Uradni list

Številka 24
Uradni list RS, št. 24/2010 z dne 22. 3. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 24/2010 z dne 22. 3. 2010

Kazalo

16. Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (MKPOZZ), stran 237.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (MKPOZZ)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma (MKPOZZ), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 4. marca 2010.
Št. 003-02-3/2010-12
Ljubljana, dne 12. marca 2010
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE SVETA EVROPE O PRANJU, ODKRIVANJU, ZASEGU IN ZAPLEMBI PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM, IN O FINANCIRANJU TERORIZMA (MKPOZZ)
1. člen
Ratificira se Konvencija Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, sestavljena v Varšavi 16. maja 2005.
2. člen
Besedilo konvencije se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
COUNCIL OF EUROPE CONVENTION ON LAUNDERING, SEARCH, SEIZURE AND CONFISCATION OF THE PROCEEDS FROM CRIME AND ON THE FINANCING OF TERRORISM
Preamble
The member States of the Council of Europe and the other Signatories hereto,
Considering that the aim of the Council of Europe is to achieve a greater unity between its members;
Convinced of the need to pursue a common criminal policy aimed at the protection of society;
Considering that the fight against serious crime, which has become an increasingly international problem, calls for the use of modern and effective methods on an international scale;
Believing that one of these methods consists in depriving criminals of the proceeds from crime and instrumentalities;
Considering that for the attainment of this aim a well-functioning system of international co-operation also must be established;
Bearing in mind the Council of Europe Convention on Laundering, Search, Seizure and Confiscation of the Proceeds from Crime (ETS No. 141 – hereinafter referred to as "the 1990 Convention");
Recalling also Resolution 1373(2001) on threats to international peace and security caused by terrorist acts adopted by the Security Council of the United Nations on 28 September 2001, and particularly its paragraph 3.d;
Recalling the International Convention for the Suppression of the Financing of Terrorism, adopted by the General Assembly of the United Nations on 9 December 1999 and particularly its Articles 2 and 4, which oblige States Parties to establish the financing of terrorism as a criminal offence;
Convinced of the necessity to take immediate steps to ratify and to implement fully the International Convention for the Suppression of the Financing of Terrorism, cited above,
Have agreed as follows:
Chapter I – Use of terms
Article 1 – Use of terms
For the purposes of this Convention:
a "proceeds" means any economic advantage, derived from or obtained, directly or indirectly, from criminal offences. It may consist of any property as defined in sub-paragraph b of this article;
b "property" includes property of any description, whether corporeal or incorporeal, movable or immovable, and legal documents or instruments evidencing title to or interest in such property;
c "instrumentalities" means any property used or intended to be used, in any manner, wholly or in part, to commit a criminal offence or criminal offences;
d "confiscation" means a penalty or a measure, ordered by a court following proceedings in relation to a criminal offence or criminal offences resulting in the final deprivation of property;
e "predicate offence" means any criminal offence as a result of which proceeds were generated that may become the subject of an offence as defined in Article 9 of this Convention.
f "financial intelligence unit" (hereinafter referred to as "FIU") means a central, national agency responsible for receiving (and, as permitted, requesting), analysing and disseminating to the competent authorities, disclosures of financial information
i concerning suspected proceeds and potential financing of terrorism, or
ii required by national legislation or regulation,
in order to combat money laundering and financing of terrorism;
g "freezing" or "seizure" means temporarily prohibiting the transfer, destruction, conversion, disposition or movement of property or temporarily assuming custody or control of property on the basis of an order issued by a court or other competent authority;
h "financing of terrorism" means the acts set out in Article 2 of the International Convention for the Suppression of the Financing of Terrorism, cited above.
Chapter II – Financing of terrorism
Article 2 – Application of the Convention to the financing of terrorism
1 Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to enable it to apply the provisions contained in Chapters III, IV and V of this Convention to the financing of terrorism.
2 In particular, each Party shall ensure that it is able to search, trace, identify, freeze, seize and confiscate property, of a licit or illicit origin, used or allocated to be used by any means, in whole or in part, for the financing of terrorism, or the proceeds of this offence, and to provide co-operation to this end to the widest possible extent.
Chapter III – Measures to be taken at national level
Section 1 – General provisions
Article 3 – Confiscation measures
1 Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to enable it to confiscate instrumentalities and proceeds or property the value of which corresponds to such proceeds and laundered property.
2 Provided that paragraph 1 of this article applies to money laundering and to the categories of offences in the appendix to the Convention, each Party may, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, by a declaration addressed to the Secretary General of the Council of Europe, declare that paragraph 1 of this article applies
a only in so far as the offence is punishable by deprivation of liberty or a detention order for a maximum of more than one year. However, each Party may make a declaration on this provision in respect of the confiscation of the proceeds from tax offences for the sole purpose of being able to confiscate such proceeds, both nationally and through international cooperation, under national and international tax-debt recovery legislation; and/or
b only to a list of specified offences.
3 Parties may provide for mandatory confiscation in respect of offences which are subject to the confiscation regime. Parties may in particular include in this provision the offences of money laundering, drug trafficking, trafficking in human beings and any other serious offence.
4 Each Party shall adopt such legislative or other measures as may be necessary to require that, in respect of a serious offence or offences as defined by national law, an offender demonstrates the origin of alleged proceeds or other property liable to confiscation to the extent that such a requirement is consistent with the principles of its domestic law.
Article 4 – Investigative and provisional measures
Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to enable it to identify, trace, freeze or seize rapidly property which is liable to confiscation pursuant to Article 3, in order in particular to facilitate the enforcement of a later confiscation.
Article 5 – Freezing, seizure and confiscation
Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to ensure that the measures to freeze, seize and confiscate also encompass:
a the property into which the proceeds have been transformed or converted;
b property acquired from legitimate sources, if proceeds have been intermingled, in whole or in part, with such property, up to the assessed value of the intermingled proceeds;
c income or other benefits derived from proceeds, from property into which proceeds of crime have been transformed or converted or from property with which proceeds of crime have been intermingled, up to the assessed value of the intermingled proceeds, in the same manner and to the same extent as proceeds.
Article 6 – Management of frozen or seized property
Each Party shall adopt such legislative or other measures as may be necessary to ensure proper management of frozen or seized property in accordance with Articles 4 and 5 of this Convention.
Article 7 – Investigative powers and techniques
1 Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to empower its courts or other competent authorities to order that bank, financial or commercial records be made available or be seized in order to carry out the actions referred to in Articles 3, 4 and 5. A Party shall not decline to act under the provisions of this article on grounds of bank secrecy.
2 Without prejudice to paragraph 1, each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to enable it to:
a determine whether a natural or legal person is a holder or beneficial owner of one or more accounts, of whatever nature, in any bank located in its territory and, if so obtain all of the details of the identified accounts;
b obtain the particulars of specified bank accounts and of banking operations which have been carried out during a specified period through one or more specified accounts, including the particulars of any sending or recipient account;
c monitor, during a specified period, the banking operations that are being carried out through one or more identified accounts; and,
d ensure that banks do not disclose to the bank customer concerned or to other third persons that information has been sought or obtained in accordance with sub-paragraphs a, b, or c, or that an investigation is being carried out.
Parties shall consider extending this provision to accounts held in non-bank financial institutions.
3 Each Party shall consider adopting such legislative and other measures as may be necessary to enable it to use special investigative techniques facilitating the identification and tracing of proceeds and the gathering of evidence related thereto, such as observation, interception of telecommunications, access to computer systems and order to produce specific documents.
Article 8 – Legal remedies
Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to ensure that interested parties affected by measures under Articles 3, 4 and 5 and such other provisions in this Section as are relevant, shall have effective legal remedies in order to preserve their rights.
Article 9 – Laundering offences
1 Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to establish as offences under its domestic law, when committed intentionally:
a the conversion or transfer of property, knowing that such property is proceeds, for the purpose of concealing or disguising the illicit origin of the property or of assisting any person who is involved in the commission of the predicate offence to evade the legal consequences of his actions;
b the concealment or disguise of the true nature, source, location, disposition, movement, rights with respect to, or ownership of, property, knowing that such property is proceeds;
and, subject to its constitutional principles and the basic concepts of its legal system;
c the acquisition, possession or use of property, knowing, at the time of receipt, that such property was proceeds;
d participation in, association or conspiracy to commit, attempts to commit and aiding, abetting, facilitating and counselling the commission of any of the offences established in accordance with this article.
2 For the purposes of implementing or applying paragraph 1 of this article:
a it shall not matter whether the predicate offence was subject to the criminal jurisdiction of the Party;
b it may be provided that the offences set forth in that paragraph do not apply to the persons who committed the predicate offence;
c knowledge, intent or purpose required as an element of an offence set forth in that paragraph may be inferred from objective, factual circumstances.
3 Each Party may adopt such legislative and other measures as may be necessary to establish as an offence under its domestic law all or some of the acts referred to in paragraph 1 of this article, in either or both of the following cases where the offender
a suspected that the property was proceeds,
b ought to have assumed that the property was proceeds.
4 Provided that paragraph 1 of this article applies to the categories of predicate offences in the appendix to the Convention, each State or the European Community may, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, by a declaration addressed to the Secretary General of the Council of Europe, declare that paragraph 1 of this article applies:
a only in so far as the predicate offence is punishable by deprivation of liberty or a detention order for a maximum of more than one year, or for those Parties that have a minimum threshold for offences in their legal system, in so far as the offence is punishable by deprivation of liberty or a detention order for a minimum of more than six months; and/or
b only to a list of specified predicate offences; and/or
c to a category of serious offences in the national law of the Party.
5 Each Party shall ensure that a prior or simultaneous conviction for the predicate offence is not a prerequisite for a conviction for money laundering.
6 Each Party shall ensure that a conviction for money laundering under this Article is possible where it is proved that the property, the object of paragraph 1.a or b of this article, originated from a predicate offence, without it being necessary to establish precisely which offence.
7 Each Party shall ensure that predicate offences for money laundering extend to conduct that occurred in another State, which constitutes an offence in that State, and which would have constituted a predicate offence had it occurred domestically. Each Party may provide that the only prerequisite is that the conduct would have constituted a predicate offence had it occurred domestically.
Article 10 – Corporate liability
1 Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to ensure that legal persons can be held liable for the criminal offences of money laundering established in accordance with this Convention, committed for their benefit by any natural person, acting either individually or as part of an organ of the legal person, who has a leading position within the legal person, based on:
a a power of representation of the legal person; or
b an authority to take decisions on behalf of the legal person; or
c an authority to exercise control within the legal person,
as well as for involvement of such a natural person as accessory or instigator in the above-mentioned offences.
2 Apart from the cases already provided for in paragraph 1, each Party shall take the necessary measures to ensure that a legal person can be held liable where the lack of supervision or control by a natural person referred to in paragraph 1 has made possible the commission of the criminal offences mentioned in paragraph 1 for the benefit of that legal person by a natural person under its authority.
3 Liability of a legal person under this Article shall not exclude criminal proceedings against natural persons who are perpetrators, instigators of, or accessories to, the criminal offences mentioned in paragraph 1.
4 Each Party shall ensure that legal persons held liable in accordance with this Article, shall be subject to effective, proportionate and dissuasive criminal or non-criminal sanctions, including monetary sanctions.
Article 11 – Previous decisions
Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to provide for the possibility of taking into account, when determining the penalty, final decisions against a natural or legal person taken in another Party in relation to offences established in accordance with this Convention.
Section 2 – Financial intelligence unit (FIU) and prevention
Article 12 – Financial intelligence unit (FIU)
1 Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to establish an FIU as defined in this Convention.
2 Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to ensure that its FIU has access, directly or indirectly, on a timely basis to the financial, administrative and law enforcement information that it requires to properly undertake its functions, including the analysis of suspicious transaction reports.
Article 13 – Measures to prevent money laundering
1 Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to institute a comprehensive domestic regulatory and supervisory or monitoring regime to prevent money laundering and shall take due account of applicable international standards, including in particular the recommendations adopted by the Financial Action Task Force on Money Laundering (FATF).
2 In that respect, each Party shall adopt, in particular, such legislative and other measures as may be necessary to:
a require legal and natural persons which engage in activities which are particularly likely to be used for money laundering purposes, and as far as these activities are concerned, to:
i identify and verify the identity of their customers and, where applicable, their ultimate beneficial owners, and to conduct ongoing due diligence on the business relationship, while taking into account a risk based approach;
ii report suspicions on money laundering subject to safeguard;
iii take supporting measures, such as record keeping on customer identification and transactions, training of personnel and the establishment of internal policies and procedures, and if appropriate, adapted to their size and nature of business;
b prohibit, as appropriate, the persons referred to in sub-paragraph a from disclosing the fact that a suspicious transaction report or related information has been transmitted or that a money laundering investigation is being or may be carried out;
c ensure that the persons referred to in sub-paragraph a are subject to effective systems for monitoring, and where applicable supervision, with a view to ensure their compliance with the requirements to combat money laundering, where appropriate on a risk sensitive basis.
3 In that respect, each Party shall adopt such legislative or other measures as may be necessary to detect the significant physical cross border transportation of cash and appropriate bearer negotiable instruments.
Article 14 – Postponement of domestic suspicious transactions
Each Party shall adopt such legislative and other measures as may be necessary to permit urgent action to be taken by the FIU or, as appropriate, by any other competent authorities or body, when there is a suspicion that a transaction is related to money laundering, to suspend or withhold consent to a transaction going ahead in order to analyse the transaction and confirm the suspicion. Each party may restrict such a measure to cases where a suspicious transaction report has been submitted. The maximum duration of any suspension or withholding of consent to a transaction shall be subject to any relevant provisions in national law.
Chapter IV – International co-operation
Section 1 – Principles of international co-operation
Article 15 – General principles and measures for international co-operation
1 The Parties shall mutually co-operate with each other to the widest extent possible for the purposes of investigations and proceedings aiming at the confiscation of instrumentalities and proceeds.
2 Each Party shall adopt such legislative or other measures as may be necessary to enable it to comply, under the conditions provided for in this chapter, with requests:
a for confiscation of specific items of property representing proceeds or instrumentalities, as well as for confiscation of proceeds consisting in a requirement to pay a sum of money corresponding to the value of proceeds;
b for investigative assistance and provisional measures with a view to either form of confiscation referred to under a above.
3 Investigative assistance and provisional measures sought in paragraph 2.b shall be carried out as permitted by and in accordance with the internal law of the requested Party. Where the request concerning one of these measures specifies formalities or procedures which are necessary under the law of the requesting Party, even if unfamiliar to the requested Party, the latter shall comply with such requests to the extent that the action sought is not contrary to the fundamental principles of its law.
4 Each Party shall adopt such legislative or other measures as may be necessary to ensure that the requests coming from other Parties in order to identify, trace, freeze or seize the proceeds and instrumentalities, receive the same priority as those made in the framework of internal procedures.
Section 2 – Investigative assistance
Article 16 – Obligation to assist
The Parties shall afford each other, upon request, the widest possible measure of assistance in the identification and tracing of instrumentalities, proceeds and other property liable to confiscation. Such assistance shall include any measure providing and securing evidence as to the existence, location or movement, nature, legal status or value of the aforementioned property.
Article 17 – Requests for information on bank accounts
1 Each Party shall, under the conditions set out in this article, take the measures necessary to determine, in answer to a request sent by another Party, whether a natural or legal person that is the subject of a criminal investigation holds or controls one or more accounts, of whatever nature, in any bank located in its territory and, if so, provide the particulars of the identified accounts.
2 The obligation set out in this article shall apply only to the extent that the information is in the possession of the bank keeping the account.
3 In addition to the requirements of Article 37, the requesting party shall, in the request:
a state why it considers that the requested information is likely to be of substantial value for the purpose of the criminal investigation into the offence;
b state on what grounds it presumes that banks in the requested Party hold the account and specify, to the widest extent possible, which banks and/or accounts may be involved; and
c include any additional information available which may facilitate the execution of the request.
4 The requested Party may make the execution of such a request dependant on the same conditions as it applies in respect of requests for search and seizure.
5 Each State or the European Community may, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, by a declaration addressed to the Secretary General of the Council of Europe, declare that this article applies only to the categories of offences specified in the list contained in the appendix to this Convention.
6 Parties may extend this provision to accounts held in non-bank financial institutions. Such extension may be made subject to the principle of reciprocity.
Article 18 – Requests for information on banking transactions
1 On request by another Party, the requested Party shall provide the particulars of specified bank accounts and of banking operations which have been carried out during a specified period through one or more accounts specified in the request, including the particulars of any sending or recipient account.
2 The obligation set out in this article shall apply only to the extent that the information is in the possession of the bank holding the account.
3 In addition to the requirements of Article 37, the requesting Party shall in its request indicate why it considers the requested information relevant for the purpose of the criminal investigation into the offence.
4 The requested Party may make the execution of such a request dependant on the same conditions as it applies in respect of requests for search and seizure.
5 Parties may extend this provision to accounts held in non-bank financial institutions. Such extension may be made subject to the principle of reciprocity.
Article 19 – Requests for the monitoring of banking transactions
1 Each Party shall ensure that, at the request of another Party, it is able to monitor, during a specified period, the banking operations that are being carried out through one or more accounts specified in the request and communicate the results thereof to the requesting Party.
2 In addition to the requirements of Article 37, the requesting Party shall in its request indicate why it considers the requested information relevant for the purpose of the criminal investigation into the offence.
3 The decision to monitor shall be taken in each individual case by the competent authorities of the requested Party, with due regard for the national law of that Party.
4 The practical details regarding the monitoring shall be agreed between the competent authorities of the requesting and requested Parties.
5 Parties may extend this provision to accounts held in non-bank financial institutions.
Article 20 – Spontaneous information
Without prejudice to its own investigations or proceedings, a Party may without prior request forward to another Party information on instrumentalities and proceeds, when it considers that the disclosure of such information might assist the receiving Party in initiating or carrying out investigations or proceedings or might lead to a request by that Party under this chapter.
Section 3 – Provisional measures
Article 21 – Obligation to take provisional measures
1 At the request of another Party which has instituted criminal proceedings or proceedings for the purpose of confiscation, a Party shall take the necessary provisional measures, such as freezing or seizing, to prevent any dealing in, transfer or disposal of property which, at a later stage, may be the subject of a request for confiscation or which might be such as to satisfy the request.
2 A Party which has received a request for confiscation pursuant to Article 23 shall, if so requested, take the measures mentioned in paragraph 1 of this article in respect of any property which is the subject of the request or which might be such as to satisfy the request.
Article 22 – Execution of provisional measures
1 After the execution of the provisional measures requested in conformity with paragraph 1 of Article 21, the requesting Party shall provide spontaneously and as soon as possible to the requested Party all information which may question or modify the extent of these measures. The requesting Party shall also provide without delays all complementary information requested by the requested Party and which is necessary for the implementation of and the follow up to the provisional measures.
2 Before lifting any provisional measure taken pursuant to this article, the requested Party shall, wherever possible, give the requesting Party an opportunity to present its reasons in favour of continuing the measure.
Section 4 – Confiscation
Article 23 – Obligation to confiscate
1 A Party, which has received a request made by another Party for confiscation concerning instrumentalities or proceeds, situated in its territory, shall:
a enforce a confiscation order made by a court of a requesting Party in relation to such instrumentalities or proceeds; or
b submit the request to its competent authorities for the purpose of obtaining an order of confiscation and, if such order is granted, enforce it.
2 For the purposes of applying paragraph 1.b of this article, any Party shall whenever necessary have competence to institute confiscation proceedings under its own law.
3 The provisions of paragraph 1 of this article shall also apply to confiscation consisting in a requirement to pay a sum of money corresponding to the value of proceeds, if property on which the confiscation can be enforced is located in the requested Party. In such cases, when enforcing confiscation pursuant to paragraph 1, the requested Party shall, if payment is not obtained, realise the claim on any property available for that purpose.
4 If a request for confiscation concerns a specific item of property, the Parties may agree that the requested Party may enforce the confiscation in the form of a requirement to pay a sum of money corresponding to the value of the property.
5 The Parties shall co-operate to the widest extent possible under their domestic law with those Parties which request the execution of measures equivalent to confiscation leading to the deprivation of property, which are not criminal sanctions, in so far as such measures are ordered by a judicial authority of the requesting Party in relation to a criminal offence, provided that it has been established that the property constitutes proceeds or other property in the meaning of Article 5 of this Convention.
Article 24 – Execution of confiscation
1 The procedures for obtaining and enforcing the confiscation under Article 23 shall be governed by the law of the requested Party.
2 The requested Party shall be bound by the findings as to the facts in so far as they are stated in a conviction or judicial decision of the requesting Party or in so far as such conviction or judicial decision is implicitly based on them.
3 Each State or the European Community may, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, by a declaration addressed to the Secretary General of the Council of Europe, declare that paragraph 2 of this article applies only subject to its constitutional principles and the basic concepts of its legal system.
4 If the confiscation consists in the requirement to pay a sum of money, the competent authority of the requested Party shall convert the amount thereof into the currency of that Party at the rate of exchange ruling at the time when the decision to enforce the confiscation is taken.
5 In the case of Article 23, paragraph 1.a, the requesting Party alone shall have the right to decide on any application for review of the confiscation order.
Article 25 – Confiscated property
1 Property confiscated by a Party pursuant to Articles 23 and 24 of this Convention, shall be disposed of by that Party in accordance with its domestic law and administrative procedures.
2 When acting on the request made by another Party in accordance with Articles 23 and 24 of this Convention, Parties shall, to the extent permitted by domestic law and if so requested, give priority consideration to returning the confiscated property to the requesting Party so that it can give compensation to the victims of the crime or return such property to their legitimate owners.
3 When acting on the request made by another Party in accordance with Articles 23 and 24 of this Convention, a Party may give special consideration to concluding agreements or arrangements on sharing with other Parties, on a regular or case-by-case basis, such property, in accordance with its domestic law or administrative procedures.
Article 26 – Right of enforcement and maximum amount of confiscation
1 A request for confiscation made under Articles 23 and 24 does not affect the right of the requesting Party to enforce itself the confiscation order.
2 Nothing in this Convention shall be so interpreted as to permit the total value of the confiscation to exceed the amount of the sum of money specified in the confiscation order. If a Party finds that this might occur, the Parties concerned shall enter into consultations to avoid such an effect.
Article 27 – Imprisonment in default
The requested Party shall not impose imprisonment in default or any other measure restricting the liberty of a person as a result of a request under Article 23, if the requesting Party has so specified in the request.
Section 5 – Refusal and postponement of co-operation
Article 28 – Grounds for refusal
1 Co-operation under this chapter may be refused if:
a the action sought would be contrary to the fundamental principles of the legal system of the requested Party; or
b the execution of the request is likely to prejudice the sovereignty, security, ordre public or other essential interests of the requested Party; or
c in the opinion of the requested Party, the importance of the case to which the request relates does not justify the taking of the action sought; or
d the offence to which the request relates is a fiscal offence, with the exception of the financing of terrorism;
e the offence to which the request relates is a political offence, with the exception of the financing of terrorism; or
f the requested Party considers that compliance with the action sought would be contrary to the principle of "ne bis in idem"; or
g the offence to which the request relates would not be an offence under the law of the requested Party if committed within its jurisdiction. However, this ground for refusal applies to co-operation under Section 2 only in so far as the assistance sought involves coercive action. Where dual criminality is required for co-operation under this chapter, that requirement shall be deemed to be satisfied regardless of whether both Parties place the offence within the same category of offences or denominate the offence by the same terminology, provided that both Parties criminalise the conduct underlying the offence.
2 Co-operation under Section 2, in so far as the assistance sought involves coercive action, and under Section 3 of this chapter, may also be refused if the measures sought could not be taken under the domestic law of the requested Party for the purposes of investigations or proceedings, had it been a similar domestic case.
3 Where the law of the requested Party so requires, co-operation under Section 2, in so far as the assistance sought involves coercive action, and under Section 3 of this chapter may also be refused if the measures sought or any other measures having similar effects would not be permitted under the law of the requesting Party, or, as regards the competent authorities of the requesting Party, if the request is not authorised by either a judge or another judicial authority, including public prosecutors, any of these authorities acting in relation to criminal offences.
4 Co-operation under Section 4 of this chapter may also be refused if:
a under the law of the requested Party confiscation is not provided for in respect of the type of offence to which the request relates; or
b without prejudice to the obligation pursuant to Article 23, paragraph 3, it would be contrary to the principles of the domestic law of the requested Party concerning the limits of confiscation in respect of the relationship between an offence and:
i an economic advantage that might be qualified as its proceeds; or
ii property that might be qualified as its instrumentalities; or
c under the law of the requested Party confiscation may no longer be imposed or enforced because of the lapse of time; or
d without prejudice to Article 23, paragraph 5, the request does not relate to a previous conviction, or a decision of a judicial nature or a statement in such a decision that an offence or several offences have been committed, on the basis of which the confiscation has been ordered or is sought; or
e confiscation is either not enforceable in the requesting Party, or it is still subject to ordinary means of appeal; or
f the request relates to a confiscation order resulting from a decision rendered in absentia of the person against whom the order was issued and, in the opinion of the requested Party, the proceedings conducted by the requesting Party leading to such decision did not satisfy the minimum rights of defence recognised as due to everyone against whom a criminal charge is made.
5 For the purpose of paragraph 4.f of this article a decision is not considered to have been rendered in absentia if:
a it has been confirmed or pronounced after opposition by the person concerned; or
b it has been rendered on appeal, provided that the appeal was lodged by the person concerned.
6 When considering, for the purposes of paragraph 4.f of this article if the minimum rights of defence have been satisfied, the requested Party shall take into account the fact that the person concerned has deliberately sought to evade justice or the fact that that person, having had the possibility of lodging a legal remedy against the decision made in absentia, elected not to do so. The same will apply when the person concerned, having been duly served with the summons to appear, elected not to do so nor to ask for adjournment.
7 A Party shall not invoke bank secrecy as a ground to refuse any co-operation under this chapter. Where its domestic law so requires, a Party may require that a request for co-operation which would involve the lifting of bank secrecy be authorised by either a judge or another judicial authority, including public prosecutors, any of these authorities acting in relation to criminal offences.
8 Without prejudice to the ground for refusal provided for in paragraph 1.a of this article:
a the fact that the person under investigation or subjected to a confiscation order by the authorities of the requesting Party is a legal person shall not be invoked by the requested Party as an obstacle to affording any co-operation under this chapter;
b the fact that the natural person against whom an order of confiscation of proceeds has been issued has died or the fact that a legal person against whom an order of confiscation of proceeds has been issued has subsequently been dissolved shall not be invoked as an obstacle to render assistance in accordance with Article 23, paragraph 1.a;
c the fact that the person under investigation or subjected to a confiscation order by the authorities of the requesting Party is mentioned in the request both as the author of the underlying criminal offence and of the offence of money laundering, in accordance with Article 9.2.b of this Convention, shall not be invoked by the requested Party as an obstacle to affording any co-operation under this chapter.
Article 29 – Postponement
The requested Party may postpone action on a request if such action would prejudice investigations or proceedings by its authorities.
Article 30 – Partial or conditional granting of a request
Before refusing or postponing co-operation under this chapter, the requested Party shall, where appropriate after having consulted the requesting Party, consider whether the request may be granted partially or subject to such conditions as it deems necessary.
Section 6 – Notification and protection of third parties' rights
Article 31 – Notification of documents
1 The Parties shall afford each other the widest measure of mutual assistance in the serving of judicial documents to persons affected by provisional measures and confiscation.
2 Nothing in this article is intended to interfere with:
a the possibility of sending judicial documents, by postal channels, directly to persons abroad;
b the possibility for judicial officers, officials or other competent authorities of the Party of origin to effect service of judicial documents directly through the consular authorities of that Party or through judicial officers, officials or other competent authorities of the Party of destination,
unless the Party of destination makes a declaration to the contrary to the Secretary General of the Council of Europe at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession.
3 When serving judicial documents to persons abroad affected by provisional measures or confiscation orders issued in the sending Party, this Party shall indicate what legal remedies are available under its law to such persons.
Article 32 – Recognition of foreign decisions
1 When dealing with a request for co-operation under Sections 3 and 4, the requested Party shall recognise any judicial decision taken in the requesting Party regarding rights claimed by third parties.
2 Recognition may be refused if:
a third parties did not have adequate opportunity to assert their rights; or
b the decision is incompatible with a decision already taken in the requested Party on the same matter; or
c it is incompatible with the ordre public of the requested Party; or
d the decision was taken contrary to provisions on exclusive jurisdiction provided for by the law of the requested Party.
Section 7 – Procedural and other general rules
Article 33 – Central authority
1 The Parties shall designate a central authority or, if necessary, authorities, which shall be responsible for sending and answering requests made under this chapter, the execution of such requests or the transmission of them to the authorities competent for their execution.
2 Each Party shall, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, communicate to the Secretary General of the Council of Europe the names and addresses of the authorities designated in pursuance of paragraph 1 of this article.
Article 34 – Direct communication
1 The central authorities shall communicate directly with one another.
2 In the event of urgency, requests or communications under this chapter may be sent directly by the judicial authorities, including public prosecutors, of the requesting Party to such authorities of the requested Party. In such cases a copy shall be sent at the same time to the central authority of the requested Party through the central authority of the requesting Party.
3 Any request or communication under paragraphs 1 and 2 of this article may be made through the International Criminal Police Organisation (Interpol).
4 Where a request is made pursuant to paragraph 2 of this article and the authority is not competent to deal with the request, it shall refer the request to the competent national authority and inform directly the requesting Party that it has done so.
5 Requests or communications under Section 2 of this chapter, which do not involve coercive action, may be directly transmitted by the competent authorities of the requesting Party to the competent authorities of the requested Party.
6 Draft requests or communications under this chapter may be sent directly by the judicial authorities of the requesting Party to such authorities of the requested Party prior to a formal request to ensure that it can be dealt with efficiently upon receipt and contains sufficient information and supporting documentation for it to meet the requirements of the legislation of the requested Party.
Article 35 – Form of request and languages
1 All requests under this chapter shall be made in writing. They may be transmitted electronically, or by any other means of telecommunication, provided that the requesting Party is prepared, upon request, to produce at any time a written record of such communication and the original. However each Party may, at any time, by a declaration addressed to the Secretary General of the Council of Europe, indicate the conditions in which it is ready to accept and execute requests received electronically or by any other means of communication.
2 Subject to the provisions of paragraph 3 of this article, translations of the requests or supporting documents shall not be required.
3 At the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, any State or the European Community may communicate to the Secretary General of the Council of Europe a declaration that it reserves the right to require that requests made to it and documents supporting such requests be accompanied by a translation into its own language or into one of the official languages of the Council of Europe or into such one of these languages as it shall indicate. It may on that occasion declare its readiness to accept translations in any other language as it may specify. The other Parties may apply the reciprocity rule.
Article 36 – Legalisation
Documents transmitted in application of this chapter shall be exempt from all legalisation formalities.
Article 37 – Content of request
1 Any request for co-operation under this chapter shall specify:
a the authority making the request and the authority carrying out the investigations or proceedings;
b the object of and the reason for the request;
c the matters, including the relevant facts (such as date, place and circumstances of the offence) to which the investigations or proceedings relate, except in the case of a request for notification;
d insofar as the co-operation involves coercive action:
i the text of the statutory provisions or, where this is not possible, a statement of the relevant law applicable; and
ii an indication that the measure sought or any other measures having similar effects could be taken in the territory of the requesting Party under its own law;
e where necessary and in so far as possible:
i details of the person or persons concerned, including name, date and place of birth, nationality and location, and, in the case of a legal person, its seat; and
ii the property in relation to which co-operation is sought, its location, its connection with the person or persons concerned, any connection with the offence, as well as any available information about other persons, interests in the property; and
f any particular procedure the requesting Party wishes to be followed.
2 A request for provisional measures under Section 3 in relation to seizure of property on which a confiscation order consisting in the requirement to pay a sum of money may be realised shall also indicate a maximum amount for which recovery is sought in that property.
3 In addition to the indications mentioned in paragraph 1, any request under Section 4 shall contain:
a in the case of Article 23, paragraph 1.a:
i a certified true copy of the confiscation order made by the court in the requesting Party and a statement of the grounds on the basis of which the order was made, if they are not indicated in the order itself;
ii an attestation by the competent authority of the requesting Party that the confiscation order is enforceable and not subject to ordinary means of appeal;
iii information as to the extent to which the enforcement of the order is requested; and
iv information as to the necessity of taking any provisional measures;
b in the case of Article 23, paragraph 1.b, a statement of the facts relied upon by the requesting Party sufficient to enable the requested Party to seek the order under its domestic law;
c when third parties have had the opportunity to claim rights, documents demonstrating that this has been the case.
Article 38 – Defective requests
1 If a request does not comply with the provisions of this chapter or the information supplied is not sufficient to enable the requested Party to deal with the request, that Party may ask the requesting Party to amend the request or to complete it with additional information.
2 The requested Party may set a time-limit for the receipt of such amendments or information.
3 Pending receipt of the requested amendments or information in relation to a request under Section 4 of this chapter, the requested Party may take any of the measures referred to in Sections 2 or 3 of this chapter.
Article 39 – Plurality of requests
1 Where the requested Party receives more than one request under Sections 3 or 4 of this chapter in respect of the same person or property, the plurality of requests shall not prevent that Party from dealing with the requests involving the taking of provisional measures.
2 In the case of plurality of requests under Section 4 of this chapter, the requested Party shall consider consulting the requesting Parties.
Article 40 – Obligation to give reasons
The requested Party shall give reasons for any decision to refuse, postpone or make conditional any co-operation under this chapter.
Article 41 – Information
1 The requested Party shall promptly inform the requesting Party of:
a the action initiated on a request under this chapter;
b the final result of the action carried out on the basis of the request;
c a decision to refuse, postpone or make conditional, in whole or in part, any co-operation under this chapter;
d any circumstances which render impossible the carrying out of the action sought or are likely to delay it significantly; and
e in the event of provisional measures taken pursuant to a request under Sections 2 or 3 of this chapter, such provisions of its domestic law as would automatically lead to the lifting of the provisional measure.
2 The requesting Party shall promptly inform the requested Party of:
a any review, decision or any other fact by reason of which the confiscation order ceases to be wholly or partially enforceable; and
b any development, factual or legal, by reason of which any action under this chapter is no longer justified.
3 Where a Party, on the basis of the same confiscation order, requests confiscation in more than one Party, it shall inform all Parties which are affected by an enforcement of the order about the request.
Article 42 – Restriction of use
1 The requested Party may make the execution of a request dependent on the condition that the information or evidence obtained will not, without its prior consent, be used or transmitted by the authorities of the requesting Party for investigations or proceedings other than those specified in the request.
2 Each State or the European Community may, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, by declaration addressed to the Secretary General of the Council of Europe, declare that, without its prior consent, information or evidence provided by it under this chapter may not be used or transmitted by the authorities of the requesting Party in investigations or proceedings other than those specified in the request.
Article 43 – Confidentiality
1 The requesting Party may require that the requested Party keep confidential the facts and substance of the request, except to the extent necessary to execute the request. If the requested Party cannot comply with the requirement of confidentiality, it shall promptly inform the requesting Party.
2 The requesting Party shall, if not contrary to basic principles of its national law and if so requested, keep confidential any evidence and information provided by the requested Party, except to the extent that its disclosure is necessary for the investigations or proceedings described in the request.
3 Subject to the provisions of its domestic law, a Party which has received spontaneous information under Article 20 shall comply with any requirement of confidentiality as required by the Party which supplies the information. If the other Party cannot comply with such requirement, it shall promptly inform the transmitting Party.
Article 44 – Costs
The ordinary costs of complying with a request shall be borne by the requested Party. Where costs of a substantial or extraordinary nature are necessary to comply with a request, the Parties shall consult in order to agree the conditions on which the request is to be executed and how the costs shall be borne.
Article 45 – Damages
1 When legal action on liability for damages resulting from an act or omission in relation to co-operation under this chapter has been initiated by a person, the Parties concerned shall consider consulting each other, where appropriate, to determine how to apportion any sum of damages due.
2 A Party which has become subject of a litigation for damages shall endeavour to inform the other Party of such litigation if that Party might have an interest in the case.
Chapter V – Co-operation between FIUs
Article 46 – Co-operation between FIUs
1 Parties shall ensure that FIUs, as defined in this Convention, shall cooperate for the purpose of combating money laundering, to assemble and analyse, or, if appropriate, investigate within the FIU relevant information on any fact which might be an indication of money laundering in accordance with their national powers.
2 For the purposes of paragraph 1, each Party shall ensure that FIUs exchange, spontaneously or on request and either in accordance with this Convention or in accordance with existing or future memoranda of understanding compatible with this Convention, any accessible information that may be relevant to the processing or analysis of information or, if appropriate, to investigation by the FIU regarding financial transactions related to money laundering and the natural or legal persons involved.
3 Each Party shall ensure that the performance of the functions of the FIUs under this article shall not be affected by their internal status, regardless of whether they are administrative, law enforcement or judicial authorities.
4 Each request made under this article shall be accompanied by a brief statement of the relevant facts known to the requesting FIU. The FIU shall specify in the request how the information sought will be used.
5 When a request is made in accordance with this article, the requested FIU shall provide all relevant information, including accessible financial information and requested law enforcement data, sought in the request, without the need for a formal letter of request under applicable conventions or agreements between the Parties.
6 An FIU may refuse to divulge information which could lead to impairment of a criminal investigation being conducted in the requested Party or, in exceptional circumstances, where divulging the information would be clearly disproportionate to the legitimate interests of a natural or legal person or the Party concerned or would otherwise not be in accordance with fundamental principles of national law of the requested Party. Any such refusal shall be appropriately explained to the FIU requesting the information.
7 Information or documents obtained under this article shall only be used for the purposes laid down in paragraph 1. Information supplied by a counterpart FIU shall not be disseminated to a third party, nor be used by the receiving FIU for purposes other than analysis, without prior consent of the supplying FIU.
8 When transmitting information or documents pursuant to this article, the transmitting FIU may impose restrictions and conditions on the use of information for purposes other than those stipulated in paragraph 7. The receiving FIU shall comply with any such restrictions and conditions.
9 Where a Party wishes to use transmitted information or documents for criminal investigations or prosecutions for the purposes laid down in paragraph 7, the transmitting FIU may not refuse its consent to such use unless it does so on the basis of restrictions under its national law or conditions referred to in paragraph 6. Any refusal to grant consent shall be appropriately explained.
10 FIUs shall undertake all necessary measures, including security measures, to ensure that information submitted under this article is not accessible by any other authorities, agencies or departments.
11 The information submitted shall be protected, in conformity with the Council of Europe Convention of 28 January 1981 for the Protection of Individuals with regard to Automatic Processing of Personal Data (ETS No. 108) and taking account of Recommendation No R(87)15 of 15 September 1987 of the Committee of Ministers of the Council of Europe Regulating the Use of Personal Data in the Police Sector, by at least the same rules of confidentiality and protection of personal data as those that apply under the national legislation applicable to the requesting FIU.
12 The transmitting FIU may make reasonable enquiries as to the use made of information provided and the receiving FIU shall, whenever practicable, provide such feedback.
13 Parties shall indicate the unit which is an FIU within the meaning of this article.
Article 47 – International co-operation for postponement of suspicious transactions
1 Each Party shall adopt such legislative or other measures as may be necessary to permit urgent action to be initiated by a FIU, at the request of a foreign FIU, to suspend or withhold consent to a transaction going ahead for such periods and depending on the same conditions as apply in its domestic law in respect of the postponement of transactions.
2 The action referred to in paragraph 1 shall be taken where the requested FIU is satisfied, upon justification by the requesting FIU, that:
a the transaction is related to money laundering; and
b the transaction would have been suspended, or consent to the transaction going ahead would have been withheld, if the transaction had been the subject of a domestic suspicious transaction report.
Chapter VI – Monitoring mechanism and settlement of disputes
Article 48 – Monitoring mechanism and settlement of disputes
1 The Conference of the Parties (COP) shall be responsible for following the implementation of the Convention. The COP:
a shall monitor the proper implementation of the Convention by the Parties;
b shall, at the request of a Party, express an opinion on any question concerning the interpretation and application of the Convention.
2 The COP shall carry out the functions under paragraph 1.a above by using any available Select Committee of Experts on the Evaluation of Anti-Money Laundering Measures (Moneyval) public summaries (for Moneyval countries) and any available FATF public summaries (for FATF countries), supplemented by periodic self assessment questionnaires, as appropriate. The monitoring procedure will deal with areas covered by this Convention only in respect of those areas which are not covered by other relevant international standards on which mutual evaluations are carried out by the FATF and Moneyval.
3 If the COP concludes that it requires further information in the discharge of its functions, it shall liaise with the Party concerned, taking advantage, if so required by the COP, of the procedure and mechanism of Moneyval. The Party concerned shall then report back to the COP. The COP shall on this basis decide whether or not to carry out a more in-depth assessment of the position of the Party concerned. This may, but need not necessarily, involve, a country visit by an evaluation team.
4 In case of a dispute between Parties as to the interpretation or application of the Convention, they shall seek a settlement of the dispute through negotiation or any other peaceful means of their choice, including submission of the dispute to the COP, to an arbitral tribunal whose decisions shall be binding upon the Parties, or to the International Court of Justice, as agreed upon by the Parties concerned.
5 The COP shall adopt its own rules of procedure.
6 The Secretary General of the Council of Europe shall convene the COP not later than one year following the entry into force of this Convention. Thereafter, regular meetings of the COP shall be held in accordance with the rules of procedure adopted by the COP.
Chapter VII – Final Provisions
Article 49 – Signature and entry into force
1 The Convention shall be open for signature by the member States of the Council of Europe, the European Community and non-member States which have participated in its elaboration. Such States or the European Community may express their consent to be bound by:
a signature without reservation as to ratification, acceptance or approval; or
b signature subject to ratification, acceptance or approval, followed by ratification, acceptance or approval.
2 Instruments of ratification, acceptance or approval shall be deposited with the Secretary General of the Council of Europe.
3 This Convention shall enter into force on the first day of the month following the expiration of a period of three months after the date on which 6 signatories, of which at least four are member States of the Council of Europe, have expressed their consent to be bound by the Convention in accordance with the provisions of paragraph 1.
4 In respect of any Signatory which subsequently expresses its consent to be bound by it, the Convention shall enter into force on the first day of the month following the expiration of a period of three months after the date of the expression of its consent to be bound by the Convention in accordance with the provisions of paragraph 1.
5 No Party to the 1990 Convention may ratify, accept or approve this Convention without considering itself bound by at least the provisions corresponding to the provisions of the 1990 Convention to which it is bound.
6 As from its entry into force, Parties to this Convention, which are at the same time Parties to the 1990 Convention:
a shall apply the provisions of this Convention in their mutual relationships;
b shall continue to apply the provisions of the 1990 Convention in their relations with other Parties to the said Convention, but not to the present Convention.
Article 50 – Accession to the Convention
1 After the entry into force of this Convention, the Committee of Ministers of the Council of Europe, after consulting the Parties to the Convention, may invite any State not a member of the Council and not having participated in its elaboration to accede to this Convention, by a decision taken by the majority provided for in Article 20.d. of the Statute of the Council of Europe and by the unanimous vote of the representatives of the Parties entitled to sit on the Committee.
2 In respect of any acceding State, the Convention shall enter into force on the first day of the month following the expiration of a period of three months after the date of deposit of the instrument of accession with the Secretary General of the Council of Europe.
Article 51 – Territorial application
1 Any State or the European Community may, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, specify the territory or territories to which the Convention shall apply.
2 Any Party may, at any later date, by a declaration addressed to the Secretary General of the Council of Europe, extend the application of the Convention to any other territory specified in the declaration. In respect of such territory the Convention shall enter into force on the first day of the month following the expiration of a period of three months after the date of receipt of such declaration by the Secretary General.
3 Any declaration made under the two preceding paragraphs may, in respect of any territory specified in such declaration, be withdrawn by a notification addressed to the Secretary General. The withdrawal shall become effective on the first day of the month following the expiration of a period of three months after the date of receipt of such notification by the Secretary General.
Article 52 – Relationship to other conventions and agreements
1 This Convention does not affect the rights and undertakings of Parties derived from international multilateral instruments concerning special matters.
2 The Parties to this Convention may conclude bilateral or multilateral agreements with one another on the matters dealt with in this Convention, for the purposes of supplementing or strengthening its provisions or facilitating the application of the principles embodied in it.
3 If two or more Parties have already concluded an agreement or treaty in respect of a subject which is dealt with in this Convention or otherwise have established their relations in respect of that subject, they shall be entitled to apply that agreement or treaty or to regulate these relations accordingly, in lieu of the Convention, if it facilitates international co-operation.
4 Parties which are members of the European Union shall, in their mutual relations, apply Community and European Union rules in so far as there are Community or European Union rules governing the particular subject concerned and applicable to the specific case, without prejudice to the object and purpose of the present Convention and without prejudice to its full application with other Parties.
Article 53 – Declarations and reservations
1 Any State or the European Community may, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, make one or more of the declaration provided for in Article 3, paragraph 2, Article 9, paragraph 4, Article 17, paragraph 5, Article 24, paragraph 3, Article 31, paragraph 2, Article 35, paragraphs 1 and 3 and Article 42, paragraph 2.
2 Any State or the European Community may also, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, by a declaration addressed to the Secretary General, reserve its right not to apply, in part or in whole, the provisions of Article 7, paragraph 2, sub-paragraph c; Article 9, paragraph 6; Article 46, paragraph 5; and Article 47.
3 Any State or the European Community may, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, declare the manner in which it intends to apply Articles 17 and 19 of this Convention, particularly taking into account applicable international agreements in the field of international co-operation in criminal matters. It shall notify any changes in this information to the Secretary General of the Council of Europe.
4 Any State or the European Community may, at the time of signature or when depositing its instrument of ratification, acceptance, approval or accession, declare:
a that it will not apply Article 3, paragraph 4 of this Convention; or
b that it will apply Article 3, paragraph 4 of this Convention only partly; or
c the manner in which it intends to apply Article 3, paragraph 4 of this Convention.
It shall notify any changes in this information to the Secretary General of the Council of Europe.
5 No other reservation may be made.
6 Any Party which has made a reservation under this article may wholly or partly withdraw it by means of a notification addressed to the Secretary General of the Council of Europe. The withdrawal shall take effect on the date of receipt of such notification by the Secretary General.
7 A Party which has made a reservation in respect of a provision of the Convention may not claim the application of that provision by any other Party; it may, however, if its reservation is partial or conditional, claim the application of that provision in so far as it has itself accepted it.
Article 54 – Amendments
1 Amendments to the Convention may be proposed by any Party, and shall be communicated by the Secretary General of the Council of Europe to the member States of the Council of Europe, to the European Community and to every non-member State which has acceded to or has been invited to accede to this Convention in accordance with the provisions of Article 50.
2 Any amendment proposed by a Party shall be communicated to the European Committee on Crime Problems (CDPC) which shall submit to the Committee of Ministers its opinion on that proposed amendment.
3 The Committee of Ministers shall consider the proposed amendment and the opinion submitted by the CDPC and may adopt the amendment by the majority provided for in Article 20.d of the Statute of the Council of Europe.
4 The text of any amendment adopted by the Committee of Ministers in accordance with paragraph 3 of this article shall be forwarded to the Parties for acceptance.
5 Any amendment adopted in accordance with paragraph 3 of this article shall come into force on the thirtieth day after all Parties have informed the Secretary General of their acceptance thereof.
6 In order to update the categories of offences contained in the appendix, as well as amend Article 13, amendments may be proposed by any Party or by the Committee of Ministers. They shall be communicated by the Secretary General of the Council of Europe to the Parties.
7 After having consulted the Parties which are not members of the Council of Europe and, if necessary the CDPC, the Committee of Ministers may adopt an amendment proposed in accordance with paragraph 6 by the majority provided for in Article 20.d of the Statute of the Council of Europe. The amendment shall enter into force following the expiry of a period of one year after the date on which it has been forwarded to the Parties. During this period, any Party may notify the Secretary General of any objection to the entry into force of the amendment in its respect.
8 If one-third of the Parties notifies the Secretary General of an objection to the entry into force of the amendment, the amendment shall not enter into force.
9 If less than one-third of the Parties notifies an objection, the amendment shall enter into force for those Parties which have not notified an objection.
10 Once an amendment has entered into force in accordance with paragraphs 6 to 9 of this article and a Party has notified an objection to it, this amendment shall come into force in respect of the Party concerned on the first day of the month following the date on which it has notified the Secretary General of the Council of Europe of its acceptance. A Party which has made an objection may withdraw it at any time by notifying it to the Secretary General of the Council of Europe.
11 If an amendment has been adopted by the Committee of Ministers, a State or the European Community may not express their consent to be bound by the Convention, without accepting at the same time the amendment.
Article 55 – Denunciation
1 Any Party may, at any time, denounce the Convention by means of a notification addressed to the Secretary General of the Council of Europe.
2 Such denunciation shall become effective on the first day of the month following the expiration of a period of three months after the date of receipt of the notification by the Secretary General.
3 The present Convention shall, however, continue to apply to the enforcement under Article 23 of confiscation for which a request has been made in conformity with the provisions of the Convention before the date on which such a denunciation takes effect.
Article 56 – Notifications
The Secretary General of the Council of Europe shall notify the member States of the Council of Europe, the European Community, the non-member States which have participated in the elaboration of the Convention, any State invited to accede to it and any other Party to the Convention of:
a any signature;
b the deposit of any instrument of ratification, acceptance, approval or accession;
c any date of entry into force of the Convention in accordance with Articles 49 and 50;
d any declaration or reservation made under Article 53;
e any other act, notification or communication relating to the Convention.
In witness whereof the undersigned, being duly authorised thereto, have signed this Convention.
Done at Warsaw, this 16(na th) day of May 2005, in English and in French, both texts being equally authentic, in a single copy which shall be deposited in the archives of the Council of Europe. The Secretary General of the Council of Europe shall transmit certified copies to each member State of the Council of Europe, to the European Community, to the non-member States which have participated in the elaboration of the Convention and to any State invited to accede to it.
Appendix
a participation in an organised criminal group and racketeering;
b terrorism, including financing of terrorism;
c trafficking in human beings and migrant smuggling;
d sexual exploitation, including sexual exploitation of children;
e illicit trafficking in narcotic drugs and psychotropic substances;
f illicit arms trafficking;
g illicit trafficking in stolen and other goods;
h corruption and bribery;
i fraud;
j counterfeiting currency;
k counterfeiting and piracy of products;
l environmental crime;
m murder, grievous bodily injury;
n kidnapping, illegal restraint and hostage-taking;
o robbery or theft;
p smuggling;
q extortion;
r forgery;
s piracy; and
t insider trading and market manipulation.
KONVENCIJA SVETA EVROPE O PRANJU, ODKRIVANJU, ZASEGU IN ZAPLEMBI PREMOŽENJSKE KORISTI, PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM, IN O FINANCIRANJU TERORIZMA
Uvod
Države članice Sveta Evrope in druge podpisnice te konvencije so
ob upoštevanju, da je cilj Sveta Evrope doseči večjo enotnost med njegovimi članicami;
prepričane o potrebi po skupni kazenski politiki za zaščito družbe;
ob upoštevanju, da boj proti težjim kaznivim dejanjem, ki postajajo vedno večji mednarodni problem, zahteva uporabo sodobnih in učinkovitih metod na mednarodni ravni;
prepričane, da je ena teh metod, da se storilcem odvzamejo premoženjska korist in predmeti, pridobljeni s kaznivimi dejanji;
ob upoštevanju, da je za dosego tega cilja treba vzpostaviti tudi dobro delujoč sistem mednarodnega sodelovanja;
ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem (ETS št. 141, v nadaljnjem besedilu: Konvencija iz leta 1990);
ob sklicevanju na Resolucijo 1373(2001) o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti, ki jih povzročajo teroristična dejanja, ki jo je sprejel Varnostni svet Združenih narodov 28. septembra 2001, in predvsem na njen pododstavek d) tretjega odstavka;
ob sklicevanju na Mednarodno konvencijo o zatiranju financiranja terorizma, ki jo je 9. decembra 1999 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, in predvsem na njen 2. in 4. člen Konvencije, ki obvezujeta države pogodbenice, da določijo financiranje terorizma kot kaznivo dejanje;
prepričane, da je treba nemudoma sprejeti ukrepe za ratifikacijo in celovito izvajanje zgoraj omenjene Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma,
sklenile:
I. POGLAVJE – Uporaba izrazov
1. člen – Uporaba izrazov
V tej konvenciji izraz:
a) »premoženjska korist« pomeni vsako gospodarsko korist, ki neposredno ali posredno izvira iz kaznivih dejanj ali je pridobljena s kaznivimi dejanji. To je lahko katero koli premoženje, kot je opredeljeno v pododstavku b) tega člena;
b) »premoženje« vključuje vse vrste premoženja, materialnega ali nematerialnega, premičnega ali nepremičnega, ter pravne dokumente ali listine, ki dokazujejo pravico do takega premoženja ali udeležbo pri njem;
c) »predmet« pomeni vsako premoženje, ki je ali naj bi bilo na kakršen koli način v celoti ali deloma uporabljeno za storitev kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj;
d) »odvzem« pomeni kazen ali ukrep, ki ga v postopku v zvezi s kaznivim dejanjem ali kaznivimi dejanji, katerih posledica je dokončen odvzem premoženja, odredi sodišče;
e) »predhodno kaznivo dejanje« pomeni vsako kaznivo dejanje, katerega posledica je pridobljena premoženjska korist, ki lahko postane predmet kaznivega dejanja, opredeljenega v 9. členu te konvencije;
f) »finančna obveščevalna enota« (v nadaljnjem besedilu: FIU) pomeni osrednji nacionalni organ, pristojen za sprejemanje (in če je dovoljeno, zahtevanje), analiziranje in sporočanje finančnih podatkov pristojnim organom:
i. v zvezi s sumljivo premoženjsko koristjo in možnim financiranjem terorizma, ali
ii. ki jih zahteva nacionalna zakonodaja ali predpis,
za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma;
g) »zamrznitev« ali »zaseg« pomeni začasno prepoved prenosa, uničenja, menjave premoženja, razpolaganja z njim ali njegovega gibanja ali začasno hrambo premoženja ali nadzor nad njim na podlagi odredbe sodišča ali drugega pristojnega organa;
h) »financiranje terorizma« pomeni dejanja, določena v 2. členu zgoraj omenjene Mednarodne konvencije o zatiranju financiranja terorizma.
II. POGLAVJE – Financiranje terorizma
2. člen – Uporaba konvencije v zvezi s financiranjem terorizma
1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne in druge morebitne ukrepe, da ji omogočijo uporabo določb III., IV. in V. poglavja te konvencije v zvezi s financiranjem terorizma.
2. Predvsem pa mora vsaka pogodbenica zagotoviti, da lahko odkrije, sledi, prepozna, zamrzne, zaseže in odvzame premoženje zakonitega ali nezakonitega izvora, ki se uporablja ali je v celoti ali delno in na kakršen koli način namenjeno za financiranje terorizma, ali premoženjsko korist iz tega kaznivega dejanja in da v ta namen zagotovi sodelovanje v najširšem možnem obsegu.
III. POGLAVJE – Ukrepi, ki jih je treba sprejeti na nacionalni ravni
1. del – Splošne določbe
3. člen – Ukrepi za odvzem
1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne in druge morebitne ukrepe, da lahko odvzame predmete in premoženjsko korist ali premoženje, ki po vrednosti ustreza taki premoženjski koristi in opranemu premoženju.
2. Pod pogojem, da se prvi odstavek tega člena uporablja za pranje denarja in za vrste kaznivih dejanj iz dodatka h konvenciji, lahko vsaka pogodbenica ob podpisu ali ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se prvi odstavek tega člena uporablja:
a) samo če je za kaznivo dejanje predpisana kazen zapora ali izdana odločba o priporu v trajanju več kot eno leto. Vendar pa lahko vsaka pogodbenica glede odvzema premoženjske koristi iz davčnih kaznivih dejanj poda izjavo o tej določbi zato, da bi lahko tako na nacionalni ravni kot s pomočjo mednarodnega sodelovanja odvzela tako premoženjsko korist, na podlagi nacionalne in mednarodne zakonodaje o izterjavi davčnih dolgov, in/ali
b) samo za kazniva dejanja s seznama.
3. Pogodbenice lahko predvidijo obvezen odvzem pri kaznivih dejanjih, v zvezi s katerimi je mogoč odvzem. Pogodbenice lahko v to določbo vključijo predvsem kazniva dejanja pranja denarja, nedovoljenega prometa z drogami, trgovine z ljudmi in vsa druga težja kazniva dejanja.
4. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne ali druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da pri težjem kaznivem dejanju ali dejanjih, ki jih opredeljuje nacionalna zakonodaja, storilec kaznivega dejanja izkaže izvor domnevne premoženjske koristi ali drugega premoženja, ki se lahko odvzame, če je taka zahteva skladna z načeli njene nacionalne zakonodaje.
4. člen – Preiskovalni in začasni ukrepi
Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da lahko hitro prepozna, izsledi, zamrzne ali zaseže premoženje, ki se na podlagi 3. člena lahko odvzame, predvsem da bi se pozneje omogočil odvzem.
5. člen – Zamrznitev, zaseg in odvzem
Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne in druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da ukrepi za zamrznitev, zaseg in odvzem zajemajo tudi:
a) premoženje, v katero se je premoženjska korist pretvorila ali spremenila;
b) premoženje, pridobljeno iz zakonitih virov, če je bila premoženjska korist v celoti ali delno pomešana s takim premoženjem, do ocenjene vrednosti premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem;
c) dohodek ali druge koristi iz premoženjske koristi, iz premoženja, v katero se je pretvorila ali spremenila premoženjska korist iz kaznivih dejanj, ali iz premoženja, s katerim se je ta premoženjska korist pomešala, do ocenjene vrednosti premoženjske koristi pridobljene s kaznivim dejanjem, na enak način in v enakem obsegu kot za premoženjsko korist.
6. člen – Upravljanje zamrznjenega ali zaseženega premoženja
Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne ali druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi ustrezno upravljanje zamrznjenega ali zaseženega premoženja v skladu s 4. in 5. členom te konvencije.
7. člen – Preiskovalna pooblastila in metode
1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, s katerimi pooblasti svoja sodišča ali druge pristojne organe, da odredijo, naj se bančne, finančne ali poslovne evidence dajo na razpolago ali zasežejo z namenom, da se opravijo dejanja iz 3., 4. in 5. člena. Pogodbenica ne sme odkloniti ukrepanja v skladu z določbami tega člena zaradi bančne tajnosti.
2. Brez poseganja v prvi odstavek vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, s katerimi:
a) določi, ali je fizična ali pravna oseba imetnik ali dejanski lastnik enega ali več računov katere koli vrste v kateri koli banki na njenem ozemlju, in če je tako, pridobi vse podrobnosti o ugotovljenih računih;
b) pridobi podatke o določenih bančnih računih in bančnih transakcijah, izvedenih v določenem obdobju prek enega ali več določenih računov, vključno s podatki o vseh računih pošiljatelja ali prejemnika;
c) spremlja v določenem obdobju bančne transakcije, ki se izvajajo prek enega ali več ugotovljenih računov, in
d) zagotovi, da banke svoji stranki ali tretjim osebam ne razkrijejo, da so bili podatki zahtevani ali pridobljeni v skladu s pododstavki a), b) ali c) ali da se opravlja preiskava.
Pogodbenice proučijo možnost razširitve te določbe na račune, ki so odprti pri nebančnih finančnih institucijah.
3. Vsaka pogodbenica prouči sprejetje takih zakonskih in drugih morebitnih ukrepov, da lahko uporabi posebne preiskovalne metode za lažje prepoznavanje premoženjske koristi in njeno sledenje ter zbiranje dokazov v zvezi s tem, kot so opazovanje, prestrezanje telekomunikacij, dostop do računalniških sistemov in nalog za izdelavo posebnih listin.
8. člen – Pravna sredstva
Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da lahko zainteresiranim strankam, prizadetim zaradi ukrepov na podlagi 3., 4. in 5. člena in drugih ustreznih določb v tem delu, zagotovi učinkovita pravna sredstva za ohranitev njihovih pravic.
9. člen – Kazniva dejanja pranja denarja
1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da v svoji nacionalni zakonodaji opredeli kot kazniva naslednja naklepna dejanja:
a) zamenjavo ali prenos premoženja, za katero se ve, da je premoženjska korist, da se skrije ali prikrije nezakonit izvor premoženja ali pomaga osebi, udeleženi pri storitvi predhodnega kaznivega dejanja, da se izogne pravnim posledicam svojega ravnanja;
b) skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, kraja premoženja, razpolaganja z njim, njegovega gibanja, lastništva premoženja ali pravic v zvezi z njim, kadar se ve, da je tako premoženje premoženjska korist;
in ob upoštevanju svojih ustavnih načel in temeljnih zasnov pravnega sistema:
c) pridobitev, posest ali uporabo premoženja, kadar se ob prejemu ve, da je bilo tako premoženje premoženjska korist;
d) udeležbo, povezovanje ali tajni dogovor o storitvi ali poskusu storitve katerega koli kaznivega dejanja, določenega v skladu s tem členom, ter pomoč, napeljevanje, omogočanje in svetovanje pri storitvi takega kaznivega dejanja.
2. Za izvajanje ali uporabo prvega odstavka tega člena:
a) ni pomembno, ali je bila pogodbenica pristojna za obravnavo predhodnega kaznivega dejanja;
b) se lahko določi, da se kazniva dejanja, opredeljena v omenjenem odstavku, ne nanašajo na osebe, ki so storile predhodno kaznivo dejanje;
c) se o vedenju, naklepu ali namenu kot zahtevanem elementu kaznivega dejanja, opredeljenega v omenjenem odstavku, lahko sklepa na podlagi objektivnih, dejanskih okoliščin.
3. Vsaka pogodbenica lahko sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da v skladu s svojo nacionalno zakonodajo opredeli kot kazniva tudi vsa ali nekatera dejanja, navedena v prvem odstavku tega člena, v vsakem ali obeh spodaj naštetih primerih, kadar je storilec:
a) sumil, da je bilo premoženje premoženjska korist,
b) moral domnevati, da je bilo premoženje premoženjska korist.
4. Pod pogojem, da se prvi odstavek tega člena uporablja za vrste predhodnih kaznivih dejanj iz dodatka h konvenciji, lahko vsaka država ali Evropska skupnost ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se prvi odstavek tega člena uporablja:
a) samo, če je za kaznivo dejanje predpisana kazen zapora ali izdana odločba o priporu v trajanju več kot eno leto, ali za tiste pogodbenice, ki imajo določeno spodnjo mejo za kazniva dejanja v svojem pravnem sistemu, če je za kaznivo dejanje predpisana kazen zapora ali izdana odločba o priporu v trajanju več kot šest mesecev, in/ali
b) samo za predhodna kazniva dejanja s seznama in/ali
c) za vrsto težjih kaznivih dejanj v nacionalni zakonodaji pogodbenice.
5. Vsaka pogodbenica zagotovi, da predhodna ali sočasna obsodba za predhodno kaznivo dejanje ni pogoj za obsodbo za pranje denarja.
6. Vsaka pogodbenica zagotovi, da je obsodba za pranje denarja na podlagi tega člena mogoča, če se dokaže, da premoženje iz pododstavka a) ali b) prvega odstavka tega člena izvira iz predhodnega kaznivega dejanja, ne da bi bilo treba točno ugotoviti, za katero kaznivo dejanje gre.
7. Vsaka pogodbenica zagotovi, da predhodna kazniva dejanja pranja denarja vključujejo dejanje, ki se je zgodilo v drugi državi in pomeni kaznivo dejanje v tej državi ter bi pomenilo predhodno kaznivo dejanje, če bi se zgodilo doma. Vsaka pogodbenica lahko kot edini pogoj določi, da bi dejanje pomenilo predhodno kaznivo dejanje, če bi se zgodilo doma.
10. člen – Odgovornost pravnih oseb
1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se pravne osebe lahko štejejo za odgovorne za kazniva dejanja pranja denarja, določena v skladu s to konvencijo, ki jih v njihovo korist stori katera koli fizična oseba, ki deluje kot posameznik ali član organa pravne osebe z vodilnim položajem v pravni osebi, ki temelji na:
a) pooblastilu za zastopanje pravne osebe ali
b) pristojnosti za odločanje v imenu pravne osebe ali
c) pristojnosti za izvajanje nadzora v pravni osebi,
kot tudi za vpletenost take fizične osebe kot soudeleženca navedenih kaznivih dejanj ali napeljevalca k tem dejanjem.
2. Poleg primerov navedenih v prvem odstavku, sprejme vsaka pogodbenica potrebne ukrepe s katerimi zagotovi, da se lahko pravna oseba šteje za odgovorno, kadar je pomanjkanje nadzora ali kontrole s strani fizične osebe iz prvega odstavka omogočilo, da je fizična oseba v korist te pravne osebe storila kazniva dejanja iz prvega odstavka.
3. Odgovornost pravne osebe na podlagi tega člena ne izključuje kazenskih postopkov zoper fizične osebe, ki so storilci kaznivih dejanj iz prvega odstavka, napeljevalci k tem dejanjem ali njihovi soudeleženci.
4. Vsaka pogodbenica zagotovi, da lahko pravne osebe, ki so odgovorne v skladu s tem členom, kaznuje z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kazenskimi ali nekazenskimi sankcijami, vključno z denarnimi sankcijami.
11. člen – Predhodne odločbe
Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da se lahko pri določanju kazni upoštevajo dokončne odločbe zoper fizično ali pravno osebo, ki jih sprejme druga pogodbenica v zvezi s kaznivimi dejanji, določenimi v skladu s to konvencijo.
2. del – Finančna obveščevalna enota (FIU) in preprečevanje
12. člen – Finančna obveščevalna enota (FIU)
1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, da ustanovi FIU, kot je opredeljeno v tej konvenciji.
2. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da ima njena FIU pravočasni neposredni ali posredni dostop do finančnih, upravnih in policijskih podatkov, potrebnih za pravilno izvajanje njenih nalog, vključno z analizo sporočil o sumljivih transakcijah.
13. člen – Ukrepi za preprečevanje pranja denarja
1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe za vzpostavitev celovitega nacionalnega regulativnega in nadzornega ali kontrolnega režima za preprečevanje pranja denarja in ustrezno upošteva veljavne mednarodne standarde, še zlasti priporočila, ki jih je sprejela Delovna skupina za finančno ukrepanje proti pranju denarja (v nadaljnjem besedilu: FATF).
2. V tem pogledu vsaka pogodbenica sprejme predvsem take zakonske in druge morebitne ukrepe, da lahko:
a) zahteva od pravnih in fizičnih oseb, ki se ukvarjajo z dejavnostmi, ki se še zlasti lahko izkoristijo za pranje denarja, in če gre za te dejavnosti, da:
i) ugotovijo in preverijo identiteto svojih strank, in kadar je to mogoče, njihovih dejanskih lastnikov ter izvajajo skrbni pregled poslovnega sodelovanja ob upoštevanju tveganj;
ii) sporočajo sume pranja denarja ob upoštevanju izjem;
iii) sprejmejo pomožne ukrepe, kot so vodenje evidenc o identifikaciji strank in transakcij, usposabljanje zaposlenih ter uvedba notranjih pravil in postopkov, ki jih lahko po potrebi prilagodijo njihovi velikosti in vrsti posla;
b) osebam iz pododstavka a) prepove, če je to primerno, razkritje dejstva, da je bilo poslano sporočilo o sumljivi transakciji ali s tem povezani podatki ali da se vodi ali se bo morda vodila preiskava o pranju denarja;
c) zagotovi učinkovit sistem kontrole, in kadar je primerno, nadzora nad osebami iz pododstavka a), da se zagotovi njihovo izpolnjevanje zahtev za boj proti pranju denarja, kadar je to primerno, na podlagi ocene tveganj.
3. V tem smislu vsaka pogodbenica sprejme take zakonske ali druge morebitne ukrepe, da odkrije vsak pomembnejši prenos gotovine in ustreznih vrednostnih papirjev na prinosnika čez državno mejo.
14. člen – Začasna ustavitev domačih sumljivih transakcij
Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske in druge morebitne ukrepe, s katerimi omogoči FIU, ali če je primerno, drugim pristojnim organom ali institucijam nujno ukrepanje, kadar obstaja sum, da je transakcija povezana s pranjem denarja, da začasno ustavijo ali odrečejo soglasje za transakcijo, ki poteka, z namenom analizirati transakcijo in potrditi sum. Vsaka pogodbenica lahko omeji tak ukrep na primere, v zvezi s katerimi je bilo poslano sporočilo o sumljivi transakciji. Najdaljše trajanje začasne ustavitve ali odreka soglasja za transakcijo mora biti v skladu z ustreznimi določbami v nacionalni zakonodaji.
IV. POGLAVJE – Mednarodno sodelovanje
1. del – Načela mednarodnega sodelovanja
15. člen – Splošna načela in ukrepi za mednarodno sodelovanje
1. Pogodbenice v največji možni meri medsebojno sodelujejo pri preiskavah in postopkih za odvzem predmetov in premoženjske koristi.
2. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske ali druge morebitne ukrepe, da lahko pod pogoji iz tega poglavja ugodi zaprosilu:
a) za odvzem določenih delov premoženja, ki pomenijo premoženjsko korist ali predmete, in za odvzem premoženjske koristi v obliki zahtevka za plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženjske koristi;
b) za pomoč pri preiskavi in za začasne ukrepe za eno ali drugo obliko odvzema iz pododstavka a).
3. Pomoč pri preiskavi in začasni ukrepi, ki se zahtevajo v pododstavku b) drugega odstavka se izvajajo, kot je dovoljeno in v skladu z nacionalno zakonodajo zaprošene pogodbenice. Kadar zaprosilo glede enega od teh ukrepov določa obličnost ali postopke, potrebne po zakonu pogodbenice prosilke, celo če jih zaprošena pogodbenica ne pozna, jih ta izpolni v obsegu, v katerem zahtevani ukrepi ne nasprotujejo temeljnim načelom njene zakonodaje.
4. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonodajne ali druge morebitne ukrepe, s katerimi zagotovi, da so zaprosila drugih pogodbenic za prepoznavanje, sledenje, zamrznitev ali zaseg premoženjske koristi in predmetov deležna iste prednostne obravnave kot tista, ki se obravnavajo po notranjih postopkih.
2. del – Pomoč pri preiskavi
16. člen – Obveznost dajanja pomoči
Pogodbenice dajejo druga drugi na zaprosilo kar najširšo pomoč pri prepoznavanju in sledenju predmetov, premoženjske koristi in drugega premoženja, ki se lahko odvzame. Taka pomoč vključuje vsak ukrep, da se priskrbi in zagotovi dokaz o obstoju, kraju ali gibanju, naravi, pravnem položaju ali vrednosti omenjenega premoženja.
17. člen – Zaprosila za podatke o bančnih računih
1. Vsaka pogodbenica pod pogoji, določenimi v tem členu, sprejme kot odgovor na zaprosilo druge pogodbenice potrebne ukrepe za ugotovitev, ali fizična ali pravna oseba, ki je v preiskavi zaradi kaznivega dejanja, ima ali upravlja enega ali več računov katere koli vrste v banki na njenem ozemlju, in v tem primeru pridobi vse podatke o ugotovljenih računih.
2. Obveznost iz tega člena velja samo, če banka, ki vodi račun, razpolaga s takimi podatki.
3. Poleg zahtev iz 37. člena pogodbenica prosilka v zaprosilu:
a) navede, zakaj meni, da so zaprošeni podatki pomembni za kazensko preiskavo;
b) navede, na kakšni podlagi domneva, da banke v zaprošeni pogodbenici vodijo račun, in v največjem možnem obsegu določi, katere banke in/ali računi so lahko vpleteni, in
c) vključi vse razpoložljive dodatne podatke, ki lahko pospešijo izvršitev zaprosila.
4. Zaprošena pogodbenica lahko za izvršitev takega zaprosila določi iste pogoje, kot veljajo za zaprosila za preiskavo in zaseg.
5. Vsaka država Evropske skupnosti lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se ta člen uporablja samo za vrste kaznivih dejanj s seznama v dodatku k tej konvenciji.
6. Pogodbenice lahko razširijo to določbo na račune, ki so odprti pri nebančnih finančnih institucijah. Taka razširitev lahko temelji na načelu vzajemnosti.
18. člen – Zaprosila za podatke o bančnih transakcijah
1. Zaprošena pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice zagotovi podatke o določenih bančnih računih in bančnih transakcijah, izvedenih v določenem obdobju prek enega ali več računov, navedenih v zaprosilu, vključno s podatki o vseh računih pošiljatelja ali prejemnika.
2. Obveznost iz tega člena velja samo, če banka, ki vodi račun, razpolaga s takimi podatki.
3. Poleg zahtev 37. člena pogodbenica prosilka v svojem zaprosilu navede, zakaj meni, da so zaprošeni podatki pomembni za kazensko preiskavo.
4. Zaprošena pogodbenica lahko za izvršitev takega zaprosila določi iste pogoje, kot veljajo za zaprosila za preiskavo in zaseg.
5. Pogodbenice lahko razširijo to določbo na račune, ki so odprti pri nebančnih finančnih institucijah. Taka razširitev lahko temelji na načelu vzajemnosti.
19. člen – Zaprosila za spremljanje bančnih transakcij
1. Vsaka pogodbenica zagotovi, da na zaprosilo druge pogodbenice lahko v določenem obdobju spremlja bančne transakcije, ki se izvajajo prek enega ali več računov, navedenih v zaprosilu, in da sporoči ugotovitve pogodbenici prosilki.
2. Poleg zahtev iz 37. člena pogodbenica prosilka v svojem zaprosilu navede, zakaj meni, da so zaprošeni podatki pomembni za kazensko preiskavo.
3. Odločitev o spremljanju v vsakem posameznem primeru sprejmejo pristojni organi zaprošene pogodbenice v skladu z nacionalno zakonodajo te pogodbenice.
4. O praktičnih podrobnostih v zvezi s spremljanjem se dogovorijo pristojni organi pogodbenice prosilke in zaprošene pogodbenice.
5. Pogodbenice lahko razširijo to določbo na račune, ki so odprti pri nebančnih finančnih institucijah.
20. člen – Spontano obveščanje
Brez vpliva na lastne preiskave ali postopke lahko pogodbenica brez predhodnega zaprosila drugi pogodbenici da podatke o predmetih in premoženjski koristi, kadar meni, da bi lahko razkritje takih podatkov pomagalo pogodbenici prejemnici pri uvedbi ali vodenju preiskav ali postopkov ali da bi lahko to pogodbenico spodbudilo k vložitvi zaprosila v skladu s tem poglavjem.
3. del – Začasni ukrepi
21. člen – Obveznost uvedbe začasnih ukrepov
1. Na prošnjo druge pogodbenice, ki je uvedla kazenski postopek ali postopek za odvzem, pogodbenica uvede potrebne začasne ukrepe, kot je zamrznitev ali zaseg, da prepreči kakršne koli posle s premoženjem, njegov prenos ali razpolaganje s premoženjem, ki bi pozneje lahko bilo predmet zaprosila za odvzem ali bi lahko omogočilo ugoditev takemu zaprosilu.
2. Pogodbenica, ki je prejela zaprosilo za odvzem v skladu s 23. členom, na podlagi zaprosila uvede ukrepe, omenjene v prvem odstavku tega člena, za vsako premoženje, ki je predmet zaprosil ali bi lahko omogočilo ugoditev takemu zaprosilu.
22. člen – Izvedba začasnih ukrepov
1. Po izvedbi zaprošenih ukrepov, zahtevanih v skladu s prvim odstavkom 21. člena, pogodbenica prosilka spontano in kakor hitro je mogoče zagotovi zaprošeni pogodbenici vse podatke, ki lahko postavijo pod vprašaj te ukrepe ali spremenijo njihov obseg. Pogodbenica prosilka prav tako nemudoma zagotovi vse dodatne podatke, ki jih zahteva zaprošena pogodbenica in ki so potrebni za izvajanje in spremljanje začasnih ukrepov.
2. Pred ukinitvijo začasnega ukrepa, uvedenega na podlagi tega člena, zaprošena pogodbenica, kadar koli je to mogoče, pogodbenici prosilki da možnost, da predloži razloge za nadaljevanje ukrepa.
4. del – Odvzem
23. člen – Obveznost odvzema
1. Pogodbenica, ki je prejela zaprosilo druge pogodbenice za odvzem predmetov ali premoženjske koristi, ki so na njenem ozemlju:
a) izvrši odredbo sodišča pogodbenice prosilke za odvzem takih predmetov ali premoženjske koristi ali
b) preda zaprosilo svojim pristojnim organom zaradi pridobitve odredbe za odvzem in jo, če je izdana, tudi izvrši.
2. Za uveljavitev pododstavka b) prvega odstavka tega člena je vsaka pogodbenica, kadar koli je to potrebno, pristojna, da v skladu s svojo zakonodajo uvede postopek za odvzem.
3. Določbe prvega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za odvzem v obliki zahtevka za plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženjske koristi, če je premoženje, ki ga je mogoče odvzeti, na ozemlju zaprošene pogodbenice. V takih primerih zaprošena pogodbenica pri odvzemu na podlagi prvega odstavka, če plačilo ni prejeto, terjatev izvrši na katerem koli premoženju, ki je v ta namen na voljo.
4. Če se zaprosilo za odvzem nanaša na določen del premoženja, se lahko pogodbenici dogovorita, da zaprošena pogodbenica izvrši odvzem v obliki zahteve za plačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti premoženja.
5. Pogodbenice v največji možni meri sodelujejo na podlagi nacionalne zakonodaje s tistimi pogodbenicami, ki zaprosijo za izvedbo ukrepov, enakovrednih odvzemu, ki vodijo do razlastitve premoženja, vendar niso kazenske sankcije, če take ukrepe odredi pravosodni organ pogodbenice prosilke v zvezi s kaznivim dejanjem, pod pogojem, da je bilo ugotovljeno, da premoženje pomeni premoženjsko korist ali drugo premoženje v smislu 5. člena te konvencije.
24. člen – Izvršitev odvzema
1. Postopke za pridobitev odredbe za odvzem in izvršitev odvzema po 23. členu ureja zakonodaja zaprošene pogodbenice.
2. Zaprošeno pogodbenico zavezujejo ugotovitve o dejstvih, če so navedene v obsodbi ali sodni odločbi pogodbenice prosilke ali če se taka obsodba ali sodna odločba v osnovi nanje opira.
3. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da se drugi odstavek tega člena uporablja samo v skladu z njenimi ustavnimi načeli in temeljnimi zasnovami njenega pravnega sistema.
4. Če odvzem sestoji iz zahtevka za plačilo denarnega zneska, pristojni organ zaprošene pogodbenice ta znesek pretvori v valuto te pogodbenice po menjalnem tečaju, ki velja ob sprejetju odločitve o izvršitvi odvzema.
5. V primeru iz pododstavka a) prvega odstavka 23. člena lahko o zahtevi za ponovno presojo odredbe za odvzem odloča le pogodbenica prosilka.
25. člen – Odvzeto premoženje
1. S premoženjem, ki ga pogodbenica odvzame v skladu s 23. in 24. členom te konvencije, ta razpolaga v skladu s svojo nacionalno zakonodajo in upravnimi postopki.
2. Kadar ukrepajo na zaprosilo druge pogodbenice v skladu s 23. in 24. členom te konvencije, pogodbenice v obsegu, ki ga dovoljuje nacionalna zakonodaja in če je tako zahtevano, prednostno obravnavajo vrnitev odvzetega premoženja pogodbenici prosilki, tako da lahko izplača odškodnino žrtvam kaznivih dejanj ali vrne tako premoženje zakonitim lastnikom.
3. Kadar ukrepa na zaprosilo druge pogodbenice v skladu s 23. in 24. členom te konvencije, lahko pogodbenica v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ali upravnimi postopki nameni posebej upošteva možnost sklenitve sporazumov ali dogovorov o delitvi takega premoženja z drugimi pogodbenicami za vsak primer posebej.
26. člen – Pravica do izvršbe in najvišji znesek odvzema
1. Zaprosilo za odvzem, vloženo na podlagi 23. in 24. člena, ne vpliva na pravico pogodbenice prosilke, da sama izvrši odredbo za odvzem.
2. Nič v tej konvenciji se ne sme razlagati tako, da bi lahko skupna vrednost odvzema presegla denarni znesek, določen v odredbi za odvzem. Če pogodbenica ugotovi, da bi se to lahko zgodilo, se pogodbenici posvetujeta, da se temu izogneta.
27. člen – Zaporna kazen za dolžnika
Zaprošena pogodbenica ne odredi zaporne kazni za dolžnika ali drugega ukrepa, ki omejuje njegovo prostost, zaradi zaprosila na podlagi 23. člena, če je pogodbenica prosilka tako določila v svojem zaprosilu.
5. del – Zavrnitev in odložitev sodelovanja
28. člen – Razlogi za zavrnitev
1. Sodelovanje na podlagi tega poglavja se lahko zavrne, če:
a) bi bili zaprošeni ukrepi v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega sistema zaprošene pogodbenice ali
b) bi izvršitev zaprosila utegnila škodovati suverenosti, varnosti, javnemu redu ali drugim ključnim interesom zaprošene pogodbenice ali
c) po mnenju zaprošene pogodbenice pomembnost zadeve, na katero se zaprosilo nanaša, ne upravičuje zaprošenih ukrepov ali
d) je kaznivo dejanje, na katero se zaprosilo nanaša, davčno kaznivo dejanje, razen financiranja terorizma,
e) je kaznivo dejanje, na katero se zaprosilo nanaša, politično kaznivo dejanje, razen financiranja terorizma, ali
f) zaprošena pogodbenica meni, da bi bilo izvajanje zaprošenih ukrepov v nasprotju z načelom ne bis in idem, ali
g) kaznivo dejanje, na katero se zaprosilo nanaša, po zakonodaji zaprošene pogodbenice ne bi bilo kaznivo, če bi bilo storjeno na območju njene pristojnosti. Vendar pa ta razlog za zavrnitev sodelovanja na podlagi 2. dela velja le, če zaprošena pomoč vključuje prisilne ukrepe. Kadar se za sodelovanje na podlagi tega poglavja zahteva dvojna kaznivost, se ta zahteva šteje za izpolnjeno ne glede na to, ali pogodbenici uvrščata kaznivo dejanje v isto vrsto kaznivih dejanj ali poimenujeta kaznivo dejanje z istim izrazom, pod pogojem, da pogodbenici štejeta za kaznivo tisto ravnanje, ki je podlaga za kaznivo dejanje.
2. Sodelovanje na podlagi 2. dela, če zaprošena pomoč vključuje prisilne ukrepe, in sodelovanje na podlagi 3. dela tega poglavja je mogoče zavrniti tudi, če zaprošenih ukrepov za izvedbo preiskave ali postopkov v podobnih domačih primerih po nacionalni zakonodaji zaprošene pogodbenice ne bi bilo mogoče sprejeti.
3. Kadar to terja zakonodaja zaprošene pogodbenice, se sodelovanje na podlagi 2. dela, če zaprošena pomoč vključuje prisilne ukrepe, in na podlagi 3. dela tega poglavja lahko odkloni, če zaprošeni ali drugi ukrepi s podobnimi učinki po zakonodaji pogodbenice prosilke niso dovoljeni ali če z vidika pristojnosti organov pogodbenice prosilke zaprosilu ni ugodil sodnik ali drug pravosodni organ, vključno z državnim tožilstvom, ali kateri koli od teh organov, ki ukrepa v zvezi s kaznivimi dejanji.
4. Sodelovanje na podlagi 4. dela tega poglavja se tudi lahko zavrne, če:
a) po zakonodaji zaprošene pogodbenice za vrsto kaznivega dejanja, na katero se zaprosilo nanaša, odvzem ni predviden ali
b) bi bilo brez vpliva na obveznosti iz tretjega odstavka 23. člena to v nasprotju z načeli nacionalne zakonodaje zaprošene pogodbenice glede višine odvzema ob upoštevanju razmerja med kaznivim dejanjem in:
i) gospodarsko koristjo, ki bi jo lahko opredelili kot premoženjsko korist, ali
ii) premoženjem, ki bi ga lahko opredelili kot predmet, ali
c) po zakonodaji zaprošene pogodbenice odvzema ne bi bilo mogoče več odrediti ali izvršiti zaradi zastaranja ali
d) brez vpliva na peti odstavek 23. člena se zaprosilo ne nanaša na prejšnjo obsodbo ali sodno odločbo ali ugotovitev v taki odločbi, da je bilo storjeno eno ali več kaznivih dejanj, na podlagi katerih je bil odrejen ali zaprošen odvzem, ali
e) odvzem v pogodbenici prosilki ni izvršljiv ali je zoper njega še vedno mogoča pritožba kot redno pravno sredstvo ali
f) se zaprosilo nanaša na odredbo za odvzem, ki temelji na odločitvi sodišča, sprejeti v odsotnosti osebe, proti kateri je bila izdana odredba, in po mnenju zaprošene pogodbenice država prosilka v postopku ni zagotovila minimalnih pravic obrambe, ki jih ima vsak obdolženec.
5. Za namene pododstavka f) četrtega odstavka tega člena se ne šteje, da je bila odločitev sodišča sprejeta v odsotnosti, če:
a) je bila potrjena ali izrečena po ugovoru prizadete osebe ali
b) je bila sprejeta na podlagi pritožbe, če jo je vložila prizadeta oseba.
6. Če se za namene pododstavka f) četrtega odstavka tega člena upošteva, da so bile zagotovljene minimalne pravice obrambe, zaprošena pogodbenica upošteva dejstvo, da se je prizadeta oseba namenoma skušala izogniti roki pravice, ali dejstvo, da se je ta oseba odpovedala možnosti vložitve pravnega sredstva proti odločitvi, sprejeti v odsotnosti, čeprav je tako možnost imela. Enako velja tudi, kadar je bilo prizadeti osebi pravočasno vročeno vabilo na sodišče, pa se je odločila, da se nanj ne bo odzvala niti ne bo zaprosila za preložitev.
7. Pogodbenica se ne sklicuje na bančno tajnost kot razlog za zavrnitev kakršnega koli sodelovanja na podlagi tega poglavja. Če to terja njena nacionalna zakonodaja, pogodbenica lahko zahteva, da zaprosilo za sodelovanje, ki vključuje odpravo bančne tajnosti, odobri sodnik ali drug pravosodni organ, vključno z državnim tožilstvom, ali kateri koli od teh organov, ki ukrepa v zvezi s kaznivimi dejanji.
8. Brez vpliva na razloge za zavrnitev, predvidene v pododstavku a) prvega odstavka tega člena:
a) dejstva, da je oseba, zoper katero so organi pogodbenice prosilke uvedli preiskavo ali izdali odredbo za odvzem, pravna oseba, zaprošena pogodbenica ne sme navesti kot oviro za sodelovanje na podlagi tega poglavja;
b) dejstva, da je fizična oseba, zoper katero je bila izdana odredba za odvzem premoženjske koristi, pozneje umrla, ali dejstva, da je pravna oseba, zoper katero je bila izdana odredba za odvzem premoženjske koristi, kasneje prenehala obstajati, pogodbenica ne sme navesti kot oviro za sodelovanje v skladu s pododstavkom a) prvega odstavka 23. člena;
c) dejstva, da je oseba, zoper katero so organi pogodbenice prosilke uvedli preiskavo ali izdali odredbo za odvzem, omenjena v zaprosilu kot storilec tako predhodnega kaznivega dejanja kot kaznivega dejanja pranja denarja v skladu s pododstavkom b) drugega odstavka 9. člena te konvencije, zaprošena pogodbenica ne sme navesti kot oviro za sodelovanje na podlagi tega poglavja.
29. člen – Odlog
Zaprošena pogodbenica lahko odloži ukrepanje na podlagi zaprosila, če bi tako ukrepanje lahko škodovalo preiskavi ali postopkom njenih organov.
30. člen – Delna ali pogojna ugoditev zaprosilu
Preden zaprošena pogodbenica zavrne ali odloži sodelovanje na podlagi tega poglavja, prouči, kadar je to primerno tudi po posvetu s pogodbenico prosilko, ali lahko zaprosilu ugodi delno ali pod določenimi pogoji, ki se ji zdi potrebno.
6. del – Notifikacija in varstvo pravic tretjih oseb
31. člen – Notifikacija listin
1. Pogodbenice dajejo druga drugi kar najširšo medsebojno pomoč pri vročanju pravosodnih listin osebam, na katere se nanašajo začasni ukrepi in odvzem.
2. Nič v tem členu ne ovira:
a) možnosti pošiljanja sodnih listin po pošti neposredno osebam v tujini;
b) možnosti, da predstavniki pravosodja ali drugi pristojni organi pogodbenice, ki je izdala sodne listine, te listine tudi vročijo neposredno prek konzularnih služb te pogodbenice ali po predstavnikih pravosodja ali drugih pristojnih organov namembne pogodbenice,
razen če namembna pogodbenica ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu predloži generalnemu sekretarju Sveta Evrope izjavo o nasprotnem.
3. Pri vročanju sodnih listin osebam v tujini, na katere se nanašajo začasni ukrepi ali odredbe za odvzem, izdane v pogodbenici pošiljateljici, ta pogodbenica navede pravna sredstva, ki so po njeni zakonodaji na voljo tem osebam.
32. člen – Priznanje tujih odločb
1. Pri obravnavi zaprosila za sodelovanje na podlagi 3. in 4. dela zaprošena pogodbenica prizna vsako sodno odločbo, sprejeto v pogodbenici prosilki v zvezi s pravicami, ki jih zahtevajo tretje osebe.
2. Priznanje se lahko zavrne, če:
a) tretje osebe niso imele ustrezne možnosti za uveljavitev svojih pravic ali
b) odločba ni združljiva s sodno odločbo, ki je bila v isti zadevi že sprejeta v zaprošeni pogodbenici, ali
c) odločba ni združljiva z javnim redom zaprošene pogodbenice ali
d) je bila odločba sprejeta v nasprotju z določbami o izključni pristojnosti, ki je predvidena po zakonodaji zaprošene pogodbenice.
7. del – Postopkovna in druga splošna pravila
33. člen – Osrednji organ
1. Pogodbenice določijo osrednji organ, ali če je potrebno, organe, ki so odgovorni za pošiljanje zaprosil po tem poglavju in odgovore nanje, za izvršitev zaprosil ali za njihovo pošiljanje organom, pristojnim za njihovo izvršitev.
2. Vsaka pogodbenica ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči imena in naslove organov, imenovanih v skladu s prvim odstavkom tega člena.
34. člen – Neposredno komuniciranje
1. Komuniciranje med osrednjimi organi poteka neposredno.
2. V nujnih primerih lahko pravosodni organi pogodbenice prosilke, vključno z državnim tožilstvom, zaprosila ali sporočila na podlagi tega poglavja pošiljajo neposredno ustreznim organom zaprošene pogodbenice. V teh primerih se hkrati prek osrednjega organa pogodbenice prosilke pošlje kopija osrednjemu organu zaprošene pogodbenice.
3. Vsako zaprosilo ali sporočilo na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena se lahko pošlje prek Mednarodne organizacije kriminalistične policije (Interpol).
4. Če je zaprosilo iz drugega odstavka tega člena naslovljeno na organ, ki ni pristojen za njegovo obravnavanje, ga odstopi pristojnemu državnemu organu in o tem neposredno obvesti pogodbenico prosilko.
5. Zaprosila ali sporočila na podlagi drugega dela tega poglavja, ki ne vključujejo prisilnih ukrepov, lahko pristojni organi pogodbenice prosilke pošljejo neposredno pristojnim organom zaprošene pogodbenice.
6. Osnutke zaprosil ali sporočil na podlagi tega poglavja lahko pravosodni organi pogodbenice prosilke pošljejo ustreznim organom zaprošene pogodbenice pred uradnim zaprosilom, da bi zagotovili njegovo učinkovito obravnavo ob prejemu in da vsebuje zadostne podatke in dodatno dokumentacijo za izpolnitev zahtev v skladu z zakonodajo zaprošene pogodbenice.
35. člen – Oblika zaprosila in jeziki
1. Vsa zaprosila na podlagi tega poglavja morajo biti pisna. Prenašajo se lahko elektronsko ali s katerim koli drugim komunikacijskim sredstvom pod pogojem, da je pogodbenica prosilka na zahtevo pripravljena kadar koli predati zapis takega sporočila in izvirnik. Vendar pa lahko vsaka pogodbenica kadar koli z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, navede pogoje, pod katerimi je pripravljena sprejeti in izvršiti zaprosila, prejeta elektronsko ali prek drugih komunikacijskih sredstev.
2. V skladu z določbami tretjega odstavka tega člena se ne zahtevajo prevodi zaprosil ali dodatne dokumentacije.
3. Ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica ali Evropska skupnost generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči, da si pridržuje pravico zahtevati, da je nanjo naslovljenim zaprosilom in dodatni dokumentaciji priložen prevod v njen jezik ali v enega od uradnih jezikov Sveta Evrope ali v tistega od teh jezikov, ki ga določi. Ob tej priložnosti lahko izjavi, da je pripravljena sprejeti prevod v katerem koli drugem jeziku, ki ga navede. Druge pogodbenice lahko uporabljajo pravilo vzajemnosti.
36. člen – Overitev
Dokumentov, ki se pošiljajo zaradi izvajanja tega poglavja, ni treba overiti.
37. člen – Vsebina zaprosila
1. V vsakem zaprosilu za sodelovanje na podlagi tega poglavja se navedejo:
a) organ, ki vlaga zaprosilo, in organ, ki vodi preiskave ali postopke;
b) predmet zaprosila in razlog zanj;
c) zadeve, vključno s pomembnimi dejstvi (kot so datum, kraj in okoliščine kaznivega dejanja), na katera se preiskave ali postopki nanašajo, razen pri zaprosilu za notifikacijo;
d) če sodelovanje vključuje prisilne ukrepe:
i) besedilo zakonskih določb, in če to ni mogoče, ustrezen zakon, ki se uporablja v zvezi s tem, in
ii) obvestilo, da bi zaprošeni ali drug ukrep s podobnim učinkom lahko sprejeli na ozemlju pogodbenice prosilke na podlagi njene zakonodaje;
e) kadar je to potrebno in če je to mogoče:
i) podatki o vpleteni osebi ali osebah, vključno z imenom in priimkom, datumom in krajem rojstva, državljanstvom in prebivališčem, ter če gre za pravno osebo, sedežem, in
ii) premoženje, na katero se zaprosilo za sodelovanje nanaša, kraj, njegova povezanost z vpleteno osebo ali osebami, vsaka povezanost s kaznivim dejanjem in vsi razpoložljivi podatki o pravicah drugih oseb do deleža pri tem premoženju in
f) vsak poseben postopek, ki ga želi pogodbenica prosilka.
2. V zaprosilu za začasne ukrepe na podlagi 3. dela, ki se nanaša na zaseg premoženja, v zvezi s katerim se lahko izda odredba za odvzem v obliki zahtevka za plačilo denarnega zneska, se navede tudi najvišji znesek, ki se lahko kot odškodnina povrne iz premoženja.
3. Poleg podatkov, navedenih v prvem odstavku, mora vsako zaprosilo na podlagi 4. dela vsebovati:
a) v primeru iz pododstavka a) prvega odstavka 23. člena:
i) overjen točen prepis odredbe za odvzem, ki jo je izdalo sodišče pogodbenice prosilke, in navedba razlogov, na podlagi katerih je bila izdana odredba, če ti niso navedeni že v sami odredbi;
ii) potrdilo pristojnega organa pogodbenice prosilke, da je odredba za odvzem izvršljiva in da zoper njo ni mogoča pritožba;
iii) podatek o vrednosti za katero se zahteva izvršitev odredbe in
iv) podatek o potrebi po uvedbi kakršnega koli začasnega ukrepa;
b) v primeru iz pododstavka b) prvega odstavka 23. člena navedbo dejstev, na katera se opira pogodbenica prosilka in ki zaprošeni pogodbenici zadoščajo, da v skladu s svojo nacionalno zakonodajo zaprosi za odredbo;
c) kadar so tretje osebe imele možnost uveljavljati svoje pravice, listine, ki to dokazujejo.
38. člen – Pomanjkljiva zaprosila
1. Če zaprosilo ni v skladu z določbami tega poglavja ali poslani podatki zaprošeni pogodbenici ne zadoščajo za obravnavo zaprosila, lahko ta pogodbenica povabi pogodbenico prosilko, naj ga popravi ali dopolni.
2. Zaprošena pogodbenica lahko določi rok za prejem takih dopolnitev ali podatkov.
3. Dokler zaprošena pogodbenica ne prejme zahtevanih dopolnitev ali podatkov v zvezi z zaprosilom na podlagi 4. dela tega poglavja, lahko sprejme katerega koli od ukrepov, navedenih v 2. ali 3. delu tega poglavja.
39. člen – Večje število zaprosil
1. Kadar zaprošena pogodbenica prejme več kot eno zaprosilo na podlagi 3. ali 4. dela tega poglavja v zvezi z isto osebo ali premoženjem, večje število zaprosil ne preprečuje pogodbenici obravnavanja zaprosil, ki vključujejo uvedbo začasnih ukrepov.
2. Pri večjem številu zaprosil na podlagi 4. dela tega poglavja zaprošena pogodbenica prouči možnost posvetovanja s pogodbenicami prosilkami.
40. člen – Obveznost navedbe razlogov
Zaprošena pogodbenica navede razloge za vsako odločitev, da zavrne, odloži ali pogojuje sodelovanje na podlagi tega poglavja.
41. člen – Obveščanje
1. Zaprošena pogodbenica takoj obvesti pogodbenico prosilko o:
a) vsakem ukrepanju na podlagi zaprosila iz tega poglavja;
b) končnem izidu ukrepanja na podlagi zaprosila;
c) odločitvi, da v celoti ali delno zavrne, odloži ali pogojuje kakršno koli sodelovanje na podlagi tega poglavja;
d) vseh okoliščinah, ki onemogočajo zaprošeno ukrepanje ali ga utegnejo precej upočasniti, in
e) tistih določbah nacionalne zakonodaje, ki bi samodejno pripeljale do prenehanja začasnega ukrepa, če so začasni ukrepi sprejeti na podlagi zaprosila v skladu z 2. ali 3. delom tega poglavja.
2. Pogodbenica prosilka takoj obvesti zaprošeno pogodbenico o:
a) vsaki obnovi postopka, odločitvi ali katerem koli drugem dejstvu, zaradi katerega odredba za odvzem deloma ali v celoti ni več izvršljiva, in
b) vseh novih okoliščinah, dejanskih ali pravnih, zaradi katerih katero koli ukrepanje na podlagi tega poglavja ni več upravičeno.
3. Kadar pogodbenica na podlagi iste odredbe za odvzem zaprosi za odvzem v več pogodbenicah, o svojem zaprosilu obvesti vse pogodbenice, na katere se nanaša izvršitev odredbe.
42. člen – Omejitev uporabe
1. Zaprošena pogodbenica lahko za izvršitev zaprosila zahteva, da organi pogodbenice prosilke dobljenih podatkov ali dokazov brez njenega predhodnega soglasja ne bodo uporabili ali posredovali za preiskave ali postopke, razen tistih, navedenih v zaprosilu.
2. Vsaka pogodbenica ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, izjavi, da organi pogodbenice prosilke podatkov ali dokazov, ki jim jih bo dala na podlagi tega poglavja, brez njenega predhodnega soglasja ne bodo uporabili ali posredovali za preiskave ali postopke, razen tistih, navedenih v zaprosilu.
43. člen – Zaupnost
1. Pogodbenica prosilka lahko od zaprošene pogodbenice zahteva, da dejstva in vsebino zaprosila varuje kot zaupne, razen če so potrebni za izvršitev zaprosila. Če zaprošena pogodbenica ne more ugoditi zahtevi za zaupnost, o tem takoj obvesti pogodbenico prosilko.
2. Pogodbenica prosilka, če to ni v nasprotju s temeljnimi načeli njene nacionalne zakonodaje in če se to od nje zahteva, varuje kot zaupne vse dokaze in podatke, ki jih je dobila od zaprošene pogodbenice, razen če je njihovo razkritje potrebno za preiskave ali postopke, opisane v zaprosilu.
3. Ob upoštevanju določb nacionalne zakonodaje pogodbenica, ki prejme spontano obvestilo na podlagi 20. člena, ravna v skladu z zahtevo po zaupnosti, kot jo zahteva pogodbenica, ki podatke daje. Če druga pogodbenica ne more izpolniti take zahteve, o tem takoj obvesti pogodbenico, ki podatke pošilja.
44. člen – Stroški
Običajne stroške za ugoditev zaprosilu krije zaprošena pogodbenica. Če so z ugoditvijo zaprosilu povezani precejšnji ali izjemno visoki stroški, se pogodbenici posvetujeta zaradi dogovora o pogojih za izvršitev zaprosila in načinu kritja stroškov.
45. člen – Odškodnina
1. Če oseba sproži pravni postopek zaradi odgovornosti za škodo, ki je posledica dejanja ali opustitve v zvezi s sodelovanjem na podlagi tega poglavja, se pogodbenice, na katere se to nanaša, po potrebi med seboj posvetujejo, da določijo, kako razdeliti dolgovani znesek odškodnine.
2. Pogodbenica, zoper katero je vložena odškodninska tožba, si prizadeva o takem postopku obvestiti drugo pogodbenico, če bi ta v postopku imela interes.
V. POGLAVJE – Sodelovanje med FIU
46. člen – Sodelovanje med FIU
1. Pogodbenice zagotovijo, da FIU, kot so opredeljene v tej konvenciji, sodelujejo v boju proti pranju denarja, pri zbiranju in analiziranju, ali če je primerno, preiskavi pomembnih podatkov znotraj FIU o katerem koli dejstvu, ki bi lahko kazalo na pranje denarja, v skladu z njihovimi nacionalnimi pooblastili.
2. Za namen prvega odstavka vsaka pogodbenica zagotovi, da FIU izmenjajo, spontano ali na zaprosilo in v skladu s to konvencijo ali obstoječimi ali prihodnjimi memorandumi o soglasju, združljivimi s to konvencijo, vse dostopne podatke, ki so lahko pomembni za obdelavo ali analizo podatkov, ali če je primerno, za preiskavo, ki jo glede finančnih transakcij v zvezi s pranjem denarja in vpletenimi fizičnimi ali pravnimi osebami, opravi FIU.
3. Vsaka pogodbenica zagotovi, da na izvajanje nalog FIU v skladu s tem členom ne sme vplivati njihov notranji položaj ne glede na to, ali so upravni, policijski ali pravosodni organi.
4. Vsakemu zaprosilu po tem členu mora biti priloženo kratka navedba pomembnih dejstev, ki so znani FIU prosilki. FIU v zaprosilu podrobno navede, kako se bodo uporabili zaprošeni podatki.
5. Če je zaprosilo sestavljeno v skladu s tem členom, zaprošena FIU priskrbi vse pomembne podatke, vključno z dostopnimi finančnimi podatki in zaprošenimi policijskimi podatki, ki jih vsebuje zaprosilo, ne da bi bilo potrebno uradno zaprosilo na podlagi veljavnih konvencij ali sporazumov med pogodbenicami.
6. FIU lahko zavrne razkritje podatkov, ki bi lahko ovirali kazensko preiskavo, ki že poteka v zaprošeni pogodbenici, ali pa v izjemnih okoliščinah, kadar bi bilo razkritje podatkov v očitnem nesorazmerju z zakonitim interesom fizične ali pravne osebe ali pogodbenice, ali pa sicer ne bi bilo v skladu s temeljnimi načeli nacionalne zakonodaje zaprošene pogodbenice. Vsako tako zavrnitev je treba primerno obrazložiti FIU, ki zahteva podatke.
7. Podatki ali dokumenti, pridobljeni v skladu s tem členom, se uporabljajo samo za namene, določene v prvem odstavku. Podatki, ki jih predloži nasprotna FIU, se ne smejo posredovati tretjim osebam, niti jih ne sme FIU prejemnica brez predhodnega soglasja FIU pošiljateljice uporabiti za druge namene kot za analizo.
8. Če se pošiljajo podatki ali dokumenti na podlagi tega člena, lahko FIU pošiljateljica določi pogoje in omejitve glede uporabe podatkov v druge namene, kot so navedeni v sedmem odstavku. FIU prejemnica upošteva vse take omejitve in pogoje.
9. Če pogodbenica želi uporabiti poslane podatke ali dokumente za kazenske preiskave ali pregone za namene, ki so določeni v sedmem odstavku, FIU pošiljateljica ne sme zavrniti soglasja za tako uporabo, razen če to stori na podlagi omejitev v skladu s svojo nacionalno zakonodajo ali pogoji, navedenimi v šestem odstavku. Vsako zavrnitev soglasja je treba ustrezno obrazložiti.
10. FIU sprejmejo vse potrebne ukrepe, vključno z varnostnimi ukrepi, za zagotovitev, da podatki, predloženi v skladu s tem členom, niso dostopni drugim organom, agencijam ali oddelkom.
11. Predloženi osebni podatki se v skladu s Konvencijo Sveta Evrope z dne 28. januarja 1981 o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (ETS št. 108) in ob upoštevanju Priporočila št. R(87)15 z dne 15. septembra 1987 Odbora ministrov Sveta Evrope o uporabi osebnih podatkov v policiji, zaščitijo z najmanj istimi pravili o tajnosti in varstvu osebnih podatkov, kot se uporabljajo v nacionalni zakonodaji, ki velja za FIU prosilko.
12. FIU pošiljateljica se lahko na primeren način pozanima o uporabi predloženih podatkov, FIU prejemnica pa omogoči tako povratno informacijo, kadar koli je to izvedljivo.
13. Pogodbenice določijo organ, ki je FIU v smislu tega člena.
47. člen – Mednarodno sodelovanje v zvezi z začasno ustavitvijo sumljivih transakcij
1. Vsaka pogodbenica sprejme take zakonske ali druge morebitne ukrepe, da lahko na zahtevo tuje FIU zaprošena FIU nujno ukrepa tako, da začasno ustavi transakcijo ali zavrne soglasje za transakcijo, ki poteka, in sicer za toliko časa in pod istimi pogoji, kot je to v zvezi z začasno ustavitvijo transakcij določeno v njeni nacionalni zakonodaji.
2. Ukrepi iz prvega odstavka, se sprejmejo le, če se zaprošena FIU na podlagi obrazložitve FIU prosilke prepriča, da:
a) je transakcija povezana s pranjem denarja in
b) bi bila transakcija začasno ustavljena ali bi bilo soglasje za transakcijo, ki poteka, zavrnjeno, če bi bila transakcija predmet domačega sporočila o sumljivi transakciji.
VI. POGLAVJE – Nadzorni mehanizem in reševanje sporov
48. člen – Nadzorni mehanizem in reševanje sporov
1. Konferenca pogodbenic je pristojna za spremljanje izvajanja konvencije. Konferenca pogodbenic:
a) nadzoruje pravilno izvajanje te konvencije s strani pogodbenic;
b) na zahtevo pogodbenice izrazi mnenje o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na razlago in uporabo konvencije.
2. Konferenca pogodbenic izvaja naloge na podlagi pododstavka a) prvega odstavka z uporabo vseh razpoložljivih javno objavljenih povzetkov Posebnega odbora Sveta Evrope (Moneyval) za ocenjevanje ukrepov s področja odkrivanja in preprečevanja pranja denarja (za države članice Moneyval) in vseh razpoložljivih javno objavljenih povzetkov FATF (za države članice FATF), dopolnjene z občasnimi vprašalniki za samoocenjevanje, če je to primerno. Postopek nadzora se bo nanašal na področja, ki jih zajema ta konvencija, le glede tistih področij, ki niso zajeta v drugih ustreznih mednarodnih standardih, ki jih ocenjujeta FATF in Moneyval.
3. Če Konferenca pogodbenic ugotovi, da potrebuje nadaljnje podatke pri opravljanju svojih nalog, se poveže z zadevno pogodbenico, pri čemer izkoristi postopek in mehanizem Moneyval, če tako zahteva Konferenca pogodbenic. Zadevna pogodbenica nato zopet poroča Konferenci pogodbenic. Konferenca pogodbenic se na tej podlagi odloči, ali bo izvedla natančnejšo oceno položaja zadevne pogodbenice ali ne. To lahko vključuje tudi obisk ocenjevalne skupine v državi.
4. V primeru spora med pogodbenicami glede razlage ali uporabe te konvencije si pogodbenice prizadevajo rešiti spor s pogajanji ali na drug miroljuben način po svoji izbiri, vključno s predložitvijo spora Konferenca pogodbenic, arbitražnemu sodišču, katerega odločitve so za pogodbenice zavezujoče, ali Meddržavnemu sodišču, kot sta se sporazumeli zadevni stranki.
5. Konferenca pogodbenic sprejme poslovnik.
6. Generalni sekretar Sveta Evrope skliče Konferenco pogodbenic najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Nato pa redni sestanki Konference pogodbenic potekajo v skladu s poslovnikom, ki ga ta sprejme.
VII. POGLAVJE – Končne določbe
49. člen – Podpis in začetek veljavnosti
1. Ta konvencija je na voljo za podpis državam članicam Sveta Evrope, Evropski skupnosti in državam nečlanicam, ki so sodelovale pri njeni pripravi. Te države ali Evropska skupnost lahko izrazijo svoje soglasje, da jih zavezuje:
a) podpis brez pridržka glede ratifikacije, sprejetja ali odobritve ali
b) podpis s pridržkom ratifikacije, sprejetja ali odobritve, ki mu sledi ratifikacija, sprejetje ali odobritev.
2. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se hranijo pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
3. Ta konvencija začne veljati prvi dan meseca po izteku trimesečnega roka od dne, ko je šest podpisnic, od katerih so vsaj štiri članice Sveta Evrope, v skladu z določbami prvega odstavka izrazile svoje soglasje, da jih konvencija zavezuje.
4. Za vsako državo podpisnico, ki pozneje izrazi svoje soglasje, da jo konvencija zavezuje, ta začne veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne, ko je v skladu z določbami prvega odstavka izrazila svoje soglasje, da jo konvencija zavezuje.
5. Nobena pogodbenica Konvencije iz leta 1990 ne sme ratificirati, sprejeti ali odobriti te konvencije, ne da bi jo zavezovale vsaj določbe, ki ustrezajo določbam Konvencije iz leta 1990, ki pogodbenico zavezuje.
6. Od začetka veljavnosti pogodbenice te konvencije, ki so hkrati pogodbenice Konvencije iz leta 1990:
a) uporabljajo določbe te konvencije v svojih medsebojnih razmerjih;
b) še naprej uporabljajo določbe Konvencije iz leta 1990 v razmerjih z drugimi pogodbenicami navedene konvencije, vendar ne s pogodbenicami te konvencije.
50. člen – Pristop h konvenciji
1. Ko konvencija začne veljati, lahko Odbor ministrov Sveta Evrope po posvetu z državami pogodbenicami konvencije povabi katero koli državo, ki ni članica Sveta Evrope in ni sodelovala pri njeni pripravi, da pristopi k njej, in sicer na podlagi odločitve, sprejete z večino glasov, kot je določeno v pododstavku d) 20. člena Statuta Sveta Evrope, ter ob soglasno sprejetem sklepu predstavnikov držav pogodbenic, ki imajo pravico sodelovati v Odboru ministrov.
2. Za vsako državo, ki pristopi h konvenciji, začne ta veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne deponiranja listine o pristopu pri generalnem sekretarju Sveta Evrope.
51. člen – Ozemlja uporabe
1. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu posebej navede ozemlje ali ozemlja, za katera se bo konvencija uporabljala.
2. Vsaka pogodbenica lahko kadar koli pozneje z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope, razširi uporabo konvencije na katero koli drugo ozemlje, navedeno v izjavi. Za tako ozemlje začne konvencija veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne, ko je generalni sekretar prejel tako izjavo.
3. Vsako izjavo na podlagi predhodnih dveh odstavkov, ki se nanaša na katero koli ozemlje, posebej navedeno v taki izjavi, je mogoče preklicati z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja. Preklic začne veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne, ko je generalni sekretar prejel tako uradno obvestilo.
52. člen – Razmerje do drugih konvencij in sporazumov
1. Ta konvencija ne vpliva na pravice in obveznosti pogodbenic, ki izhajajo iz mednarodnih večstranskih konvencij o posebnih zadevah.
2. Pogodbenice konvencije lahko med seboj sklepajo dvostranske ali večstranske sporazume o zadevah, ki jih obravnava ta konvencija, zato da dopolnijo ali utrdijo njene določbe ali da omogočijo lažjo uporabo načel, ki so v njej vsebovana.
3. Če sta dve ali več pogodbenic že sklenili sporazum ali pogodbo v zvezi z vsebino, ki ga obravnava ta konvencija, ali sta drugače uredili svoje odnose v zvezi s to vsebino, imata pravico namesto te konvencije uporabljati tak sporazum ali pogodbo ali ustrezno z njo urejati svoje odnose, če to olajšuje mednarodno sodelovanje.
4. Pogodbenice, ki so članice Evropske unije, v medsebojnih odnosih uporabljajo pravila Skupnosti in Evropske unije, če obstajajo pravila Skupnosti ali Evropske unije, ki urejajo posamezno vsebino in veljajo za določene primere, brez vpliva na predmet in namen te konvencije in brez vpliva na njeno celovito uporabo pri drugih pogodbenicah.
53. člen – Izjave in pridržki
1. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu da eno ali več izjav, določenih v drugem odstavku 3. člena, četrtem odstavku 9. člena, petem odstavku 17. člena, tretjem odstavku 24. člena, drugem odstavku 31. člena, prvem in tretjem odstavku 35. člena in drugem odstavku 42. člena.
2. Vsaka država ali Evropska skupnost si lahko tudi ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu z izjavo, naslovljeno na generalnega sekretarja, pridrži pravico, da deloma ali v celoti ne bo uporabljala določb pododstavka c) drugega odstavka 7. člena, šestega odstavka 9. člena, petega odstavka 46. člena in 47. člena.
3. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu objavi, na kakšen način namerava uporabljati 17. in 19. člen te konvencije, predvsem ob upoštevanju veljavnih mednarodnih sporazumov o mednarodnem sodelovanju v kazenskih zadevah. O vseh spremembah teh podatkov obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope.
4. Vsaka država ali Evropska skupnost lahko ob podpisu ali deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu izjavi:
a) da ne bo uporabljala četrtega odstavka 3. člena te konvencije ali
b) da bo uporabljala četrti odstavek 3. člena te konvencije samo delno ali
c) na kakšen način želi uporabljati četrti odstavek 3. člena te konvencije.
O vseh spremembah teh podatkov obvesti generalnega sekretarja Sveta Evrope.
5. Drugi pridržki niso dovoljeni.
6. Vsaka pogodbenica, ki je dala pridržek na podlagi tega člena, ga lahko v celoti ali deloma umakne z uradnim obvestilom, naslovljenim na generalnega sekretarja Sveta Evrope. Umik pridržka začne veljati na dan, ko generalni sekretar prejme tako uradno obvestilo.
7. Pogodbenica, ki je dala pridržek v zvezi s katero koli določbo te konvencije, ne sme zahtevati uporabe take določbe od nobene druge pogodbenice; lahko pa, če je njen pridržek delen ali pogojen, zahteva uporabo te določbe v taki meri, kot jo je sama sprejela.
54. člen – Spremembe
1. Spremembe te konvencije lahko predlaga vsaka pogodbenica, generalni sekretar Sveta Evrope pa jih sporoči državam članicam Sveta Evrope, Evropski skupnosti in vsem državam nečlanicam, ki so v skladu z določbami 50. člena pristopile ali so bile povabljene, da pristopijo k tej konvenciji.
2. Vse spremembe, ki jih predlaga katera koli pogodbenica, se sporočijo Evropskemu odboru za problematiko kriminalitete (v nadaljnjem besedilu: CDPC), ki svoje mnenje o predlagani spremembi predloži Odboru ministrov.
3. Odbor ministrov prouči predlagano spremembo in mnenje CDPC ter spremembo lahko sprejme z večino, določeno v pododstavku d) 20. člena Statuta Sveta Evrope.
4. Besedilo vsake spremembe, ki ga je v skladu s tretjim odstavkom tega člena sprejel Odbor ministrov, se pošlje pogodbenicam v sprejetje.
5. Vsaka sprememba, sprejeta v skladu s tretjim odstavkom tega člena, začne veljati trideseti dan po tem, ko so vse pogodbenice obvestile generalnega sekretarja, da so jo sprejele.
6. Da bi posodobili vrste kaznivih dejanj, ki jih vsebuje dodatek, pa tudi spremenili 13. člen, lahko vsaka pogodbenica ali Odbor ministrov predlaga spremembe. Generalni sekretar Sveta Evrope jih sporoči drugim državam pogodbenicam.
7. Po posvetu s pogodbenicami, ki niso članice Sveta Evrope, in po potrebi s CDPC lahko Odbor ministrov z večino glasov, določeno v pododstavku d) 20. člena Statuta Sveta Evrope, sprejme spremembo, predlagano v skladu s šestim odstavkom. Ta začne veljati po preteku enega leta po datumu, ko je bila sporočena pogodbenicam. V tem obdobju lahko vsaka pogodbenica obvesti generalnega sekretarja o svojem ugovoru v zvezi z začetkom veljavnosti spremembe zanjo.
8. Če tretjina pogodbenic obvesti generalnega sekretarja o svojem ugovoru v zvezi z začetkom začetku veljavnosti spremembe, ta ne začne veljati.
9. Če manj kot tretjina pogodbenic sporoči ugovor, začne sprememba veljati za tiste pogodbenice, ki niso sporočile ugovora.
10. Ko začne sprememba veljati v skladu s šestim do devetim odstavkom tega člena in je pogodbenica sporočila svoj ugovor, ta sprememba začne za to pogodbenico veljati prvi dan meseca po dnevu, ko je uradno obvestila generalnega sekretarja o njenem sprejetju. Pogodbenica, ki je izrazila ugovor, ga lahko kadar koli umakne z obvestilom generalnemu sekretarju Sveta Evrope.
11. Če je Odbor ministrov sprejel spremembo, država ali Evropska skupnost ne sme izraziti soglasja, da jo zavezuje konvencija, ne da bi hkrati sprejela tudi spremembo.
55. člen – Odpoved
1. Vsaka pogodbenica lahko kadarkoli odpove to konvencijo z uradnim obvestilom, naslovljeno na generalnega sekretarja Sveta Evrope.
2. Taka odpoved začne veljati prvi dan v mesecu po izteku trimesečnega roka od dne, ko je generalni sekretar prejel uradno obvestilo.
3. Ta konvencija pa se še naprej uporablja za izvršitev odvzema na podlagi 23. člena, za katero je bilo zaprosilo dano v skladu z določbami te konvencije pred datumom, ko taka odpoved začne veljati.
56. člen – Uradna obvestila
Generalni sekretar Sveta Evrope države članice Sveta Evrope, Evropsko skupnost, države nečlanice, ki so sodelovale pri pripravi konvencije, vse države, povabljene, da k njej pristopijo, in vse druge pogodbenice konvencije uradno obvesti o:
a) vsakem podpisu;
b) deponiranju vsake listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu;
c) vsakem datumu začetka veljavnosti te konvencije v skladu z 49. in 50. členom;
d) vsaki izjavi ali pridržku, danem na podlagi 53. člena;
e) vsakem drugem dejanju, uradnem obvestilu ali sporočilu v zvezi s to konvencijo.
V dokaz tega so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
Sestavljeno v Varšavi 16. maja 2005 v angleščini in francoščini, pri čemer sta besedili enako verodostojni, v enem izvodu, ki se hrani v arhivu Sveta Evrope. Generalni sekretar Sveta Evrope pošlje overjene izvode vsaki državi članici Sveta Evrope, Evropski skupnosti, državam nečlanicam, ki so sodelovale pri pripravi konvencije, in vsem državam, ki so povabljene, da k njej pristopijo.
DODATEK
a. sodelovanje v organizirani kriminalni združbi in pri izsiljevanju;
b. terorizem, vključno s financiranjem terorizma;
c. trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov;
d. spolno izkoriščanje, vključno s spolnim izkoriščanjem otrok;
e. nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi;
f. nedovoljena trgovina z orožjem;
g. nedovoljena trgovina z ukradenim in drugim blagom;
h. korupcija in podkupovanje;
i. goljufija;
j. ponarejanje denarja;
k. ponarejanje in piratstvo proizvodov;
l. okoljevarstveni kriminal,
m. umor, hude telesne poškodbe;
n. ugrabitev, nezakonito zadrževanje in jemanje talcev;
o. rop ali tatvina;
p. tihotapstvo;
q. izsiljevanje;
r. ponarejanje;
s. piratstvo in
t. trgovanje z notranjimi informacijami in tržna manipulacija.
3. člen
Republika Slovenija ob deponiranju svoje listine o ratifikaciji Konvencije Sveta Evrope o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, in o financiranju terorizma, generalnemu sekretarju Sveta Evrope sporoči naslednjo izjavo:
»1. Skladno s prvim odstavkom 33. člena konvencije, Republika Slovenija izjavlja, da je osrednji organ, odgovoren za pošiljanje zaprosil po IV. poglavju in odgovorov nanje, za izvršitev zaprosil ali za njihovo pošiljanje organom, pristojnim za njihovo izvršitev, Ministrstvo za finance – Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja.
Naslov:
Ministrstvo za finance – Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja
Cankarjeva 5, 1001 Ljubljana
Tel.: +386 (1) 200 18 00
Fax.: +386 (1) 425 20 87
E-posta: mf.uppd@mf-rs.si
2. Skladno s prvim odstavkom 35. člena konvencije, Republika Slovenija izjavlja, da je pripravljena sprejeti in izvršiti zaprosila, prejeta elektronsko ali prek drugih komunikacijskih sredstev, pod pogojem, da je bilo zaprosilo posredovano po zaščiteni elektronski poti, v šifrirani obliki (npr. PGP ključi – Pretty Good Privacy ali drugi enakovredni splošno sprejeti načini kodiranja) ali preko zaščitenih omrežij, kot sta ESW (Egmont Secure Web) in FIU-net.
3. Skladno s tretjim odstavkom 35. člena konvencije, Republika Slovenija izjavlja, da si pridržuje pravico, da se zaprosilom in prilogam, naslovljenim pristojnemu osrednjemu organu Republike Slovenije, priloži prevod v slovenskem ali v angleškem jeziku.
4. Skladno z drugim odstavkom 42. člena konvencije, Republika Slovenija izjavlja, da organi pogodbenice prosilke podatkov ali dokazov, ki jim jih bo dala na podlagi IV. poglavja konvencije, brez njenega predhodnega soglasja ne bodo uporabili ali posredovali za preiskave ali postopke, razen tistih, navedenih v zaprosilu.
5. Skladno s točko a) četrtega odstavka 53. člena konvencije, Republika Slovenija izjavlja, da si pridržuje pravico, da četrtega odstavka 3. člena konvencije ne bo uporabljala.«
4. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za finance – Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje.
5. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.
Št. 212-05/10-10/10
Ljubljana, dne 4. marca 2010
EPA 1265-IV
Državni zbor
Republike Slovenije
dr. Pavel Gantar l.r.
Predsednik

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti