Uradni list

Številka 19
Uradni list RS, št. 19/2010 z dne 12. 3. 2010
Uradni list

Uradni list RS, št. 19/2010 z dne 12. 3. 2010

Kazalo

839. Odlok o razglasitvi Vodnega stolpa Celje za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje, stran 2359.

Na podlagi 11., 12. in 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 – v nadaljevanju ZVKD-1), 17. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) ter strokovnih podlag za razglasitev kulturnega spomenika Celje – Vodni stolp, št. 02-3667/8-00/10-BP, je Mestni svet Mestne občine Celje na seji dne 2. 3. 2010 sprejel
O D L O K
o razglasitvi Vodnega stolpa Celje za kulturni spomenik lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje
1. člen
Z namenom, da se ohranijo kulturne, arhitekturne, likovne, krajinske, arheološke in zgodovinske vrednote ter da se zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika razglasi enoto kulturne dediščine:
Celje – Vodni stolp (EŠD 13040).
2. člen
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Dvoetažni obrambni stolp okrogle oblike s stožčasto opečno streho ter ostankom vzhodnega srednjeveškega mestnega obzidja stoji v južnem delu starega mestnega jedra Celja. S polkrožno zunanjo stranjo je obrnjen na Razlagovo ulico, notranja prirezana stranica se odpira na Kocenov trg.
Zunanjščina stolpa kaže danes vidno kamnito zidavo, prvotno pa jo je zapiral fasadni omet. Zid ima veliko opečnih plomb. Zunanja stran stolpa je brez odprtin, z izjemo sekundarne segmentno sklenjene line v zgornji etaži. Prirezana stran stolpa ima v obeh etažah kamnita portala. Mlajši pritlični portal je segmentno sklenjen, verjetno vstavljen v 19. stoletju, zgornji, do katerega vodijo lesene stopnice, je polkrožne oblike, s poznogotsko posnetim profilom.
Na zahodni strani stolpa je vzidana kamnita marmorna plošča, ki z napisom in reliefno upodobljenim prstom prikazuje nivo Savinje ob katastrofalni povodnji leta 1672 (od tod ime Vodni stolp). Nad ploščo sta vzidani dve antični marmorni spoliji – del rimskega nagrobnika ter fragment friza z rastlinsko motiviko.
Notranji volumen je razdeljen na obokano pritličje, srednjo etažo z lesenim stropom ter podstrešje.
Osrednji del pritličja zavzema masiven iz opeke zidan slop oktogonalne oblike, ki s posnetimi robovi prehaja v kapitel, ta pa nosi križno grebenasto obočno konstrukcijo. Tla so prvotno prekrivale »mačje glave«, sedaj pa opečni tlakovec. Strop in stene so beljene z apnenim beležem. Nadstropna etaža je koncipirana na podoben način le, da je slop zamenjal lesen steber. Njegov »kapitel« v obliki prstana in kvadratne plošče nosi preklado, celota pa podpira masiven prečni tram lesene stropne konstrukcije. Stene so grobo ometane in beljene. Strešna konstrukcija je novejša in brez posebnosti.
Mestno obzidje so začeli graditi na temeljih obzidja rimske Celeie po letu 1451, ko je Friderik II. Celjski mestu podelil mestne pravice, dokončali pa so ga leta 1473. Obzidje je imelo obliko četverokotnika, katerega vogale so zavzemali okrogli obrambni stolpi. Najmogočnejši med njimi je danes močno predelan severozahodni bastion (gledališče). Stranice obzidja so varovali vmesni stolpi, na vpadnicah pa obzidna vrata s stolpi. Notranjo stran obzidja, opremljenega s številnimi strelnimi linami in cinami, je obtekal lesen obrambni hodnik. Obzidje so v kasnejših stoletjih dograjevali in nadzidovali, posebno po velikem požaru leta 1687, ki ga je močno prizadel.
Vodni stolp z ostankom mestnega obzidja je danes najbolje ohranjen primer nekdanjega obrambnega sistema srednjeveškega mestnega obzidja. Njegovo nekdanjo funkcijo vogalne obrambe kaže izredno masivna zidna substanca, ki je še srednjeveška. Močan gradbeni pečat mu je dalo 16. stoletje, kar izpričuje zgornji vhodni portal ter sistem osrednjega opiranja obočnih konstrukcij v notranjščini. Kasnejši posegi niso bistveno spreminjali primarne podobe stolpa, ki ga je mestni magistrat leta 1785 prodal privatnemu lastniku. Do konca II. svetovne vojne je menjaval številne lastnike, danes pa je v lasti celjske občine in v upravljanju Pokrajinskega muzeja Celje.
Vodni stolp z ostankom obzidja sodi zaradi svoje historične pričevalnosti, intaktnosti, celovitosti ter stilno-arhitekturnih elementov med najpomembnejše pričevalce srednjeveške podobe mesta. S svojo značilno pojavnostjo ustvarja pomemben srednjeveški ambient mesta in element njegove historične identitete. Zaradi vseh teh lastnosti ga uvrščamo med kulturne spomenike lokalnega pomena.
