbolj ogroženih območjih zahodnega dela države. Izboljšana bo tudi preventivna dejavnost v zvezi s protipoplavno zaščito in zaščito pred plazovi. S krepitvijo funkcije zavarovalništva na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se bo zmanjšala socializacija tveganj in posledic nesreč. Republika Slovenija bo krepila odgovornost pristojnih organov in organizacij za načrtno uvajanje preventivnih ukrepov v dejavnosti iz njihove pristojnosti. Za bolj usklajeno izvajanje preventivne dejavnosti na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami bo vzpostavljen ustrezen koordinacijski mehanizem.
Republika Slovenija si bo prizadevala za nadaljnji razvoj lastnih zmogljivosti za odzivanje na naravne in druge nesreče, pri čemer bo upoštevala multiplikativen učinek posameznih virov varnostnih groženj in tveganj. Poudarek bo na dograjevanju infrastrukturnih sistemov, zlasti informacijsko-komunikacijskih, ter izboljševanju pogojev delovanja služb, enot in drugih sestav, ki jih za zaščito, reševanje in pomoč organizirajo društva ter druge nevladne organizacije. Nadaljnji razvoj sil za zaščito, reševanje in pomoč bo temeljil na modularni organiziranosti in prilagodljivosti konkretnim razmeram. Izboljšal se bo tudi položaj reševalcev, ki prostovoljno sodelujejo pri zaščiti in reševanju. Eno od težišč dejavnosti bo tudi krepitev ozaveščenosti in usposobljenosti prebivalstva za izvajanje osebne in vzajemne zaščite.
Republika Slovenija bo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tudi v prihodnje intenzivno sodelovala s sosednjimi državami, še posebej v obmejnih območjih, hkrati pa si bo prizadevala za krepitev mehanizma civilne zaščite Evropske unije kot ključnega mehanizma za zagotavljanje pomoči v razmerah, ki presegajo nacionalne zmogljivosti, in za solidarno zagotavljanje pomoči državam članicam Evropske unije in drugim državam. Na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb bo dejavna tudi v mednarodnih organizacijah, in sicer predvsem v obliki medsebojnega obveščanja o nevarnostih in posledicah naravnih in drugih nesreč ter medsebojne pomoči ob nesrečah.
5.4.3 Odzivanje na omejenost naravnih virov in degradacijo življenjskega okolja
Na področju zaščite naravnih virov in varovanja okolja bo Republika Slovenija upoštevala lastne cilje in standarde in tiste, ki veljajo v Evropski uniji. Njeno odzivanje bo usmerjeno predvsem v zmanjševanje izpusta toplogrednih plinov, ohranjanje biotske raznovrstnosti, zmanjševanje onesnaženosti tal, učinkovito upravljanje z vodami, izboljševanje kakovosti zraka, zmanjševanje količine odpadkov in pospeševanje njihovega recikliranja ter zniževanje emisije hrupa in elektromagnetnih emisij. Pri skrbi za družbeni razvoj se bo upoštevalo vsa zakonsko opredeljena načela varstva okolja, zagotavljalo vključevanje okoljskih vsebin in načel trajnostnega razvoja v programe drugih resorjev ter krepilo zavest državljanov o pomenu varovanja okolja. Republika Slovenija bo vplivala na zmanjševanje onesnaženosti okolja tudi s spodbujanjem uvajanja visoko razvitih tehnologij.
Na področju kmetijske dejavnosti si bo Republika Slovenija prizadevala za ohranjanje, varovanje in širjenje obstoječih kmetijskih zemljišč in drugih potencialov za pridelavo hrane in krme ter prilagajanje kmetijstva posledicam podnebnih sprememb.
Zadostno oskrbo s ključnimi energetskimi viri si bo Republika Slovenija zagotavljala s primerno diverzifikacijo virov preskrbe, posebno pozornost pa bo namenjala tudi večji izrabi lokalnih virov obnovljive energije in prehodu na nadomestne vire. Podpirala bo miroljubno uporabo jedrske energije, ki bo pod mednarodnim jedrsko neširitvenim nadzorom in bo temeljila na upoštevanju najvišjih meril tehnične in fizične varnosti.
5.4.4 Odzivanje na zdravstveno-epidemiološke grožnje
Republika Slovenija si bo na področju zdravstvenega varstva prizadevala vzpostaviti učinkovit sistem za hitro odkrivanje zdravstveno-epidemioloških groženj, ki so posledica spremenjenih naravnih okoliščin ali pa so povezane z delovanjem človeka ter sistem za ustrezno odzivanje vseh zdravstvenih služb in drugih družbenih struktur na navedene grožnje. Še večjo pozornost bo namenila preventivi pred posebej nevarnimi boleznimi živali in pred boleznimi, ki se z živali prenašajo na človeka.
Republika Slovenija si bo prizadevala za še tesnejše sodelovanje s sistemi za zgodnje odkrivanje in obvladovanje zdravstveno-epidemioloških groženj v državah članicah Evropske unije in s tovrstnim sistemom Svetovne zdravstvene organizacije.
5.4.5 Odzivanje na dejavnike negotovosti
Za prihodnost pričakovane bolj ali manj zaostrene in zapletene gospodarske in družbene razmere bodo nosilcem politične oblasti, državnim organom in gospodarskim subjektom narekovale sprejemanje takšnih odločitev, ki bodo zmanjševale verjetnost, da različne oblike socialnih napetosti in nestabilnosti prerastejo v neposredno grožnjo nacionalni varnosti Republike Slovenije.
Republika Slovenija se bo na revščino in druge oblike socialne negotovosti kot družbeni, gospodarski in politični problem v državi odzivala s spodbujanjem bolj učinkovitega delovanja trga ob hkratnih ukrepih in usmerjenih posegih države na različnih ravneh, vključno s spodbujanjem humanitarne dejavnosti in z usmerjenim delovanjem socialnih služb.
Naraščanje brezposelnosti bo Republika Slovenija omejevala s subvencioniranjem delovnega časa ter s širjenjem javnih del in ukrepov aktivne politike zaposlovanja, izobraževanja, prezaposlovanja in samozaposlovanja.
Zaradi negativnega demografskega trenda v družbi in staranja njenega prebivalstva bo Republika Slovenija skrbela za finančno vzdržno in uravnoteženo politiko na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja z izvajanjem akcijskih načrtov pristojnih resornih organov in s pravično porazdelitvijo bremen med upravičenci pokojninskega in invalidskega zavarovanja, poleg tega pa bo skrbela za ustvarjanje boljših življenjskih možnosti mladega dela prebivalstva in izvajala premišljeno imigracijsko politiko.
Republika Slovenija bo zaradi zagotovitve učinkovitega delovanja kritične infrastrukture vzpostavila enotno načrtovanje ukrepov za njeno zaščito v različnih razmerah. To načrtovanje bo temeljilo na medresorsko usklajenem zaznavanju ogrožanja kritične infrastrukture države in zagotavljanju ustreznega odzivanja na te grožnje.
Republika Slovenija bo pri načrtovanju in izvajanju zaščite kritične infrastrukture zagotovila ustrezno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem ter med lastniki in upravljavci kritične infrastrukture. Vse to bo usklajeno s politiko, načeli ter ukrepi, ki jih na tem področju uveljavljata Evropska unija in Nato.
6. Sistem nacionalne varnosti Republike Slovenije
6.1 Temelji sistema nacionalne varnosti
Republika Slovenija ima za zagotavljanje nacionalne varnosti vzpostavljen sistem nacionalne varnosti, ki temelji na političnih, pravnih, gospodarskih, socialno-zdravstvenih, informacijskih, infrastrukturnih, znanstveno-tehnoloških, izobraževalnih in drugih temeljih ter zmogljivostih države. Pomemben nacionalnovarnostni temelj je tudi dosežena stopnja varnostne kulture v družbi.
Dinamično spreminjanje sodobnega varnostnega okolja ter kompleksnost varnostnih groženj in tveganj v njem, zahtevajo tudi organizacijsko povezanost posameznih resornih politik, pomembnih z vidika zagotavljanja nacionalne varnosti, v skladno celoto ter organizacijsko prožnost in prilagodljivost sistema nacionalne varnosti in njegovih podsistemov. Le tako je mogoče zagotoviti skladno in pravočasno odzivanje države na celoten spekter sodobnih virov ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti.
6.2 Organiziranost sistema nacionalne varnosti
Zagotavljanje nacionalne varnosti Republike Slovenije temelji na delovanju obrambnega sistema, sistema notranje varnosti ter sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot podsistemov sistema nacionalne varnosti, vključuje pa tudi zunanjepolitične, gospodarske, informacijske in druge dejavnosti, ki neposredno vplivajo na nacionalno varnost. Navedene (pod)sisteme se bo tudi v prihodnje nadgrajevalo, predvsem pa povezovalo v skladno celoto z namenom povečevanja učinkovitosti celotnega nacionalnovarnostnega sistema.
Obrambni sistem
Obrambni sistem Republike Slovenije predstavlja celoto političnih, normativnih, organizacijskih, vojaških, kadrovskih, materialno-finančnih, obveščevalno-varnostnih, informacijsko-komunikacijskih, razvojno-raziskovalnih, izobraževalnih in drugih dejavnosti, ki jih organizira država za učinkovito zagotavljanje obrambe. Tvorijo ga Slovenska vojska kot nosilka vojaške obrambe in razvoja vojaških zmogljivosti ter nevojaški deli obrambnega sistema, ki oblikujejo in izvajajo obrambno politiko, zagotavljajo pogoje za delovanje celotnega obrambnega sistema, zagotavljajo nevojaške zmogljivosti za podporo Slovenski vojski in zavezniškim silam ter izvajajo priprave in ukrepe za potrebe obrambe države in delovanje obrambnega sistema v kriznih razmerah. V obrambni sistem se z izvajanjem dejavnosti, ki prispevajo k obrambi države, vključujejo tudi drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ter civilno družbene organizacije, ki so posebnega pomena za obrambo.
Obrambni sistem se bo s svojo strukturo in organiziranostjo odzival na spremembe v mednarodnem varnostnem okolju ter spremljal razvoj in odzivanje sodobnih obrambnih sistemov v svetu. Pri tem se bodo poleg sprejetih zavez, ki izhajajo iz članstva v Natu in drugih mednarodnih organizacijah, upoštevala načela uravnoteženosti med potrebami in zmožnostmi, kar pomeni določanje prioritet glede na geografsko umeščenost in značilnosti Republike Slovenije, kot tudi načela sodobne vojaške organiziranosti in slovenske vojaške tradicije.
Republika Slovenija bo obseg in strukturo obrambnega sistema prilagodila dolgoročni razpoložljivosti svojih človeških, materialnih in finančnih virov. Skrbela bo za pravočasno vzpostavljanje načrtovanih obrambnih sil in zmogljivosti ter njihov uravnotežen razvoj in si prizadevala za čim večjo učinkovitost obrambnega sistema. Potrebne sistemske spremembe bo oprla na primerno spremenjene in dopolnjene normativne podlage.
Razvoj obrambnega sistema Republike Slovenije bo usmerjen v zagotavljanje njegove še večje povezljivosti v okviru kolektivne obrambe Nata ter skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije. Razvoj Slovenske vojske se bo nadaljeval skladno s sprejetimi oziroma prenovljenimi dolgoročnimi in srednjeročnimi razvojnimi programi ter sprejetimi cilji sil Nata. Prednost bo imelo zagotavljanje ključnih zmogljivosti, pripravljenosti in uporabnosti sil Slovenske vojske. Razvoj ključnih zmogljivosti bo upošteval ugotovitve analiz in spremembe v strateškem okolju.
Poleg zagotavljanja zmogljivosti za vojaško obrambo kot temeljnega poslanstva Slovenske vojske, bo poudarek tudi na zagotavljanju zmogljivosti in sposobnosti Slovenske vojske za izvajanje njenih drugih nalog, kot so vojaško prispevanje k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti, sodelovanje pri zaščiti in reševanju ter podpora drugim državnim organom in organizacijam pri zagotavljanju varnosti.
Razvoj dela obrambnega sistema bo usmerjen v zagotavljanje nevojaških zmogljivosti za podporo delovanju Slovenske vojske in zavezniških sil na ozemlju Republike Slovenije ter v mednarodnih operacijah in misijah. Ukrepi, naloge in aktivnosti tega dela obrambnega sistema se načrtujejo s ciljem zagotoviti celovito pripravljenost za pravočasno in učinkovito odzivanje države na vse vrste virov ogrožanja in tveganja od mirnodobnih kriz do vojne.
Sistem notranje varnosti
Sistem notranje varnosti predstavljajo institucionalni nosilci varnostnih nalog. V ta sistem so vključeni tudi pravosodni in drugi državni organi ter institucije, ki z uresničevanjem nalog prispevajo k notranji stabilnosti in varnosti. Republika Slovenija za zagotavljanje notranje varnosti razvija učinkovit, fleksibilen in odziven varnostni sistem ter omogoča sodelovanje in vključevanje drugih subjektov pri opravljanju zadev in nalog javne varnosti. Notranjo varnost zagotavlja z delovanjem institucij javne varnosti, policije, državnega tožilstva, inšpekcijskih in nadzornih organov, obveščevalno-varnostnih služb, drugih državnih organov, organizacij z javnimi pooblastili, različnih varnostnih služb in organizacij zasebnega prava ter organov lokalne samouprave na temelju njihovega medsebojnega sodelovanja, tako v Republiki Sloveniji, kot na mednarodni ravni. Pri upravljanju zadev javne varnosti se vzpostavlja tudi sodelovanje z organizacijami, združenji in iniciativami državljanov, lokalno skupnostjo ter v okvirih javno-zasebnega partnerstva.
Nadaljevalo se bo s krepitvijo pripravljenosti za preprečevanje in obvladovanje sodobnih virov ogrožanja, varovanje kritične infrastrukture in izboljševanje kakovosti varovanja premoženja na vseh ravneh.
Razvoj sistema notranje varnosti bo na normativnem in organizacijskem področju usmerjen v dejavnosti za zagotavljanje večje stopnje notranje varnosti, s poudarkom na razvoju območja svobode, vladavine prava in človekovih pravic, razvoju in izvajanju nalog nacionalnega preiskovalnega urada, nacionalnega organa za varnost prometa, nacionalnega forenzičnega laboratorija ter razvijanje in pospeševanje preventivne dejavnosti na vseh področjih notranje varnosti.
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je namenjen zagotavljanju varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami s ciljem zmanjšanja števila nesreč ter preprečitve oziroma zmanjšanja žrtev in drugih posledic teh nesreč. Kot nesreča se obravnavajo tudi posledice vojne, uporabe orožij ali sredstev za množično uničevanje ter posledice terorističnih napadov in drugih oblik množičnega nasilja. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami obsega programiranje, načrtovanje, organiziranje, izvajanje, nadzor in financiranje ukrepov ter dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami zagotavljajo v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti prebivalci Republike Slovenije bodisi kot posamezniki bodisi prostovoljno organizirani v društva, strokovna združenja ter druge nevladne organizacije, ki opravljajo dejavnost, pomembno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, javne reševalne službe, gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter lokalne skupnosti in država.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami se uresničuje kot enoten in celovit podsistem nacionalne varnosti na ravni lokalne oziroma širše samoupravne skupnosti, regije in države. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je povezan z drugimi podsistemi sistema nacionalne varnosti in je vpet v mednarodne mehanizme na tem področju.
Razvoj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na normativnem in organizacijskem področju bo usmerjen v dejavnosti za uspešno prilagoditev novi pokrajinski organiziranosti Republike Slovenije, uveljavljanju celovitega pristopa k varstvu pred nesrečami s poudarkom na preventivnih dejavnostih, številčnemu zmanjšanju dolžnostnih sestav ob hkratnem povečanju učinkovitosti vseh sil za zaščito, reševanje in pomoč ter krepitvi zmožnosti za vzajemno zagotavljanje reševalne pomoči v okviru Evropske unije in z državami v regiji.
6.3 Upravljanje in vodenje sistema nacionalne varnosti
Skladno s parlamentarno organiziranostjo državne oblasti v Republiki Sloveniji so v upravljanje in vodenje sistema nacionalne varnosti vključeni organi zakonodajne in izvršilne veje oblasti.
Državni zbor, ki predstavlja politično (institucionalno) raven upravljanja in vodenja sistema nacionalne varnosti, določa zakonske okvire in dolgoročne smernice razvoja nacionalnovarnostne politike in sistema nacionalne varnosti. S sprejemanjem državnega proračuna zagotavlja materialne možnosti za uresničevanje nacionalnovarnostne politike in preko pristojnih delovnih teles izvaja nadzor nad področjem nacionalne varnosti, predvsem pa nad zakonitostjo dela obveščevalnih in varnostnih služb.
Predsednik republike je po ustavi vrhovni poveljnik obrambnih sil Republike Slovenije.
Vlada, ki kot nosilka izvršilne veje oblasti predstavlja politično-izvršilno raven upravljanja in vodenja sistema nacionalne varnosti, usmerja in usklajuje izvajanje nacionalnovarnostne politike in delovanje sistema nacionalne varnosti na vseh ravneh in v ta namen sprejema potrebne politične, pravne, organizacijske, finančne in druge ukrepe.
Kot svoj posvetovalni in usklajevalni organ za področje nacionalne varnosti ima vlada Svet za nacionalno varnost, aktivnosti za delovanje Sveta za nacionalno varnost pa operativno usklajuje njegov sekretariat. Svet za nacionalno varnost usklajuje nacionalnovarnostno politiko ter usmerja in usklajuje dejavnosti, ki se izvajajo zaradi uresničevanja interesov in ciljev nacionalne varnosti Republike Slovenije.
Vlada bo v naslednjem obdobju delovanje še v večji meri prilagodila novim zahtevam pri vodenju sistema nacionalne varnosti s ciljem učinkovitejšega odzivanja države na možne grožnje in tveganja nacionalne varnosti.
Na normativnem in organizacijskem področju se bo na ravni države nadaljevalo z uveljavljanjem usklajenih postopkov, mehanizmov in ukrepov za učinkovito odzivanje na vse vire ogrožanj in varnostnih tveganj v nacionalnem okolju ter za prispevanje k obvladovanju kriz v mednarodnem okolju. Pri tem bodo upoštevana načela kriznega upravljanja in rešitve na področju kriznega upravljanja, uveljavljene v Evropski uniji in Natu. S tem bodo zagotovljeni pogoji za učinkovito načrtovanje in izvajanje priprav v posameznih podsistemih sistema nacionalne varnosti.
Republika Slovenija bo za pravočasno, usklajeno in učinkovito odzivanje v razmerah, ki presegajo zmožnosti posameznih podsistemov nacionalne varnosti, nadgradila sistem nacionalne varnosti, zlasti pa njegov upravljalno-vodstveni podsistem, z namenom povečanja sposobnosti države za učinkovito soočanje s kompleksnimi kriznimi pojavi. Za usklajevanje različnih vidikov kriznega upravljanja v državi bo ustanovljen poseben nacionalni organ.
V postopku oblikovanja in uveljavljanja pokrajin kot širših samoupravnih skupnosti, se bo proučilo in novi politično-teritorialni organiziranosti po potrebi prilagodilo tudi posamezne naloge in pristojnosti na različnih področjih in podsistemih nacionalne varnosti.
7. Uresničevanje in dopolnjevanje resolucije
Uresničevanje te resolucije bo na podlagi pristojnosti, ki jih določajo ustava, zakoni, poslovnik Državnega zbora in odloki, izdani na podlagi tega poslovnika, spremljal Državni zbor neposredno in preko pristojnih delovnih teles. Državni zbor bo po potrebi celovito ocenil uveljavljanje resolucije ter jo dopolnil.
8. Začetek veljavnosti resolucije
Ta resolucija začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem uveljavitve te resolucije preneha veljati Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 56/01).
Št. 200-01/10-5/22
Ljubljana, dne 26. marca 2010
EPA 857-V
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik