Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/2010 z dne 22. 3. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/2010 z dne 22. 3. 2010

Kazalo

1003. Odlok o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Log - Dragomer, stran 3289.

Na podlagi 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 30. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo – EZ-UPB2 in 70/08), 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 72/08) in 16. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 25. redni seji dne 10. 3. 2010 sprejel
O D L O K
o dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Občini Log - Dragomer
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) Ta odlok določa način izvajanja izbirne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina na območju Občine Log - Dragomer (v nadaljevanju: Občina).
(2) Gospodarska javna služba iz prejšnjega odstavka se izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(3) Ta odlok je tudi koncesijski akt za izvajanje javne službe iz prvega odstavka tega člena.
2. člen
(pojmi in izrazi v odloku)
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
– distribucija: transport zemeljskega plina po distribucijskem omrežju;
– distribucijsko omrežje: je energetsko omrežje od prenosnega omrežja do končnega odjemalca;
– sistemske storitve: so storitve, ki omogočajo nemoteno, zanesljivo in kvalitetno delovanje energetskih sistemov;
– sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina: je pravna oseba, ki je v skladu z zakonom na podlagi tega odloka določena za opravljanje dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina;
– omrežnina: je del cene za uporabo plinovodnega omrežja, ki je namenjen plačevanju izvajanja javne službe iz tega odloka in pokrivanju stroškov sistemskih storitev;
– končni odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki kupuje energijo za lastno končno rabo;
– javna služba: je dejavnost sistemskega operaterja;
– koncedent: je Občina;
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina po tem odloku;
– koncesionar: je pravna oseba, ki izvaja javno službo dejavnost sistemskega operaterja po tem odloku na podlagi koncesije;
– Agencija za energijo: Javna agencija Republike Slovenije za energijo.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v zakonih in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
3. člen
(opredelitev javne službe)
(1) Gospodarska javna služba dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina obsega:
– distribucijo zemeljskega plina po plinovodnem omrežju ter obratovanje, vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja,
– zanesljivost oskrbe z zemeljskim plinom s tem, da zagotavlja ustrezno zmogljivost in zanesljivost omrežja,
– ekonomsko zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti omrežja, da omogoča razumne zahteve za priključitev in dostop do omrežja,
– nediskriminatorno obravnavanje končnih odjemalcev,
– zagotavljanje potrebnih podatkov sistemskim operaterjem drugih omrežij, s katerimi je omrežje, ki ga uporablja, povezano,
– zagotavljanje potrebnih podatkov končnim odjemalcem za učinkovit dostop do omrežja,
– napoved porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja in upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih,
– izgradnjo distribucijskega plinovodnega omrežja na območju Občine Log - Dragomer v skladu z občinskimi prostorskimi načrti in drugimi ustreznimi akti in dokumentacijo,
– pridobitev projektov, pridobitev gradbenih in drugih upravnih dovoljenj za izgradnjo distribucijskih omrežij ter upravnih in drugih dovoljenj za njihovo obratovanje.
(2) Dejavnost sistemskega operaterja obsega tudi dejavnosti in naloge, določene v drugih predpisih, ki na podlagi Energetskega zakona določajo vsebino gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije po tem odloku.
4. člen
(območje izvajanja javne službe)
(1) Za izvajanje javne službe po tem odloku se podeli koncesija za celotno območje Občine.
(2) Koncesionar pridobi izključno pravico izvajanja te javne službe na celotnem območju Občine.
(3) Koncesionar izvaja javno službo po tem odloku v svojem imenu in za svoj račun.
5. člen
(oskrba z zemeljskim plinom)
Pri izdelavi občinskega prostorskega načrta (OPN) in občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) mora izdelovalec, kjer je to mogoče, prednostno predvideti oskrbo objektov iz sistema oskrbe s plinom, v skladu s predhodnimi pogoji in soglasji izvajalca javne službe.
III. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
6. člen
(omrežnina)
(1) Naloge in dejavnosti, ki predstavljajo javno službo sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, se financirajo iz omrežnine za distribucijo plina, ki jo plačujejo končni odjemalci sistemskemu operaterju.
(2) Višino omrežnine določi koncesionar v skladu z akti, ki jih na podlagi Energetskega zakona izda Agencija za energijo. Pred objavo omrežnine v Uradnem listu Republike Slovenije mora koncesionar pridobiti soglasje Agencije za energijo.
(3) Koncesionar zaračunava končnim odjemalcem omrežnino v skladu z Energetskim zakonom, aktom, ki ureja določitev metodologije za obračunavanje omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugimi predpisi.
7. člen
(drugi prihodki koncesionarja)
Koncesionar pridobiva dohodke tudi od priključitev in ostalih storitev, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja.
IV. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA
8. člen
(javna pooblastila)
Koncesionar ima pri izvajanju gospodarske javne službe poleg javnih pooblastil na podlagi zakona tudi naslednja javna pooblastila:
– izdaja sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina,
– izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja,
– v zvezi z izvajanjem dejavnosti daje v postopku priprave prostorskih aktov smernice in mnenja na načrtovane prostorske ureditve skladno s predpisi o urejanju prostora, če z zakonom ni predpisano drugače,
– določa projektne pogoje in pogoje za priključitev objektov na distribucijsko omrežje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, skladno s predpisi o graditvi objektov, kolikor ni z zakonom predpisano drugače,
– daje soglasja k projektnim rešitvam in soglasja h gradnjam za načrtovane posege v območje varovalnih pasov distribucijskih omrežij, skladno s predpisi o graditvi objektov, kolikor ni z zakonom predpisano drugače,
– odloča za vsako posamezno priključitev odjemalca na distribucijsko omrežje,
– izdaja strokovna mnenja za načrtovane posege v območjih varovalnih pasov,
– vodi kataster distribucijskega plinovodnega omrežja in naprav v skladu z veljavnimi predpisi, ob uporabi veljavnih standardov ter druge evidence.
9. člen
(obveznosti koncesionarja)
Koncesionar mora pri opravljanju dejavnosti, ki je predmet koncesije, upoštevati naslednje:
– dejavnost je dolžan izvajati v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo,
– dela mora izvajati v skladu s pravili stroke, veljavnimi standardi in normativi;
– obstoječo in zgrajeno infrastrukturo je dolžan tekoče in investicijsko vzdrževati in ustrezno škodno zavarovati;
– dolžan je izdelati napoved in načrt porabe zemeljskega plina z uporabo metode celovitega načrtovanja, z upoštevanjem varčevalnih ukrepov pri porabnikih;
– dolžan je najmanj enkrat letno informirati odjemalce o gibanjih in značilnostih porabe zemeljskega plina na distribucijskem omrežju, kjer koncesionar opravlja javno službo;
– dolžan je izpolnjevati druge obveznosti, ki so določene z zakonom, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
10. člen
(sistemska obratovalna navodila)
(1) Koncesionar izda sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina (v nadaljevanju: sistemska obratovalna navodila), ki urejajo obratovanje in način vodenja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
(2) Sistemska obratovalna navodila predvsem obsegajo:
– tehnične in druge pogoje za obratovanje omrežja z namenom zanesljive in kvalitetne oskrbe,
– način zagotavljanja sistemskih storitev,
– postopke obratovanja distribucijskega omrežja v kriznih stanjih,
– tehnične in druge pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje,
– tehnične pogoje za medsebojne priključitve in delovanja omrežij različnih sistemskih operaterjev.
(3) Pred objavo sistemskih obratovalnih navodil mora koncesionar pridobiti soglasje Agencije za energijo, kolikor je tako predpisano z zakonom.
(4) Koncesionar mora sistemska obratovalna navodila objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi.
11. člen
(splošni pogoji)
(1) Koncesionar izdaja splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja po predhodnem soglasju pristojnega organa Občine in v skladu z metodologijo Agencije za energijo. Pred objavo splošnih pogojev je potrebno pridobiti soglasje Agencije za energijo, v kolikor je tako predpisano z zakonom.
(2) Koncesionar mora splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije in na način, kot to določajo občinski predpisi.
(3) V splošnih pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja morajo biti določeni ukrepi varstva potrošnikov, ki se nanašajo na vsebino pogodbe med izvajalcem in odjemalcem, zagotavljanje ustreznega vnaprejšnjega opozorila o spremembi pogodbe in podatkov o omrežnini in cenah, različne možnosti plačila ter postopke odločanja o njihovih pritožbah.
12. člen
(kataster omrežja in infrastrukture)
(1) Koncesionar za plinovodno omrežje vodi kataster distribucijskega omrežja in naprav, ki jih uporablja, vključno z zbirko podatkov o končnih odjemalcih. Podatke o katastru koncesionar posreduje Občini, ki zagotavlja vključitev teh podatkov v geografski informacijski sistem občine.
(2) V katastrih in zbirkah podatkov so le tisti osebni podatki, ki so navedeni v soglasjih k priključitvi na omrežje oziroma v pogodbah o priključitvi na omrežje ter pogodbah o dostopu do distribucijskega omrežja. S temi podatki koncesionar ravna v skladu s predpisi o varstvu osebnih podatkov in jih je dolžan dajati na vpogled samo pristojnemu organu oziroma od njega pooblaščenim organom v okviru nadzora, in končnemu uporabniku na njegovo zahtevo v delu, v katerem se nanašajo nanj, ter organom, za katere tako določa zakon. Določba tega odstavka se ne uporablja za podatke, za katere je treba postopati po določbah zakona, ki ureja dostopu do informacij javnega značaja.
V. DISTRIBUCIJSKO OMREŽJE
13. člen
(definicija distribucijskega omrežja)
(1) Distribucijsko omrežje je energetsko omrežje od prenosnega omrežja do končnega odjemalca.
(2) Distribucijsko omrežje med drugim sestavljajo glavni plinovodi, priključni plinovodi, merilne in merilno regulacijske postaje, odorirne naprave, naprave za katodno zaščito, naprave za daljinski prenos podatkov ter drugi objekti in naprave, ki so namenjene oskrbi končnih uporabnikov z zemeljskim plinom. Distribucijsko omrežje upravlja in vzdržuje koncesionar, z izjemo priključnega plinovoda. Priključni plinovod je v lasti končnega uporabnika in ga koncesionar vzdržuje na stroške lastnika.
(3) Priključni plinovod je plinovod za distribucijo zemeljskega plina od glavnega plinovoda do izstopnega mesta z vključno glavno plinsko zaporno pipo na koncu priključnega plinovoda za posamezno zgradbo.
14. člen
(vzdrževanje in gradnja distribucijskega omrežja)
(1) Koncesionar je dolžan vzdrževati in graditi distribucijsko omrežje, s katerim izvaja javno službo tako, da ves čas ohranja njegovo nezmanjšano funkcionalnost, obratovalno usposobljenost in varnost delovanja.
(2) Koncesionar bo gradil distribucijsko omrežje na tistem območju Občine, kjer je predvidena plinifikacija v skladu z občinskimi prostorskimi akti in mu bo hkrati Agencija za energijo zagotovila povrnitev upravičenih stroškov obratovanja v skladu z aktom o določitvi metodologije za določitev omrežnine in kriterijev za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena stroške gradnje in vzdrževanja priključnega plinovoda nosi končni uporabnik, če ni dogovorjeno drugače.
VI. PRIKLJUČITEV KONČNEGA UPORABNIKA NA OMREŽJE
15. člen
(priključitev na distribucijsko omrežje)
(1) Priključitev končnih uporabnikov na distribucijsko omrežje, urejanje pogodbenih razmerij v zvezi s priključitvijo in dostopom končnega uporabnika do distribucijskega omrežja, začasna ustavitev ter ustavitev distribucije končnemu uporabniku po predhodnem obvestilu ali brez obvestila in ponovna priključitev se izvajajo pod pogoji in na način, kot to določajo Energetski zakon, splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja ter sistemska obratovalna navodila.
(2) Priključitev končnega uporabnika na omrežje lahko izvede le koncesionar.
16. člen
(vloga za priključitev)
(1) Koncesionar mora na podlagi popolne pisne vloge izdati odločbo o soglasju za priključitev končnega uporabnika na distribucijsko plinovodno omrežje v roku, določenem s prepisi, ki urejajo splošni upravni postopek. Pogoji za izdajo soglasja ter za zavrnitev izdaje soglasja za priključitev so določeni v splošnih pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja.
(2) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja odloča Agencija za energijo.
(3) Po dokončnosti odločbe o soglasju je dolžan koncesionar priključiti končnega uporabnika omrežja na distribucijsko omrežje, če priključni plinovod izpolnjuje tehnične in druge pogoje, določene s sistemskimi obratovalnimi navodili in splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja.
17. člen
(povračilo škode)
Koncesionar ima pravico do povračila škode, ki je nastala zaradi ravnanj končnega uporabnika omrežja, zaradi katerih mu je ustavil distribucijo.
18. člen
(neupravičen odjem)
(1) Samovoljna priključitev objekta ali dela objekta na distribucijsko omrežje ter kasnejši odjem plina brez soglasja koncesionarja ali na način, ki ni v skladu s tem odlokom in izdanim predhodnim ali dokončnim soglasjem, se šteje za neupravičen odjem.
(2) Končni uporabnik mora koncesionarju plačati vse stroške in povrniti vso škodo, ki jo je povzročil z neupravičeno priključitvijo in neupravičenim odjemom, skladno z določili splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja.
(3) Koncesionar končnemu uporabniku zaračuna neupravičeno uporabo distribucijske zmogljivosti in količine zemeljskega plina odvzete v času trajanja neupravičenega odjema po cenah veljavnih na dan obračuna, in sicer iz cenika Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o., za dobavo zemeljskega plina, postavke iz prodajne skupine PS1 in cene za distribucijo zemeljskega plina za odjemno skupino C(DK1) iz akta o določitvi omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja zemeljskega plina.
19. člen
(obveznost priključitve na distribucijsko omrežje in uporaba zemeljskega plina)
(1) Na območju Občine, kjer je to mogoče, velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina in uporabe plina.
(2) Obveznost priključitve ne velja v primeru, da objekt v celoti uporablja obnovljive vire energije za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne vode. V primeru, da objekt zadovoljuje potrebe po ogrevanju in pripravi tople sanitarne vode samo delno z obnovljivi viri energije, še vedno za preostali del velja obveznost priključitve na distribucijsko omrežje zemeljskega plina.
(3) Obvezno se na distribucijsko omrežje priključujejo objekti, ki bodo zgrajeni na območju občine, kjer je omrežje že zgrajeno in obstajajo za to tehnične možnosti.
(4) V primeru novogradenj je investitor dolžan na območju izvajanja javne službe iz tega odloka, kjer omrežje še ni zgrajeno, območje pa je po prostorskih načrtih določeno za gradnjo plinovodnega omrežja, začasno uporabiti kot vir energije utekočinjen naftni plin (UNP) do izgradnje plinovodnega omrežja. Uporabniki UNP iz tega odstavka so se dolžni priključiti na plinovodni sistem po pridobljenem uporabnem dovoljenju plinovodnega omrežja, na katerega se bodo priključili.
(5) Aktivnosti pri gradnji plinovodnega omrežja in notranje plinske napeljave za začasno oskrbo z UNP je treba projektno in izvedbeno predvideti tako, da ob prevezavi zgrajenega omrežja na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ni tehničnih ovir oziroma neusklajenosti in nikakršnih finančnih ali drugih obveznosti investitorja ali Občine do koncesionarja ali lastnikov objektov. Konkretna določila poda koncesionar kot sistemski operater ob izdaji soglasja za izvedbo začasne oskrbe z UNP.
(6) Vgradnja novega ali zamenjava obstoječega kotla na plin s povezanimi deli na plinovodnih instalacijah mora biti projektirana in izdelana v skladu s sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar, splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja in posamičnim aktom sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Tovrstne obveznosti veljajo tako za obstoječe objekte kot za novogradnje.
(7) Obstoječi objekti na območju Občine, ki zamenjujejo ali prenavljajo sistem ogrevanja, se morajo priklopiti na distribucijsko omrežje skladno s splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja. Ti objekti začnejo uporabljati zemeljski plin ob zamenjavi ali prenovi kurilnih naprav.
20. člen
(neodplačno obremenjevanje nepremičnin v lasti občine s stvarnimi pravicami)
Obremenjevanje nepremičnin v lasti Občine s stvarnimi pravicami in obligacijskimi pravicami za namen gradnje, obratovanja, dostopa, vzdrževanja ter nadzora plinovodnega omrežja, objektov in naprav je neodplačno. Pogodbe se sklepajo v javno korist za čas obratovanja infrastrukture v korist lastnika oziroma upravljavca posamezne infrastrukture.
VII. RAZMERJA SISTEMSKEGA OPERATERJA DO KONČNIH UPORABNIKOV
21. člen
(pravice končnih uporabnikov)
Končni uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev sistemskega operaterja,
– do priklopa na distribucijsko omrežje pod pogoji in na način, določen v Energetskem zakonu, drugimi predpisi, splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja ter tem odloku,
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
22. člen
(dolžnosti končnih uporabnikov)
(1) Končni uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– da se v okviru območja koncesije priključijo na omrežje v skladu z 19. členom tega odloka,
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe,
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami,
– omogočiti neoviran dostop do vseh objektov in naprav, ki so del infrastrukture javnih služb oziroma so nanjo priključene,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti sistemskemu operaterju vsako spremembo,
– posredovati sistemskemu operaterju potrebne podatke za vodenje katastra – zbirk podatkov,
– spoštovati splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijska omrežja.
(2) Če končni uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, koncesionar o tem obvesti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi končnemu uporabniku, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
23. člen
(obveznost lastnika nepremičnine)
(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja mora lastnik nepremičnine, preko katere je nujno potreben dostop do infrastrukture, dovoliti dostop do infrastrukture.
(2) Za razlastitev in omejitve lastninske pravice na nepremičninah za gradnjo, rekonstrukcijo in izvajanje del ter prevzem objektov oziroma zemljišč, ki so potrebni za distribucijo zemeljskega plina, se uporabljajo določila Energetskega zakona in določila zakona, ki določa urejanje prostora.
(3) Če ni mogoče določiti končnega uporabnika storitev koncesionirane gospodarske javne službe, je končni uporabnik storitev lastnik nepremičnine ali pri večstanovanjski stavbi lastnik posameznega dela nepremičnine, na katero se nanaša izvedba storitve. Če je lastnikov nepremičnine več, imajo skupaj nerazdelne pravice in obveznosti končnega uporabnika storitev.
VIII. OBLIKA IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
24. člen
(način podelitve koncesije)
(1) Za izvajanje izbirne gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina se podeli koncesija.
(2) Koncesija po tem odloku se podeli brez javnega razpisa neposredno družbi Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., Verovškova ulica 70, Ljubljana, v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. O vlogi sistemskega operaterja za podelitev koncesije odloči z odločbo v upravnem postopku pristojni organ Občine.
(3) Na podlagi odločbe iz prejšnjega odstavka Občina s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo, skladno z določili tega odloka.
(4) Organ koncedenta, pristojen za izdajo upravnih odločb in drugih upravnih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
IX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
25. člen
(pogoji)
(1) Koncesionar mora ves čas trajanja koncesijskega razmerja izpolnjevati naslednje pogoje:
– imeti mora veljavno licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
– biti mora lastnik obstoječe infrastrukture za opravljanje gospodarske javne službe oziroma mora imeti z lastnikom sklenjeno pogodbo o njeni uporabi za čas trajanja koncesije.
(2) To določilo ne velja za priključni plinovod.
X. RAZMERJA KONCESIONARJA DO KONCEDENTA
26. člen
(začetek in trajanje koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje za dejavnost koncesionarja nastane s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost koncesionarja je 35 let od sklenitve koncesijske pogodbe oziroma od dne, določenega v pogodbi.
27. člen
(način izvajanja javne službe)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v Energetskem zakonu, drugih zakonih, tem odloku, sistemskih obratovalnih navodilih, splošnih pogojih za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
28. člen
(prenos deleža na osebe zasebnega prava)
V primeru, če se večinski poslovni delež v koncesionarju prenese na osebe zasebnega prava ali osebe javnega prava, v katerih imajo delež osebe zasebnega prava, koncedent lahko razdre koncesijsko pogodbo.
29. člen
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,
– da zagotavlja takšne pogoje izvajanja, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev, pri čemer se viri financiranja in druga finančna vprašanja izvajanja koncesije uredijo v koncesijski pogodbi,
– da sankcionira morebitne druge nepooblaščene izvajalce, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju Občine,
– da so upravičenja na zemljiščih iz območja izvajanja javne službe, ki jih koncedent zagotovi koncesionarju in na podlagi katerih pridobi koncesionar pravico gradnje infrastrukture in izvajanje javne službe, neodplačna,
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah končnih uporabnikov.
(2) Pravice koncendenta so zlasti:
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije. Način izvajanja nadzora se določi v koncesijski pogodbi,
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
30. člen
(pristojnosti župana in občinske uprave)
(1) Če ni drugače določeno je »pristojni organ« po tem odloku občinska uprava.
(2) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in končnega uporabnikov odloča župan.
XI. KONCESIJSKA POGODBA
31. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 15 dni po dokončnosti odločbe o podelitvi koncesije pošlje koncedent izbranemu sistemskemu operaterju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 45 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba z novim ali obstoječim koncesionarjem mora biti sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
32. člen
(koncesijska pogodba)
V koncesijski pogodbi se uredi izvajanje dejavnosti koncesionarja, njegove naloge, odgovornosti in pravice ter obveznosti do koncedenta in končnih uporabnikov. V omenjeni pogodbi je zlasti potrebno urediti vprašanja glede začetka gradnje distribucijskega omrežja ter glede uporabe omrežja in infrastrukture za učinkovito opravljanje nalog koncesionarja po Energetskem zakonu in podzakonskih aktih.
33. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, ki je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
34. člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 35 let od dneva učinkovanja koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem učinkovanja koncesijske pogodbe. Koncesionar mora začeti izvajati koncesijo z dnem, določenim v koncesijski pogodbi, ki je načeloma takoj po sklenitvi koncesijske pogodbe oziroma v primeru, da se sklene nova koncesijska pogodba, takoj po učinkovanju te nove pogodbe, skladno z določili tega odloka.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
XII. PRENOS KONCESIJE
35. člen
(oblika)
(1) Opravljanje koncesionirane javne službe lahko koncesionar prenese na drugo osebo samo, če je prenos predviden v koncesijski pogodbi in v predvidenem obsegu. V nasprotnem primeru je prenos možen samo z dovoljenjem koncedenta.
(2) Koncedent lahko v celoti ali delno prenese opravljanje koncesionirane javne službe na drugo osebo samo v primerih, določenih v koncesijski pogodbi, drugače pa samo s soglasjem koncesionarja.
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
36. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
(2) V primeru prenehanja koncesijskega razmerja mora dotedanji koncesionar pod enakimi pogoji nepretrgano opravljati gospodarsko javno službo, ki je predmet te koncesije, do dneva, ko opravljanje te javne službe prevzame drug izvajalec, če je to objektivno mogoče ali če zakon ne določa drugače, vendar najdlje eno leto.
37. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
(2) Za prenehanje koncesijske pogodbe se, če ni s tem odlokom določeno drugače, uporabljajo splošna pravila pogodbenega prava.
38. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
39. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
40. člen
(sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
41. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje oziroma koncesijska pogodba preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na univerzalne pravne naslednike koncesionarja (pripojitev, spojitev, prenos podjetja, preoblikovanje ipd.).
42. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju z odločbo v upravnem postopku koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju v teh primerih:
– če koncesionar izgubi licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
– če koncesionar brez utemeljenega razloga ne podpiše koncesijske pogodbe v roku, ki je določen s tem odlokom.
(2) Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
43. člen
(odkup koncesije)
(1) Če koncedent ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko pod pogoji iz tega člena uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora hkrati tudi sprejeti nove predpise o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi pravnomočne upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu tržne vrednosti vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev tistih pri koncesionarju zaposlenih delavcev, ki so pri koncesionarju zaposleni zaradi izvajanja javne službe, ki je predmet koncesijske pogodbe ter obvezo po povrnitvi tako nastale škode kot tudi izgubljenega dobička za obdobje do prenehanja koncesijske pogodbe.
44. člen
(odkup objektov in naprav infrastrukture)
(1) S koncesijsko pogodbo se uredi morebitna obveznost ali pravica koncedenta do odkupa dela ali celotne infrastrukture gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije in je v lasti koncesionarja, po prenehanju koncesijskega razmerja.
(2) Vrednost odkupa infrastrukturnih objektov in naprav gospodarske javne službe, ki je predmet koncesije, predstavlja tržna vrednost teh objektov in naprav na dan odkupa, ki jo oceni pooblaščen ocenjevalec vrednosti nepremičnin oziroma strojev in opreme.
XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
45. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju Občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov in programom izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v Občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito v sodelovanju s koncesionarjem nadzor nad izvajanjem ukrepov.
46. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bila kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaljena pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostranski odstop od koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XV. UPORABA PRAVA
47. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in končnimi uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
XVI. PREHODNA IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
(prehodna določba)
Akte iz 10. in 11. člena tega odloka pripravi koncesionar v 6 mesecih po sklenitvi koncesijske pogodbe in jih posreduje Občini oziroma Agenciji v soglasje.
49. člen
Koncesionar je dolžan pričeti z gradnjo distribucijskega omrežja najkasneje v roku enega leta po podpisu koncesijske pogodbe.
50. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-65/2009
Dragomer, dne 10. marca 2010
Župan
Občine Log - Dragomer
Mladen Sumina l.r.