3. člen
Spomenik stoji na zemljišču katastrske občine Celje na parceli št. 2474, k.o. Celje.
Meje spomenika so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1: 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov z zarisom varovanega območja, ki sta sestavni del tega odloka, hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje (v nadaljevanju ZVKDS, OE Celje) in Mestna občina Celje – Oddelek za družbene dejavnosti.
4. člen
Za spomenik velja varstveni režim in je varovan v skladu z ZVKD-1:
– Varujejo se kulturne, arhitekturne, likovne, krajinske, arheološke ter zgodovinske vrednote v celotni njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.
– Raba in posegi se podrejajo ohranjanju in varovanju kulturnega spomenika.
– Varuje se primarna masa, primarni tlorisni in višinski gabariti, konstrukcijska zasnova in primarni materiali.
– Varuje se primarna podoba zunanjščine, kamniti elementi, stavbno pohištvo, nakloni, oblika strešin in kritina ter originalni materiali. Načeloma na zunanjščini ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav.
– Varuje, prezentira ali rekonstruira se celotna notranjščina s pripadajočo opremo ter posameznimi likovno-arhitekturnimi sestavinami in detajli v prvotnem materialu in obliki.
– V stavbno maso dediščine lahko posegajo z vzdrževalnimi in sanacijskimi deli (delna ali celovita prenova) le pooblaščene osebe s predhodnim pisnim soglasjem pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
– Potrebno je minimalizirati načrtovanje in izvedbo posegov v zemeljske plasti spomenika z arheološkimi ostanki (izkopi, nasipi, gradnje različnih objektov in nadzemnih ter podzemnih infrastrukturnih naprav in vodov, statične sanacije objektov in izvedbe drenaž z izkopi in/ali injiciranjem; menjave tlakov in urejanje talnega gretja itd.).
– Varuje se ustrezna raba območja spomenika ter namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
– V območju spomenika ni dovoljeno postavljanje objektov trajnega in začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenimi pogoji odobri pristojni zavod v skladu z vsebino in značajem spomenika.
– Omogoča se izvedba strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe.
– Prepoveduje se uničevanje, poškodovanje, odnašanje predmetov ter trgovanje s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika.
– V primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije.
Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je na osnovi predložene projektne dokumentacije oziroma skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
V primeru odkritja kakršnihkoli arheoloških najdb mora najditelj/lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja del najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (26. člen ZVKD-1), ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
Zavarovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih;
– dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika;
– učno-demonstracijskemu delu;
– znanstveno-raziskovalnemu delu.
5. člen
Objekt Celje – Vodni stolp nima definiranega vplivnega območja, ker je sestavni del pozidane strukture mesta Celja, ki je razglašeno kot kulturni spomenik Celje – Staro mestno jedro (EŠD 55), kjer velja varstveni režim za naselbinski kulturni spomenik.
6. člen
Lastnik in/ali upravljavec spomenika mora javnosti omogočiti dostop do spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika ali posameznih spomeniških vrednot, posebej ne osnovne namembnosti.
7. člen
Za vsako spremembo funkcije in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali vplivno območje, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda.
8. člen
Za kršitev določb tega odloka veljajo kazenske določbe od 125. do 127. člena ZVKD-1. Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektorat, pristojen za kulturo.
9. člen
Na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 pristojni organ po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, navedenih v tretjem odstavku 3. člena tega odloka.
10. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 601-1/2010
Celje, dne 2. marca 2010
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l.r.