Uradni list

Številka 108
Uradni list RS, št. 108/2009 z dne 28. 12. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 108/2009 z dne 28. 12. 2009

Kazalo

4912. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Plavški travnik II - Vrbje, stran 14839.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 13. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 1/06 in 102/07) je Občinski svet Občine Jesenice na 33. redni seji dne 17. 12. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Plavški travnik II - Vrbje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Plavški travnik II - Vrbje, ob upoštevanju Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Jesenice za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Jesenice za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Jesenice, ki se nanašajo na urbanistično zasnovo za mesto Jesenice (Uradni list RS, št. 99/04), Občinski svet Občine Jesenice sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Plavški travnik II - Vrbje (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je pod številko 3505-7/2007 izdelal Atelje Prizma d.o.o., Jesenice.
(2) S sprejetjem odloka o OPPN Plavški travnik II - Vrbje, se ukine Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Plavški travnik II - Vrbje (ureditvena območja J4/P1, J4/P3 in J4/P4 ter J4/T2), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 40/92.
2. člen
(vsebina OPPN)
(1) OPPN določa prostorsko ureditev območja, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, zasnovo vodnogospodarskih ureditev, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, teleprenosne, vodovodne, kanalizacijske in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, etapnost izvedbe, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so določene v odloku in grafično prikazane v OPPN.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg območja, ki se ureja z OPPN)
(1) Ureditvena območja, ki jih ureja OPPN, obsegajo parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti (območje objektov in naprav) in parcele oziroma dele parcel, ki so potrebni za izvedbo OPPN (območja izgradnje in prestavitve komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez).
(2) Območje OPPN je v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana sestavljeno iz štirih nepovezanih delov, in sicer:
(3) Prvi del predstavljajo ureditvene enote J1/M1, J2/P2/1, J2/P2/2, ki si sledijo od zahoda proti vzhodu in so na severu omejene z državno cesto in železnico (Jesenice–Beljak), na zahodu mejijo na cestni priključek na avtocesto, na jugu jih omejuje reka Sava in na vzhodu Jesenica.
(4) Drugi del predstavlja območje vzhodno od Jesenice oziroma ureditveno enoto J2/P2/3, ki ga na zahodu omejuje Jesenica in na jugu reka Sava, na vzhodu poteka v cmeri SV JZ–SV od reke Save do železnice med stavbama Log Ivana Krivca 17 in 20 in meji z območjema T3/2 in J2/O2. Na severu ga omejuje železnica.
(5) Tretji del predstavlja ureditvena enota J1/T1/1, ki ga na severu omejuje reka Sava, na ostalih treh straneh pa območje avtoceste in priključkov na avtocesto.
(6) Četrti del predstavlja ureditvena enota J1/T1/2, ki ga na severu omejuje reka Sava, na zahodnem in južnem delu območje avtoceste in na vzhodu območje kmetijskih zemljišč.
(7) Parcele, ki so bile zajete v programsko zasnovo, zazidalni načrt in so obravnavane z OPPN, so iste ob tem, da je katastrski načrt usklajen z današnjim stanjem glede na spremembe v njem.
(8) Meje ureditvenih območij se niso spreminjale in so določene enako kot v veljavnem dolgoročnem planu, prikazane pa so v grafičnih prilogah OPPN.
4. člen
(funkcija območja)
(1) Območje, ki se ureja z OPPN iz prejšnjega člena, je namenjeno nestanovanjskim objektom, prometnim površinam za dostop, dovoz in parkiranje ter zunanjim, zelenim površinam, ki vključujejo tudi športna igrišča in otroška igrišča ter v območju E izjemoma tudi stanovanjem.
(2) Območje je funkcionalno zaokroženo, glede na lego pa razdeljeno na ožje enote:
– območje A (zahodni del območja od priključka na avtocesto do ceste na Malo Mežaklo),
– območje B (osrednji del območja od ceste na Malo Mežaklo do separacije in betonarne),
– območje C (separacija in betonarna ob prodni pregradi Hrušica),
– območje D (vzhodni del območja od separacije in betonarne do lokalne ceste Spodnji Plavž–Cesta Franceta Prešerna),
– območje E (vzhodni del območja od lokalne ceste Spodnji Plavž–Cesta Franceta Prešerna do RTP Plavž),
– območje F (območje med Savo in avtocesto).
III. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI ZA UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(opis urbanistične zasnove, vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Ureditveno območje se nahaja od priključka na avtocesto pri Hrušici pa do zahodnega dela železniške postaje Jesenice. Osrednji del predstavlja območje pod Hrušico, od križišča proti Hrušici do kompleksa separacije in betonarne pri prodni pregradi. Prometno je območje dostopno po obstoječem in rekonstruiranem lokalnem cestnem omrežju.
(2) Izgradnja novega kompleksa poslovno, storitvene in proizvodne namembnosti, z novimi poslovnimi, storitvenimi in proizvodnimi objekti, bo posledično izražena z dodatno obremenitvijo na cestno in komunalno omrežje. Z izgradnjo oziroma rekonstrukcijo obstoječega cestnega omrežja je prometna pretočnost ustrezno rešena, hkrati pa se vključuje v protipoplavne rešitve območja. Z izgradnjo in ustrezno ureditvijo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja je ustrezno rešena vodo oskrba in odvajanje fekalne kanalizacije. Odvodnjavanje meteornih voda se rešuje s ponikanjem. Z umestitvijo objektov v prostor in ustreznim arhitekturnim oblikovanjem bo podana nova urbanistična kvaliteta območja.
(3) Ohranijo se:
– tirne naprave na območju Hrušice in povezovalni tir do postaje Jesenice. Znotraj tega območja se ohranja koridor primestne proge ter zagotovi matični industrijski tir z izvlečnimi tiri za posamezne uporabnike,
– objekti prodne pregrade, separacije in betonarne kot funkcionalna celota.
6. člen
(merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje)
Območje A – (zahodni del območja od priključka na avtocesto do ceste na Malo Mežaklo)
2. Dopustne dejavnosti:
– poslovno, storitvene in proizvodne dejavnosti
3. Dopustni objekti:
STAVBE:
– nestanovanjske stavbe.
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,
– parkovne površine, trgi, zelenice.
ENOSTAVNI OBJEKTI:
na skupnih funkcionalnih površinah objektov so dovoljene gradnje in postavitve urbane in parkovne opreme, pokritih parkirišč in pokritih odprtih skladiščnih površin ter začasnih objektov namenjenih skladiščenju.
4. Dopustne gradnje:
Rekonstrukcije, nadomestne gradnje, odstranitve objektov in novogradnje, prizidave in nadzidave ter vzdrževanje objektov.
Dovoljena je odstranitev objektov v celoti in s tem vzpostavitev novega sodobnejšega stavbnega reda, tudi kadar gre za nadomestno gradnjo.
5. Merila in pogoji za oblikovanje:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: (tudi v primeru rekonstrukcije in nadomestne gradnje) novi objekti s predpisano namembnostjo v podolgovati obliki,
– koeficient zazidanih površin: od 18–60% glede na velikost parcele in predstavlja tlorisno velikost pritličja objekta. Parkiranje se lahko zagotovi tudi v kletnih etažah, ki se v celoti nahajajo pod nivojem terena ali max. 0,50 m nad nivojem okoliškega terena. Površina tako urejenih kletnih etaž lahko presega površino objekta nad njimi in s tem tudi koeficient zazidane površine,
– višinski gabarit: do K + P + 2. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa okoliških objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti,
– višina objektov v primeru izvedbe hal (proizvodnih, skladiščnih …) do 14,0 m max.
6. Streha:
– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter dvo in večkapne strehe, smer slemena mora biti v takem primeru vzporedno z daljšo stranico objekta,
– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°),
– dovoljeni so frčade, strešna okna, strešne terase, čopi ipd.,
– na strešinah in fasadah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe. Nad sleme smejo segati hišne vetrne turbine do moči 10 kW.
7. Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma nizu,
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov).
8. Druga merila in pogoji:
– za potrebe zaposlenih in obiskovalcev se uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta.
Infrastruktura:
– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture mora biti v podzemni izvedbi.
Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena.
V območju je dovoljeno del površin zahodno od obstoječih objektov železnice nameniti rekreaciji.
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije vključno z uporabo hišnih vetrnih turbin, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere v območju.
Parcelam v območju se zagotovi dostop do javnega prostora.
Območje B – osrednji del območja od ceste na Malo Mežaklo do separacije in betonarne
2. Dopustne dejavnosti:
– poslovna, proizvodna in storitvena dejavnost.
Poleg navedenih se dovolijo tudi terciarne dejavnosti, pri čemer se tiste, ki ustvarjajo večje število obiskovalcev, uredijo v pritličjih objektov. Površina prostorov za dejavnost mora biti prilagojena pogoju, da se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta oziroma v območju objekta.
3. Dopustni objekti:
STAVBE:
– nestanovanjske stavbe.
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,
– parkovne površine, trgi, zelenice.
ENOSTAVNI OBJEKTI:
na skupnih funkcionalnih površinah so dovoljene gradnje in postavitve urbane in parkovne opreme ter gradnje in postavitve nadstrešnic, pokritih parkirišč, zimskih vrtov, paviljonov, pokritih ali odprtih skladiščnih površin ter začasnih objektov namenjenih skladiščenju.
Dovoljeno je vrtanje geoloških sond in posledično uporaba morebitne geotermalne vode in energije.
4. Dopustne gradnje:
Rekonstrukcije, nadomestne gradnje, odstranitve objektov in novogradnje, prizidave in nadzidave ter vzdrževanje objektov.
5. Merila in pogoji za oblikovanje:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: (tudi v primeru rekonstrukcije in nadomestne gradnje) novi objekti s predpisano namembnostjo v podolgovati obliki,
– koeficient zazidanih površin: od 18–72% glede na velikost parcele in predstavlja tlorisno velikost pritličja objekta. Parkiranje se lahko zagotovi tudi v kletnih etažah, ki se v celoti nahajajo pod nivojem terena ali max. 0,50 m nad nivojem okoliškega terena. Površina tako urejenih kletnih etaž lahko presega površino objekta nad njimi in s tem tudi koeficient zazidane površine,
– višinski gabarit: do K + P + 3. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati terenske danosti,
– višina objektov v primeru izvedbe hal (proizvodnih, skladiščnih …) do 14,0 m max.
6. Streha:
– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter dvo in večkapne strehe, smer slemena mora biti v takem primeru vzporedno z daljšo stranico objekta,
– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°),
– dovoljeni so strešna okna, kupole, strešne terase, frčade ipd.,
– na strešinah in fasadah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe. Nad sleme smejo segati hišne vetrne turbine do moči 10 kW.
7. Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma nizu,
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov).
8. Druga merila in pogoji:
– za potrebe zaposlenih in obiskovalcev se uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta.
Infrastruktura:
– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture mora biti v podzemni izvedbi.
Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena.
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije vključno z uporabo hišnih vetrnih turbin, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere v območju.
Parcelam v območju se zagotovi dostop do javnega prostora.
Območje C – separacija in betonarna ob prodni pregradi Hrušica
2. Dopustne dejavnosti:
– območje je namenjeno praznenju in vzdrževanju prodne pregrade, separaciji in betonarni ter objektov za njihovo vzdrževanje, posegi za večjo okoljsko sprejemljivost objektov ter za njihovo uporabo (garderobe in sanitarije).
V primeru opustitve obstoječih dejavnosti so na tem območju dopustna poslovno, storitvene, skladiščna in proizvodne ter terciarne dejavnosti, z upoštevanjem, da je zaradi poplavnosti območje potrebno zagotoviti ustrezno protipoplavno zaščiti v skladu s pogoji upravljalcev vodotoka ter redno praznenje in vzdrževanje prodne pregrade.
3. Dopustni objekti:
STAVBE:
– nestanovanjske stavbe.
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture.
ENOSTAVNI OBJEKTI:
– na skupnih funkcionalnih površinah so dovoljene gradnje oziroma postavitve ograj.
4. Dopustne gradnje:
Gradnje novih objektov navedenih v točki 3, rekonstrukcije, nadomestne gradnje, odstranitve objektov, prizidave in nadzidave ter vzdrževanje objektov, vse v skladu s osnovno namembnostjo območja.
5. Merila in pogoji za oblikovanje:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: (tudi v primeru rekonstrukcije in nadomestne gradnje) novi objekti s predpisano namembnostjo v podolgovati obliki,
– koeficient zazidanih površin: od 18–60% glede na velikost parcele in predstavlja tlorisno velikost pritličja objekta. Parkiranje se lahko zagotovi tudi v kletnih etažah, ki se v celoti nahajajo pod nivojem terena ali max. 0,50 m nad nivojem okoliškega terena. Površina tako urejenih kletnih etaž lahko presega površino objekta nad njimi in s tem tudi koeficient zazidane površine,
– višinski gabarit: do K + P + 1. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa okoliških objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja,
– višina objektov v primeru izvedbe hal (proizvodnih, skladiščnih …) do 14,0 m max.
6. Streha:
– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter dvo in večkapne strehe, smer slemena mora biti v takem primeru vzporedno z daljšo stranico objekta,
– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°),
– dovoljeni so strešna okna, strešne terase,
– na strešinah in fasadah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe. Nad sleme smejo segati hišne vetrne turbine do moči 10 kW.
7. Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma nizu;
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov).
8. Druga merila in pogoji:
– za potrebe zaposlenih in obiskovalcev se uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta.
Infrastruktura:
– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture mora biti v podzemni izvedbi.
Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena.
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije vključno z uporabo hišnih vetrnih turbin, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere v območju.
Parcelam v območju se zagotovi dostop do javnega prostora.
Območje D – vzhodni del območja od separacije in betonarne do lokalne ceste Spodnji Plavž–Cesta Franceta Prešerna
2. Dopustne dejavnosti:
– poslovno, storitvene in proizvodne namembnosti, ob pogoju, da se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta.
3. Dopustni objekti:
STAVBE:
– nestanovanjske stavbe.
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,
– parkovne površine, trgi, zelenice.
ENOSTAVNI OBJEKTI:
– na skupnih funkcionalnih površinah objektov so dovoljene gradnje in postavitve enostavnih objektov za skupne potrebe (urbana in mestna oprema) ter pokrita parkirišča in pokrite odprte skladiščne površine ter začasnih objektov namenjenih skladiščenju in opreme ter ograj.
Sanirano smetišče se lahko nameni za parkovne površine ali otroško igrišče ter ostala igrišča.
4. Dopustne gradnje:
Rekonstrukcije, nadomestne gradnje, odstranitve objektov in novogradnje, prizidave in nadzidave ter vzdrževanje objektov, po pogojih tega odloka.
Dovoljena je odstranitev obstoječih objektov v celoti in s tem vzpostavitev novega sodobnejšega stavbnega reda, tudi kadar gre za nadomestno gradnjo.
5. Merila in pogoji za oblikovanje:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: (tudi v primeru rekonstrukcije in nadomestne gradnje) novi objekti s predpisano namembnostjo v podolgovati obliki,
– koeficient zazidanih površin: od 18–72% glede na velikost parcele in predstavlja tlorisno velikost pritličja objekta. Parkiranje se lahko zagotovi tudi v kletnih etažah, ki se v celoti nahajajo pod nivojem terena ali max. 0,50 m nad nivojem okoliškega terena. Površina tako urejenih kletnih etaž lahko presega površino objekta nad njimi in s tem tudi koeficient zazidane površine,
– višinski gabarit: do K + P + 2. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa okoliških objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti,
– višina objektov v primeru izvedbe hal (proizvodnih, skladiščnih …) do 14,0 m max.
6. Streha:
– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter dvo in večkapne strehe, smer slemena mora biti v takem primeru vzporedno z daljšo stranico objekta,
– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°),
– dovoljeni so frčade, strešna okna, svetlobniki in kupole, strešne terase,
– na strešinah in fasadah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe. Nad sleme smejo segati hišne vetrne turbine do moči 10 kW.
7. Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma nizu;
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov).
8. Druga merila in pogoji:
– za potrebe zaposlenih in obiskovalcev se uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta.
Infrastruktura:
– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture mora biti v podzemni izvedbi.
Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov v tem.
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije vključno z uporabo hišnih vetrnih turbin, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere v območju.
Parcelam v območju se zagotovi dostop do javnega prostora.
Območje E – vzhodni del območja od lokalne ceste Spodnji Plavž–Cesta Franceta Prešerna do RTP Plavž
2. Dopustne dejavnosti:
– poslovno, storitvene in proizvodne, izjemoma tudi nastanitveno dejavnost (hostel, študentski dom, hotel) in dejavnosti državnih in lokalnih organov ter šport in rekreacija.
Vsi obstoječi objekti v območju se lahko namenijo za dejavnosti, ki so dovoljene v tem območju.
3. Dopustni objekti:
STAVBE:
– nestanovanjske stavbe, izjemoma tudi stavbe za nastanitev (hostel, študentski dom, hotel) in obstoječe stanovanjske stavbe, kot je določeno v nadaljevanju v točki 4.
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,
– parkovne površine, trgi, zelenice.
ENOSTAVNI OBJEKTI:
– na skupnih funkcionalnih površinah objektov so dovoljene gradnje in postavitve urbane in parkovne opreme ter pokritih parkirišč, zimskih vrtov, paviljonov ter pokritih odprtih skladiščnih površin in začasnih objektov namenjenih skladiščenju.
4. Dopustne gradnje:
Rekonstrukcije, nadomestne gradnje, odstranitve objektov in novogradnje, prizidave in nadzidave ter vzdrževanje objektov. Na območju Loga Ivana Krivca zahodno od potoka Jesenica stanovanja niso dovoljena. Na območju Loga Ivana Krivca vzhodno od potoka Jesenica so za obstoječe stanovanjske objekte dovoljene rekonstrukcije in vzdrževalna dela v obstoječih gabaritih.
5. Merila in pogoji za oblikovanje:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: (tudi v primeru rekonstrukcije in nadomestne gradnje) novi objekti s predpisano namembnostjo v podolgovati obliki,
– koeficient zazidanih površin: od 18–60% glede na velikost parcele in predstavlja tlorisno velikost pritličja objekta. Parkiranje se lahko zagotovi tudi v kletnih etažah, ki se v celoti nahajajo pod nivojem terena ali max. 0,50 m nad nivojem okoliškega terena. Površina tako urejenih kletnih etaž lahko presega površino objekta nad njimi in s tem tudi koeficient zazidane površine,
– višinski gabarit: do K + P + 3. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa okoliških objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti. Višinski gabarit nastanitvenega objekta je lahko: K + P + 4 oziroma K + P + 3 + M.
6. Streha:
– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter dvo in večkapne strehe, smer slemena mora biti v takem primeru vzporedno z daljšo stranico objekta,
– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°),
– dovoljeni so frčade, strešna okna, svetlobniki, kupole, strešne terase,
– na strešinah in fasadah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe. Nad sleme smejo segati hišne vetrne turbine do moči 10 kW.
7. Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma nizu;
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov).
8. Druga merila in pogoji:
– za potrebe zaposlenih in obiskovalcev se uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta.
Infrastruktura:
– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture mora biti v podzemni izvedbi.
Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov ni dovoljena.
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije vključno z uporabo hišnih vetrnih turbin, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere v območju.
Parcelam v območju se zagotovi dostop do javnega prostora.
Območje F – območje med Savo in avtocesto
2. Dopustne dejavnosti:
– poslovno in storitvene namembnosti, ob pogoju, da se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta.
3. Dopustni objekti:
STAVBE:
– nestanovanjske poslovne stavbe.
GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI:
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture,
– parkovne površine, zelenice.
ENOSTAVNI OBJEKTI:
– na skupnih funkcionalnih površinah objektov so dovoljene gradnje in postavitve urbane in parkovne opreme ter pokritih parkirišč in pokritih odprtih skladiščnih površin ter začasnih objektov namenjenih skladiščenju.
4. Dopustne gradnje:
novogradnje, rekonstrukcije, prizidave in nadzidave, nadomestne gradnje, odstranitve objektov in vzdrževanje objektov.
Dovoljena je odstranitev objektov v celoti in s tem vzpostavitev novega sodobnejšega stavbnega reda, tudi kadar gre za nadomestno gradnjo.
5. Merila in pogoji za oblikovanje:
Gabariti:
– tlorisni gabariti: (tudi v primeru rekonstrukcije in nadomestne gradnje) novi objekti s predpisano namembnostjo v podolgovati obliki,
– koeficient zazidanih površin: od 18–72% glede na velikost parcele in predstavlja tlorisno velikost pritličja objekta. Parkiranje se lahko zagotovi tudi v kletnih etažah, ki se v celoti nahajajo pod nivojem terena ali max. 0,50 m nad nivojem okoliškega terena. Površina tako urejenih kletnih etaž lahko presega površino objekta nad njimi in s tem tudi koeficient zazidane površine,
– višinski gabarit: do K + P + 2. Pri določanju višine stavb je treba poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa okoliških objektov, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete območja in da bodo ustrezno izkoriščale terenske danosti,
– višina objektov v primeru izvedbe hal (proizvodnih, skladiščnih …) do 14,0 m max.
6. Streha:
– dovoljene so vse: enokapne in/ali ravne strehe ter dvo in večkapne strehe, smer slemena mora biti v takem primeru vzporedno z daljšo stranico objekta,
– naklon streh je poljuben (od 0° do 90°),
– dovoljeni so strešna okna, svetlobniki, kupole, strešne terase.
– na strešinah in fasadah je dovoljena namestitev sončnih kolektorjev in sončnih celic, vendar te ne smejo segati nad sleme strehe. Nad sleme smejo segati hišne vetrne turbine do moči 10 kW.
7. Fasade:
– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi oziroma nizu;
– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov).
8. Druga merila in pogoji:
– za potrebe zaposlenih in obiskovalcev se uredijo parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta.
Infrastruktura:
– vodi komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture mora biti v podzemni izvedbi.
Gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih nadzemnih objektov za brezžični prenos signalov je dovoljena.
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja in izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije vključno z uporabo hišnih vetrnih turbin, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov, vse ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere v območju.
Parcelam v območju se zagotovi dostop do javnega prostora.
7. člen
(parcele in lega objektov)
(1) V ureditvenem območju so prikazana območja parcel in posredno s tem tudi objektov, cest, poti in zelenih površin. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss - Kriegerjevem sistemu in so predstavljene v grafičnem delu OPPN.
(2) Lega obstoječih objektov in drugih ureditev ter infrastrukturnih objektov (cestnega omrežja ter komunalnega in energetskega omrežja) je prikazana v grafičnih situacijah.
(3) Odmik od sosednje parcele je 2,50 m, razen če lastnik sosednjega zemljišča pisno soglaša z manjšim odmikom in če je le-ta zadosten glede na predpisane požarno varne odmike oziroma odmike med posameznimi objekti določajo požarnovarnostni ukrepi in rešitve ter morebitna možnost združevanja sosednjih parcel.
(4) Napajanje objektov in dovoz osebnih vozil je iz rekonstruiranega obstoječega in predvidenega lokalnega cestnega omrežja.
(5) V primeru, da je med prometno povezavo in parcelo uporabnika območje komunalnih vodov oziroma infrastrukturni pas, ki se ne sme zazidati, se ta lahko izkoristi za zelenice ali parkirišča.
8. člen
(urejanje odprtega prostora)
(1) Območje nekdanjega odlagališča komunalnih odpadkov se lahko nameni za odprte rekreativne površine, otroško igrišče, parkirišča ali podobne objekte, ki ne predstavljajo večjih obremenitev za temeljna tla. V primeru gradnje objektov je predhodno potrebno preveriti nosilnost temeljnih tal, možno je tudi odlagan material odstraniti. Objekte in naprave za šport in rekreacijo je dopoustno umestiti v območje F in del območja A, kjer se nahaja vadbišče za pse.
(2) Morebitne ograje in žive meje morajo biti odmaknjene od prometnih površin najmanj 1 m, ob priključkih in dovozih pa potrebi še več, tako da ne bo zmanjšana varnost v cestnem prometu. Ograje so lahko do višine max. 2,60 m in žičnate izvedbe.
(3) Na vseh teh površinah je dovoljena gradnja javne komunalne infrastrukture oziroma urejanje javnih površin. Dovoljeni so tudi skupni infrastrukturni objekti za potrebe območja, kot črpališča, transformatorske postaje in podobna oprema.
(4) Potrebno je v čim večji meri ohranjati skupine dreves tam, kjer predstavljajo mejo med območjem različnih uporabnikov. Tudi za morebitne vidne energetske vode (vročevod) je potrebno predvideti vizualno zaščito.
(5) Ob dovoznih cestah ter na parcelnih mejah med objekti so zaradi višinskih razlik zgrajene utrjene brežine ali oporni zidovi. Višina zidov na parcelnih mejah ne sme presegati 1/2 višine etaže objektov, sicer je potrebna kombinacija brežine in več nižjih opornih zidov. Brežine in oporni zidovi so ozelenjeni.
(6) Urbana oprema – predvidena je postavitev elementov avtobusne postaje, svetilk javne razsvetljave, klopi in košev za smeti ter objektov za oglaševanje. Vsa urbana oprema mora biti postavljena tako, da ne predstavlja ovire za funkcionalno ovirane ljudi.
(7) Površine, ki niso uporabljene za izgradnjo objektov oziroma uporabljene kot funkcionalne površine objektov, je potrebno hortikulturno urediti.
IV. USMERITVE ZA PROMETNE UREDITVE
9. člen
(prometno omrežje)
(1) Območje urejanja je deloma v varstvenem pasu avtoceste A2, odsek Hrušica–Lipce in priključka Hrušica s spremljajočimi prometnicami in objekti ter komunalno telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo. Varovalni pas je širine 40 m od roba avtocestnega sveta na vsako stran. Vse posege v varstveni pas AC je možno izvajati le ob predhodnem soglasju DARS d.d.. Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja videza. V varovalnem pasu se sme načrtovati take dejavnosti, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovnoali zvočno obveščanje in oglaševanje. Dovoljeno je postavljati le table in napise v skladu z določili 67. in 68. člena ZJC (Uradni list RS, št. 33/06) in v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. Tudi vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z ZJC. Odvodnjavanje AC se zaradi novih vsebin v območjih in nove zazidave ne sme poslabšati.
(2) Obravnavano območje je navezano na javno cestno omrežje. Kompleks Plavškega travnika II - Vrbja je v celoti povezan z glavno prometno osjo v območju, od predvidenega krožišča pri Hrušici do obstoječe ceste pri nekdanji klavnici, kjer se navezuje na Prešernovo cesto in cesto preko Spodnjega Plavža po obstoječem priključku na državno cesto. Ta cesta bo zahodno od betonarne izvedena delno nad niveleto terena tako, da bo hkrati predstavljala tudi protipoplavni nasip. Sekundarno prometno os predstavlja ceste skozi območji F, ki se preko mostov čez reko Savo navezuje na glavno prometno os.
(3) Načrtovanju posegov na območju in v varovalnem pasu državnih cest, je treba upoštevati smernice za načrtovanje, tako da:
– bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
– bo zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– bo načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
(4) Cestni priključki oziroma križišča z državno cesto morajo biti ustrezno urejena. Po potrebi je potrebno preveriti ustreznost obstoječih priključkov in predvideti njihovo ureditev. Posebno pozornost je treba posvetiti priključevanju novih objektov, sosesk in ostalih kompleksov na kategorizirane ceste, ki naj se na državne ceste navezujejo preko enotnega cestnega priključka oziroma ustrezno urejenega križišča, zato je treba na celotnem območju predvideti ustrezne sisteme notranjih cest, kolesarskih stez in hodnikov za pešce. Morebitno preureditev cestnih priključkov oziroma ureditev novih križišč na državni cesti je treba predvideti na podlagi prometne analize s prometnimi podatki in predvidevanji prometnih tokov ter prometnih obremenitev, ki bodo nastale kot posledica rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječih objektov ali kot posledica izgradnje novih objektov, sosesk ali kompleksov. Širina in radiji cestnega priključka ter elementi državne ceste morajo biti prilagojeni potrebam merodajnih vozil oziroma prometa. Cestni priključek mora biti prilagojen niveleti vozišča ceste, na katero se priključuje. Območje križišča (cestnega priključka) in njegova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnega priključka in na državni cesti. Območje cestnega priključka oziroma križišča z državno cesto je potrebno opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo. Ustrezna ureditev cestnih priključkov oziroma križišč z državnimi cestami je pogoj za začetek del (gradnja na obravnavanem območju) in za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na obravnavanem območju.
(5) Glavna prometna os je opremljena z enostranskim pločnikom (na južni strani vozišča) v širini najmanj 1,20 m, po potrebi pa je dopustno ob glavni prometni osi in ostalih cestah v območju vzpostaviti tudi kolesarske poti. Po potrebi se sme skozi območje vzpostaviti progo mestnega prometa z avtobusnimi postajališči, ki naj bodo opremljena z javno razsvetljavo in urbano opremo na postajališču (nadstrešnica, klopi, smetnjaki, informacijska točka). Upravljavci komunalnih vodov za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo ali zračni prostor državne ceste, na podlagi tretjega odstavka 2. člena Zakona o javnih cestah pridobiti služnostne pravice na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, ki jo pripravi Direkcija RS za ceste.
(6) Cestni objekti in cestna oprema morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in arhitektonsko podobo prostora. Ceste bodo asfaltirane, pločnik za pešce pa asfaltiran ali tlakovan s tlakovci. Rešitve morajo omogočati uporabo tudi funkcionalno oviranim osebam.
(7) Po območju poteka železniška proga Jesenice–Hrušica (nevozni del) in (nekdanja) postaja Hrušica. Navezava se ohranja kot koridor in kot matični tir, na katerega se priključujejo morebitni izvlečni tiri. Upošteva se predvideno regionalno železniško progo Jesenice–Kranjska Gora po opuščeni železniški trasi. Za vse posege v 200 metrskem varovalnem progovnem pasu železniške proge št. 20 Ljubljana Jesenice–državna meja je potrebno upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu.
10. člen
(parkirne površine)
(1) Na obravnavnem območju je potrebno zagotoviti minimalno število parkirnih mest, kot jih določajo veljavni predpisi. Parkirna mesta so zagotovljena na funkcionalnih zemljiščih predvidenih objektov. Parkirišča je možno tlakovati ali izvesti z asfaltno prevleko.
(2) Ureditev parkirnih površin je lahko tudi drugačna, če se v načrtu zunanje ureditve izkaže kot ustreznejša rešitev, pod pogojem, da ne vpliva na spremembo prometnega režima ter zagotavlja varen promet v skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06).
11. člen
(peš poti)
Pešpot je zgrajena ob glavni cesti na južni strani kot pločnik. Ostale peš površine je možno urediti kot dostopne poti in povezave do objektov ali kot rekreacijske površine ob Savi in njenih pritokih, vendar jih ni dovoljeno tlakovati. Ob Savi Dolinki se lahko uredi naravna sprehajalna pot, ki omogoča stik z vodo. Območje je dostopno tudi funkcionalno oviranim ljudem, in sicer ob dovozni poti v območje.
V. USMERITVE ZA UREJANJE VODA
12. člen
(urejanje vodotokov in voda)
(1) Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
(2) Vodna in priobalna zemljišča hudourniškega vodotoka Sava Dolinka so v širini 15,0 m. Skladno s tem, je potrebno upoštevati odmik objektov od meje vodnega zemljišča vodotokov. Meja vodnega zemljišča se določa skladno s Pravilnikom o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (Uradni list RS, št. 129/06).
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za izjeme, in sicer:
– gradnja objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo,
– gradnja objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih,
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
– gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode),
– zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
– gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
– gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogoči obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(5) Posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje vodni režim in stanje voda, da se ohranja naravne procese (tudi procese poplavljanja in razlivanja na neurbaniziranih površinah), omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
(6) V elaboratu poplavne ogroženosti so razvidne poplavne razmere znotraj ureditvenega območja. Definirana je zagotovljena poplavna varnost, ukrepi za doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje in uravnavanje vodnih količin in spodbujanje trajnostne rabe voda, ki omogoča različne vrste rabe voda ob upoštevanju dolgoročnega varstva razpoložljivih vodnih virov in njihove kakovosti s tem, da se ne poslabšuje stanja voda in vodni režim. Na primernem nivoju naj bodo obdelani in prikazani vsi ukrepi s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim in okolje nasploh.
(7) Za poplavna območja se določi vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Poplavna območja morajo biti prikazana v prostorskem aktu, območja namenske rabe pa usklajena z omejitvami. V največji možni meri je potrebno ohraniti obstoječe retenzijske površine vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
(8) Na poplavnih površinah so možne športno rekreativne dejavnosti (razen spremljajočih stavb), na način, ki bo zagotavljal stabilnost površin v primeru poplavljanja. V primeru poplavne ogroženosti območja naj bo sestavni del dokumentacije tudi zavarovanje območja pred visokimi vodami. Vse ureditve morajo biti izvedene tako, da ne bodo poslabšale razmer v smislu poplavne varnosti na ostalih območjih oziroma ostalim uporabnikom prostora in predvideti ukrepe, da ne bo prišlo do škodljivih vplivov na stanje voda in vodni režim oziroma okolje.
(9) Nasipavanje retencijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
(10) Za erozijska območja se določijo zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode. Na erozijskem območje morajo biti načrtovani posegi in raba omejeni.
(11) Predvidene ureditve ne smejo poslabšati stabilnosti vodotokov tako v fazi gradnje, kot v fazi uporabe. V kolikor je potrebno, je predvideti rešitve za zavarovanje in stabilizacijo nestabilnih in pogojno stabilnih površin, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena. V primeru nestabilnih, pogojno stabilnih in erozijsko ogroženih pobočjih je potrebo pridobiti geološko geomehansko poročilo in podati rešitve, ki bodo na stabilnostno problematičnih odsekih zagotavljale ustrezno stopnjo stabilnosti terena.
(12) Vse morebitne tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvidevajo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.
(13) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
– onemogočali obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki,
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi,
– odlaganje odpadkov.
(14) Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z Zakonom o vodah in predpisi s področja varstva okolja:
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05);
– Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01);
– Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04).
(15) Padavinske vode obravnavanega območja je treba, prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno dokazati, je padavinske vode možno speljati v vodotok oziroma naravne odvodnike. Pri tem je v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda z urbaniziranih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Iztok oziroma zadrževanje mora biti ustrezno dimenzionirano glede na prevodno sposobnost vodotoka – recipienta. Iztočni objekt mora biti ustrezno projektno obdelani, ne sme segati v pretočni profil vodotoka, morajo biti oblikovani v naklonu brežine (po potrebi predvideti vgradnjo povratne zaklopke). Kota dna iztoka naj bo na spodnjem robu brežine. Obvezno je potrebno predvideti ustrezno protierozijsko zaščito struge v območju iztoka.
(16) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05).
(17) Utrjene in parkirne površine je potrebno ustrezno urediti, tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode. Parkirne površine za tovorna vozila morajo biti urejene skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta za motorna in priklopna vozila ter mesta za njihovo vzdrževanje (Uradni list RS, št. 63/02).
(18) V največji možni meri je potrebno ohranjati naravno obvodno zarast. Nasipavanje retenzijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov, rušenje ravnotežja na labilnih tleh ali slabšanje odtočnih razmer pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
(19) Investitorji oziroma upravljavci morajo brez pogojev omogočiti pristojnemu upravljavcu vodotoka dostop do vodotoka in izvajanje vseh vzdrževalnih in sanacijskih del na vodotoku. Predvideti in prikazati je trase dostopa do vodotoka za izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda.
(20) Za vse posege v prostor, ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena ali erozijske procese bo potrebno pridobiti pogoje h gradnji in vodno soglasje.
(21) Za vse posege v prostor, ki se nahajajo v ožjem ali širšem poplavnem območju ali vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov, vodnih teles, izvirov, talne vode, labilnih in erozijsko občutljivih terenov bo potrebno pridobiti pogoje h gradnji in vodno soglasje.
(22) Potrebno je preventivno preprečevati obremenitve obrežnih ekosistemov, onesnaženje vod in okolja.
(23) Objekti se lahko podkletijo le v primeru, da bodo raziskave pokazale možnost glede na višino talnih voda in njeno odvisnost od višine prodne pregrade in regulacije Save.
(24) Območje prodnega zahrževalnika Hrušica mora ohraniti svojo namembnost in velikost z možnostjo širitve v zahodni smeri severno od vodotoka in zagotoviti je potrebnop nemoten dostop do zadrževalnika in struge reke Save.
(25) Izvedba povezovalne ceste v prostoru pomeni hkrati protipoplavni nasip za zmanjšanje območja poplavne nevarnosti. Prav tako je predvideno nadvišanje levega brega potoka Jesenice v območju E, da se zmanjšs poplavna nevarnost v območju Loga I. Krivca.
VI. KOMUNALNA, ENERGETSKA IN TELEPRENOSNA INFRASTRUKTURA
13. člen
(splošni pogoji)
(1) Glavni dostopi do objektov, primarne peš površine, parkirni prostori v kletnih etažah ter druge površine v funkciji objektov, morajo biti urejeni tako, da so dostopni tudi funkcionalno oviranim ljudem..
(2) Načrtovani objekti se morajo priključiti na obstoječe in predvideno komunalni in energetsko omrežje.
(3) Praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih površinah in infrastrukturnih pasovih, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov, naprav in vodov. Gradnja objektov, naprav in vodov mor potekati usklajeno.
14. člen
(vodovodno omrežje)
(1) Območji con B in F je potrebno oskrbeti z javnim vodovodom. Oskrba s pitno in požarno vodo se bo zagotavljala s priključitvijo na obstoječe vodovodno omrežje.
(2) Primarno in sekundarno omrežje se projektira znotraj zazidalnega območja tako, da poteka v javnih površinah in v infrastrukturnem komunalnem pasu.
(3) Pri dimenzioniranju cevovodov za oskrbo z vodo je potrebno poleg porabe vode za sanitarne namene, upoštevati tudi potrebo, da se zagotovi vire in zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter ustrezno hidrantno omrežje.
(4) Priključki posameznih objektov se izvedejo preko vodomernih jaškov.
15. člen
(kanalizacijsko omrežje)
(1) Za priklop območja je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega sistema.
(2) Komunalne odpadne vode se razen z območja F speljejo neposredno v obstoječo gravitacijsko komunalno kanalizacijo – kanalizacijski kolektor, ki na delu priključitve poteka ob in pod cesto. Odpadne vode se prečistijo na CČN Jesenice. V območju F se do izgradnje povezave do kolektorja, lahko lokalno prečiščuje odpadne vode v skladu s predpisi, ki tako čiščenje urejajo. Po izgradnji povezave pa je priključitev na kanalizacijski kolektor prav tako obvezna.
(3) V primeru nastajanja tehnoloških vod se le te lahko odvajajo v kanalizacijo pod pogijem, da niso presežene mejne vrednosti parametrov za iztok v kanalizacijo po Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 45/07). V primeru prekoračitve je potrebno urediti ustrezno predčiščenje odpadnih voda.
(4) Padavinska odpadna voda s streh ter utrjenih površin v okviru posameznih objektov ponika na površini nastanka. Padavinska odpadna voda iz voznih površin priključne ceste ter parkirnih površin se preko peskolovov odvaja v zbirni padavinski kanal, ki se izteka v predvideno zbirno ponikovalnico na koncu priključne ceste.
(5) Priključitev posameznega objekta se izvede v revizijskem jašku.
16. člen
(električno omrežje)
(1) Na obravnavanem območju so trenutno locirane štiri obstoječe transformatorske postaje 20/0.4 kV; T304 TP Elim, T309 TP Separacija Hrušica, T513 TP Travnice in T545 TP Klavnica Jesenice s pripadajočimi 20 kV kablovodi in so namenjene oskrbi obstoječih porabnikov električne energije.
(2) Preko obravnavanega omočja se predvideva izgradnja treh novih kabelskih povezav iz RTP Jesenice proti Kranjski Gori, ki bodo zagotavljali nemoteno dobavo električne energije v normalnem in rezervnem obratovanju skladno s trendom porasta obremenitev in porabe električne energije na celotnem območju Jesenic in Kranjske Gore.
(3) S pozidavo območja se predvideva tudi sprememba porabe električne energije in priključne moči. Z umeščanjem posameznih objektov v prostor bo predviden način napajanja, ki bo odvisen od priključnih moči posameznih odjemalcev in s tem tudi število novih TP odgovarjajočih moči s pripadajočimi SN kablovodi in NN omrežjem.
(4) Kablovode (NN) in (SN) elektroenergetskega omrežja je treba polagati v kabelsko kanalizacijo (EKK) s PVC cevmi ter jaški standardnih dimenzij, pod utrjenimi površinami oziroma v bankini.
(5) Pri načrtovanju predvidenih kablovodov je treba upoštevati 22. in 23. člen Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07) Zaščita pred požarom in eksplozijo je izvedena s pravilno izbiro in dimenzioniranjem elektro opreme, pravilni izvedbi in njenem rednem vzdrževanju. Vsi vodi bodo na celotni trasi dostopni z gasilsko mehanizacijo.
(6) Javna razsvetljava se uredi ob na novo predvidenih javnih površinah za promet. Javna razsvetljava je nadaljevanje obstoječe v smislu uličnega niza svetilk, ki so nameščene enostransko v bankini cestišča ali ob pločniku. Kablovodi naj potekajo v zelenici v cevi. Medsebojni odmik svetil naj bo od 30 do 35 m.
(7) Tip svetilk naj bo izbran tako, da bo po obliki in razporedu podoben tistim na območju mesta Jesenice. Pri svetilkah naj bo omogočena 50% regulacija svetlobe, usmerjenost svetlobnega snopa pa naj bo taka, da bo povzročeno najmanjše možno svetlobno onesnaževanje okolja.
17. člen
(teleprenosno in KKS omrežje)
(1) Na obravnavanih zemljiščih se nahajajo obstoječe TK naprave Telekoma Slovenije d.d. katere bo potrebno ob posegih ustrezno zaščititi v skladu s predpisi in zahtevami nadzornega Telekoma. Zaščite v večji meri ali morebitne potrebne prestavitve je potrebno projektno obdelati. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK naprav pri posegih lahko izvede Telekom d.d. Do vseh novih in tudi obstoječih objektov, ki se nahajajo na območju urejanja je potrebno predvideti gradnjo TK kabelske kanalizacije. Ta naj se smiselno poveže na obstoječo TK kabelsko kanalizacijo.
(2) Investitorji predvidenih objektov morajo za vključitev objektov na javno TK omrežje omogočiti Telekomu Slovenije d.d. izvedbo TK omrežja po izdelani dokumentaciji, izdati soglasja za prekop prizadetih zemljišč in podpisati pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.
(3) Telekomunikacijsko kabelsko omrežje je potrebno predvideti v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami območja. Priključki bodo izvedeni iz razdelilnih prostostoječih omaric, tako da se do roba vsake gradbene parcele položi fleksibilna cev 2 x Ø 50 mm. Do na novo predvidenih objektov se položi dvo cevna komunikacijska kanalizacija, v katero se v skladu s potrebami polagajo telefonski in morebitni drugi komunikacijski kabli (optični).
(4) Na območju načrtovane ureditve je predvideno tudi KKS omrežje. Priključki na kabelski razvod bo možen v kabelskih omaricah. Od te omarice je potrebno zgraditi izven kompleksa enocevno kabelsko kanalizacijo. V območju urejanja se položi enocevna kanalizacija z vmesnimi jaški vzporedno, vendar neodvisno od druge komunalne infrastrukture. Priključki bodo izvedeni iz razdelilne prosto stoječe omarice, tako da se do roba vsake gradbene parcele položi fleksibilna cev 1x Ø 50 mm.
18. člen
(plinovodno omrežje)
(1) V območju OPPN je delno zagotovljena oskrba s plinom. Na delih območja, kjer plinovodnega omrežja še ni, bo priključitev nanj možna, ko bo v območju izvedeno plinovodno omrežje in bo priključitev skladna z Energetsko zasnovo Občine Jesenice. V delih območja, kjer je plinovodno omrežje že izvedeno, je priključitev dopustna, če je skldana z Energetsko zasnovo Občine Jesenice.
(2) Priključitev na plinovodno omrežje in izdelava priključkov za objekte z ustreznimi omaricami s požarno pipo za posamezne objekte bo predmet zunanje ureditve posameznih objektov. Uporaba plina za morebitne tehnološke procese je možna in dovoljena.
19. člen
(ogrevanje)
(1) Ogrevanje objektov bo preko vročevodnega priključka na mestni vročevodni sistem (obstoječi energent) oziroma z uporabo obnovljivih virov energije (uporaba toplotne črpalke, ogrevanje z elektriko (fotovoltaične strehe in fasade). S tem so upoštevana določila Energetske zasnove Občine Jesenice in njene novelacije.
(2) Projektanti strojnih instalacij za posamezne objekte morajo predvideti vročevodno energijo, preko toplotne postaje in priključnega vročevoda, ki je priključen na centralni mestni vročevodni sistem, za kar je potrebno izvesti projektno dokumentacijo. Toplotne postaje morajo biti izvedene tako, da so kompatibilne z informacijskim sistemom upravljavca oziroma dobavitelja toplote.
VII. USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA
20. člen
(varstvo okolja)
Predvideni gradbeni posegi morajo izkazati v skladu z veljavno zakonodajo ekološko neoporečnost investicije in v njej predvidene dejavnosti najmanj z naslednjih vidikov:
– varstva pred hrupom,
– varstva tal,
– varstva zraka,
– ekološko čistih surovin,
– ekološko čistih vmesnih produktov,
– količin morebitne industrijske in hladilne vode in njeni reciklaži ter
– sprejemljivost glede na energijske potrebe.
21. člen
(varovanje pred hrupom)
(1) Območje obravnave sodi v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je lahko prekomerno moteč zaradi povzročanja hrupa. Vsi prostori, v katerih bodo hrupnejši agregati in druge naprave, morajo biti protihtupno izolirane.
(2) Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08), na podlagi katere za obravnavano območje velja III. stopnja varstva pred hrupom, kjer je dopustna mejna vrednost hrupa 60 dBA podnevi in 50 dBA ponoči oziroma vsakokratnih tovrstnih predpisov.
(3) V območju E v primeru izvedbe nastanitvenih dejavnosti mejne vrednosti ne smejo presegati podnevi 58 dBA in ponoči 48 dBA.
22. člen
(varstvo tal)
(1) Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na sosednja zemljišča ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila skladno s pravilnikom in uredbo iz 24. člena tega odloka. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
(2) Z zunanjo ureditvijo se uredijo travnate površine in zasaditve, kar velja za celotno področje, še zlasti pa za področja, kjer se pojavljajo zaledne vode. Zaradi plitve humusne plasti je potrebno pazljivo ravnanje z zemljo in humusom, tako da se z vseh površin, ki jih zavzema poseg zazidave, humus deponira in kasneje uporabi za izvedbo zunanjih ureditev okrog objektov. Enako je treba predvideti tudi deponije za material s tras infrastrukture, ki jih je treba prekriti s humusom in zatraviti.
23. člen
(varstvo zraka)
(1) Zrak, ki se spušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98) oziroma vsakokratnega tovrstnega zakonskega predpisa.
(2) Prezračevanje objektov je potrebno speljati nad strehe objektov. Prezračevanje podzemnih garaž mora biti izvedeno z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad terwen. Vsi izpusti snovi v zrak morajo biti opremljeni z ustreznimi filtrii v skladu z zakonskimi zahtevami.
(3) Za ogrevanje prostorov in vode je potrebno uporabljati energente z visoko stopnjo izgorevanja (plin in vročevod) oziroma dovoljena je uporaba alternativnih virov energije, ki zmanjšujejo možnost onesnaževanja zraka.
24. člen
(varstvo voda)
(1) Odvajanje odpadnih voda in toplote v površinske vode je izvedeno na način in pod pogoji, ki jih določa Zakon o vodah in predpisi na področju varstva okolja (64. člena Zakona o vodah, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Odvajanje in čiščenje odpadnih voda je urejeno v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02 in 50/04) ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05) saj se odpadne vode vodijo preko kolektorja v CČN Jesenice.
(2) Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave je potrebno izvesti skladno z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02, 2/04, 41/04, 57/08) na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin oziroma je potrebno zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom. Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati. Na obravnavanem območju je predvideno ločeno odvajanje padavinskih in odpadnih voda
(3) Izvedba priključevanja odvoda fekalnih in meteornih voda na javno kanalizacijsko omrežje je mogoča le pod pogoji upravljavca.
(4) Padavinske vode s streh in utrjenih površin bodo odvajane v ponikovalnice, fekalne odplake pa v predvideni kanalizacijski vod do jaška na obstoječi kanalizaciji, ki pelje do CČN Jesenice.
25. člen
(odpadki, zbiranje in odvoz)
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov mora biti skladen z določili Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 75/02, 02/06) oziroma vsakokratnega tovrstnega občinskega predpisa.
(2) Prostor, namenjen posodam za zbiranje odpadkov, se nahaja v sklopu parcele posameznega objekta. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je potrebno postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor, skladno z določili občinskega odloka.
(3) Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med rušenji in gradnjo objekta, je potrebno deponirati skladno z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08). Odpadkov, ki bodo nastajali v času gradenj, ni dovoljeno odlagati v območju OPPN.
26. člen
(varstvo naravnih in kulturnih vrednot)
(1) Naravna vrednota v območju je Sava Dolinka z identifikacijsko številko 268.
(2) V največji možni meri je potrebno ohranjati naravno obvodno rast in vegetacijo, prodišča in fragmente gozda.
(3) Vodotok je bil v preteklosti reguliran (urejen togo) in potrebno je upoštevati principe renaturiranja struge in obrežja, kjer je to mogoče. Ob vodi selahko uredi naravna sprehajalna pot, ki bo omogočala stik z vodo lokalnemu prebivalstvu.
(4) Prepovedano je odlaganje materialov v strugo in sanirati je potrebno vse neurejene deponije na območju urejanja. Ohranjajo naj se prodišča in obvodni gozd v največji možni meri, tako sveža kot zaraščena zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti območja. Vsi linijski infrastrukturni vodi (elektrika, vodovod, kanalizacija, …) naj se odmaknejo od območja naravne vrednote in naj se speljejo po obstoječih in novo speljanih poteh.
(5) V območju urejanja leži enota kulturne dediščine predlog EŠD 410299 Kranjska Gora – Trasa železniške proge. Njen koridor, ki v naravi obsega parcelo 431/1, k.o. Hrušica, je potrebno ohranjati, kakor tudi pas ob njem tako, da bo na razdalji, ki jo dopuščajo predpisi o varstvu v železniškem prometu, možno zasaditi zeleno potezo, ki bo ločevala pozidano območje od koridorja nekdanje železnice.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
27. člen
(požarna varnost)
(1) Požarna varnost objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem omrežju cest. Potrebna je izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja, da preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine. Z ustrezno razmestitvijo objektov se zagotavljajo odmiki ali pa se s protipožarnomo ločitvami objektov zagotovljajo pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Vse povozne površine, ki so namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti projektirane in utrjene na osni pritisk 10 t.
(2) Viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Pri načrtovanju hidrantnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
(3) Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine mora biti opredeljen v PGD projektih in to skladno z določili Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in Pravilnikom o požarno varnostnih zahtevah (Uradni list RS, št. 42/93).
(4) Za zmanjšanje požarnega tveganja se mora pri pripravi projektne dokumentacije za posamezne objekte v območju, pred izdajo gradbenih dovoljenj, izdelati študija požarne varnosti, ki mora upoštevati tudi morebitne vplive obstoječih industrijskih objektopv v območju in požarno ogroženost naravnega okolja. Pri načrtovanju objektov je potrebno zagotoviti odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve ter pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja pri požaru, predvsem pa dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila ter pri tem upoštevati morebitni vpliv obstoječih industrijskih objektov.
28. člen
(varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Upoštevati je potrebno naravne omejitve (poplavnost in visoko podtalnico, erozivnost iter plazovitost terena in temu prilagoditi rešitve.
(2) Novogradnje je potrebno načrtovati varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja in temu primerno je potrebno zasnovati vse stavbe. Pri gradnji novih objektov, za katere ni potrebno graditi zaklonišč, je potrebno ojačiti prvo ploščo.
(3) Obravnavano območje se nahaja delno na poplavnem območju, kar je potrebno upoštevati pri rešitvah, predvsem v območju ki ga cesta na nasipu varuje pred razlitjem poplavne vode.
(4) Upoštevati je potrebno Uredbo ograditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) in v primeru, da zaklonišče ni potrebno, ojačiti prve plošče novih objektov.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
29. člen
(faznost izvajanja OPPN)
(1) Izvedbi posameznih objektov v ožjih območjih (A do F) mora slediti tudi izgradnja komunalne opreme za te objekte. Zaključeno fazo pomeni gradnja objekta z vso pripadajočo zunanjo ureditvijo ter prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo, ki je potrebna za funkcioniranje tega objekta. Posamezne faze se lahko izvajajo tudi sočasno.
(2) V območjih razen v območju F so izvedeni primarni vodi. Za vsa območja velja, da se po projektih za nove objekte v območju izvede tudi sekundarno omrežje ali hišni priključki, kar bo predstavljalo komunalno ureditev parcel.
(3) Glavna prometna os se lahko izvede tudi po posameznih odsekih, prav tako morebitni izvlečni tiri za posamezne investitorje ter vodnogospodarske ureditve – propusti in hudourniška korita.
30. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Pri izvedbi posameznih sklopov objektov imajo za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjami morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradenj ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravnihrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela.
X. TOLERANCE
31. člen
(odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to ureditvijo, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Dopustne so naslednje tolerance:
– odstopanje odstotka zazidanosti je dovoljeno do 3%,
– 15% tlorisne površine objektov je lahko višja od predpisane višine oziroma etažnosti (etažnost proizvodnih in poslovnih objektov je od 3,50 do 5,00 m), vendar ne sme presegati 18 m višine,
– silosi, dimniki in podobni objekti so lahko visoki največ 18 m,
– dopustna je sprememba parcelacije zemljišč za gradnjo, vendar le v okviru dovoljenih toleranc tlorisnih gabaritov objektov in dovoljenih toleranc glede prometne ureditve.
(3) Pri prometnem so možna odstopanja na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
(4) Pri komunalnem in energetskem urejanju prostora so možna odstopanja tras posameznih vodov na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parameter, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN pod pogojem, da so spremembe ureditve v soglasju z njihovimi upravljalci.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN LASTNIKOV NEPREMIČNIN PRI IZGRADNJI KOMUNALNE OPREME NA OBMOČJU OPPN
32. člen
(gradnja komunalne opreme)
(1) Gradnjo komunalne opreme zagotavlja občina. V primeru, da se na podlagi sprejetega programa opremljanja sklene pogodba o opremljanju, pa se lahko investitorji in občina dogovorijo, da bodo investitorji sami zgradili komunalno opremo za predvideno območje.
(2) Stroški izgradnje obstoječe in nove opreme, ki odpadejo na posameznega investitorja, bodo določeni v skladu z veljavno zakonodajo.
XII. KONČNE DOLOČBE
33. člen
(hramba in vpogled)
Občinski podrobnejši prostorski načrt je na vpogled pri pristojnih službah Občine Jesenice in na Upravni enoti Jesenice.
34. člen
(nadzor nad izvajanjem)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Kranj in pristojne občinski inšpektorat in redarstvo.
35. člen
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-7/2007
Jesenice, dne 17. decembra 2009
Župan
Občine Jesenice
Tomaž Tom Mencinger l.r.