Uradni list

Številka 101
Uradni list RS, št. 101/2009 z dne 10. 12. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 101/2009 z dne 10. 12. 2009

Kazalo

4449. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto, stran 13643.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B), Sklepa ministra, pristojnega za prostor, o potrditvi predloga Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Novo mesto št. 35016-79/2007/69 z dne 18. 11. 2009 ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/08 – UPB-2) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 4. izredni seji dne 24. 11. 2009 sprejel
ODLOK
o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto
1. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(Predmet Občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Mestne občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu OPN), ki vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb Mestne občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu občina ali tudi MONM) in varstvenih zahtev določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra,
– območja naselij, vključno z območji razpršene poselitve, ki so z njimi prostorsko povezana,
– območja razpršene poselitve,
– usmeritve za razvoj prostorskih ureditev.
(3) V izvedbenem delu OPN določa:
– območja namenske rabe prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt.
2. člen
(Vsebina in oblika OPN)
(1) OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz poglavij:
1. Uvodne določbe
2. Strateški del
2.1 Splošne določbe
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
2.5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt
2.7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.8 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
2.9 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
3. Izvedbeni del
3.1 Enote urejanja prostora, namenska raba in dopustna izraba prostora
3.2 Namembnost, dejavnosti, lega, velikost in oblikovanje objektov ter ureditev, parcelacija
3.3 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
3.4 Ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
3.5 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora
3.6 Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora
3.7 Prostorski izvedbeni pogoji za prostorske ureditve, ki so določene v vsebini, obliki in natančnosti, predpisani za OPPN
3.8 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN
4. Prehodne, posebne in končna določba
4.1 Prehodne določbe
4.2 Posebne določbe
4.3 Končna določba
Priloga 1a: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora.
Priloga 1b: Preglednica z dopustnimi enostavnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora
(3) Grafični prikazi OPN vsebujejo:
– Strateški del:
I. Zasnova prostorskega razvoja Mestne občine Novo mesto
II. Prikaz zasnove gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
III. Prikaz usmeritev za razvoj poselitve in za celovito prenovo (M 1:50.000)
IV. Prikaz usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)
V. Prikaz EUP kot območij naselij, razpršene gradnje, razpršene poselitve in izjemnih krajin ter odprtega prostora (M 1:50.000)
VI. Prikaz usmeritev za razvoj v krajini (M 1:50.000)
VII. Koncept prostorskega razvoja Novega mesta (M 1:30.000)
VIII. Koncept prostorskega razvoja Otočca (M 1:10.000)
Koncept prostorskega razvoja Birčne vasi (M 1:10.000)
IX. Koncept prostorskega razvoja Velikih Brusnic (M 1:10.000)
Koncept prostorskega razvoja Gabrja (M 1:10.000)
Koncept prostorskega razvoja Stopič (M 1:8.000)
– Izvedbeni del:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000)
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev ter prometne infrastrukture (M 1:5.000)
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)
5. Prikaz prostorskih izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest:
P1: Pregledna situacija javnih cest (M 1:50.000)
P2a: Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil na območju UN Novo mesto (M 1:20.000)
P2b: Prečni profili javnih cest na območju UN Novo mesto
P3a: Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil na območju UN za naselja Velike Brusnice, Stopiče in Gabrje (M 1:10.000)
P3b: Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil na območju UN za naselji Otočec in Birčna vas (M 1:10.000)
P3c: Prečni profili javnih cest na območju UN za naselja Velike Brusnice, Stopiče, Gabrje, Otočec in Birčna vas
P4a: Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil na območju ostalih naselij in izven naselij (M 1:50.000)
P4b: Prečni profili javnih cest na območju ostalih naselij in izven naselij
6. Prostorski izvedbeni pogoji za Poslovno industrijsko cono Cikava
3. člen
(Obvezne priloge OPN)
Obvezne priloge vsebujejo:
1. Izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
5. Obrazložitev in utemeljitev OPN
6. Povzetek za javnost
7. Okoljsko poročilo
4. člen
(Pomen kratic)
Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:
– EO: enostavni objekt
– EUP: enota urejanja prostora
– FI: faktor izrabe gradbene parcele
– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele
– GJI: gradbeno inženirski objekti, namenjeni izvajanju gospodarske javne infrastrukture
– MKGP: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
– MONM: Mestna občina Novo mesto
– NO: nezahtevni objekt
– NRP: namenska raba prostora
– OPN: občinski prostorski načrt
– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt
– PIP: prostorski izvedbeni pogoji
– PNR: podrobnejša namenska raba prostora
– RPE: register prostorskih enot
– UN: urbanistični načrt
5. člen
(Pomen izrazov)
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).
2. Bruto etažna površina stavbe je vsota vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s svetlo višino 1,60 m in več.
3. Bruto tlorisna površina stavbe je skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim.
4. Celostno urejanje je urejanje prostora na območju, na katerem se z OPPN ali skladno s PIP, določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti, komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja.
5. Dvojček je prostostoječa stanovanjska stavba, ki jo sestavljata dve stanovanjski hiši, ki stojita druga ob drugi in imata ločeni gradbeni parceli in ločena vhoda.
6. Dovoljenje s področja graditve objektov je dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja.
7. Eno- oziroma dvostanovanjska stavba je prostostoječ objekt z enim do dvema stanovanjema.
8. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejeta tudi pritličje (P) in mansarda (M).
9. Faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino objekta (vključno z zidovi) nad terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje, površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora večja od 1,80 m.
10. Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž nad terenom in površino gradbene parcele. Pri tlorisni projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom ipd., upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni parceli.
11. Funkcionalno zemljiško posestvo je ena ali več zemljiških parcel, na kateri je vinograd ali sadovnjak. Zemljiške parcele se morajo stikati z zemljiščem, kjer je dopustna nameravana gradnja zidanice, hrama, vinotoča ali vinske kleti. Zemljiške parcele ne smejo biti medsebojno oddaljene več kot 400 metrov. Vsa zemljišča morajo biti v lasti investitorja gradnje stavbe.
12. Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla od 18–20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in z višino debla 2,5 m.
13. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
14. Izjemna krajina je krajina, ki vidno izstopa po kakovosti svojih sestavin, izraziti simboliki, pomenu, pričevalnosti, navadno nastala s tradicionalno, največkrat kmetijsko rabo prostora, usklajeno z naravno krajinsko zgradbo in naravnimi procesi.
15. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in je vkopan ali delno vkopan.
16. Kmetijska stavba je nestanovanjska kmetijska stavba.
17. Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.
18. Kulturni spomenik je nepremična kulturna dediščina, ki je v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, razglašena za kulturni spomenik.
19. Legalizacija je pridobitev gradbenega ali upravnega dovoljenja za nedovoljeno gradnjo pod pogojem, da se ta uskladi z določili tega odloka.
20. Mansarda (M) je del stavbe, katere izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
21. Mestotvorno oblikovanje, mestotvorne fasade: oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja, npr. obuličnega prostora oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.
22. Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti (zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.).
23. Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta.
24. Nadomestna kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so po dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi in se za njih načrtuje usposobitev za kmetijsko rabo.
25. Objekt sodobne tipologije je objekt sodobnega oblikovanja (arhitektura Moderne in novejša) in materialov.
26. Območje kmetije je območje stavbnih zemljišč, na katerih je kmetija (stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji, ki služijo primarno kmetijstvu) ter 20 m pas okoli takega območja stavbnih zemljišč.
27. Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.
28. Odprte zelene površine so zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in druge zelene površine ter ureditve za potrebe prebivalcev.
29. Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
30. Podstrešje (p) je del stavbe, katere neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem ali mansardo in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho.
31. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
32. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče v širini 15 m ob reki Krki in v širini 5 m ob preostalih vodotokih.
33. Pritličje (P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo.
34. Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
35. Registrirana kulturna dediščina je kulturna dediščina, ki je vpisana v register kulturne dediščine.
36. Romsko naselje je relativno strnjena (zaokrožena) skupina bivališč s pripadajočimi gospodarskimi objekti ter prometnimi in drugimi površinami. Naseljuje ga večinoma romsko prebivalstvo. To je od ostalih (delov) naselij večidel prostorsko ločen zaselek s svojim imenom, z nepravilno tlorisno zasnovo, pogosto nestandardno zgradbeno strukturo in specifičnim izgledom.
37. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Za 1,5 m ga lahko presega dimnik.
38. Soliter je drevo z obsegom 25–30 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla med 2,5 in 3,5 m.
39. Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.
40. Sprememba namembnosti objekta je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo rabo, ne da bi se spremenil njegov zunanji videz, a se povečajo vplivi objekta na okolico.
41. Sprememba rabe je sprememba, pri kateri se obstoječi objekt nameni za drugo, navadno podobno rabo, ne da bi se spremenila njegova velikost ali zunanji videz in se ne povečajo vplivi objekta na okolico.
42. Stanovanjska stavba za posebne namene je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
43. Strokovna prostorska preveritev je urbanistična oziroma krajinska oziroma arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN, kadar je ta predpisan, ali pred pridobitvijo dovoljenj s področja graditve objektov izdela pooblaščen inženir ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov in določijo podrobni pogoji.
44. Tretja razvojna os je koridor načrtovane državne ceste med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško, ki bo na območju Novega mesta s sklenjenim obročem prevzela funkcijo obvoznic.
45. Varovana stanovanja so stanovanja za starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur dnevno pod pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
46. Varovalni koridor vodov in naprav GJI obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
47. Varovalni pas GJI obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
48. Večstanovanjska stavba je stanovanjski objekt s tremi ali več stanovanji (stanovanjski blok in podobni stanovanjski objekti).
49. Vinotoč je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina.
50. Vplivno območje drevesa je talna površina pod obodom krošnje, razširjena še za 1,5 m na vse strani.
51. Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
52. Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe ter se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
53. Zidanica je kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter sadja, za pridelavo in shranjevanje vina ter za shranjevanje drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno bivanje.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja, državne statistike in graditve objektov.
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske oblike.
2. STRATEŠKI DEL
2.1 Splošne določbe
6. člen
(Splošne določbe)
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in PIP ter zasnovo GJI lokalnega pomena, območja naselij ter območja razpršene poselitve.
2.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
7. člen
(Izhodišča prostorskega razvoja občine)
(1) Strategija prostorskega razvoja občine teži k uravnoteženem doseganju družbene blaginje in svobode posameznika pri uresničevanju prostorskih potreb, tako da ne bodo ogrožene bodoče generacije.
(2) Prostorski razvoj občine s preudarnim izkoriščanjem prostorskih potencialov, razvijanjem regionalnih posebnosti, ohranitvijo krajinske pestrosti in naravnih kakovosti ob upoštevanju naravnih omejitev ter upoštevanjem prehodnosti prostora prispeva h krepitvi nacionalnega prostora.
(3) Strategija upošteva usmeritve iz državnih prostorskih aktov, in sicer:
– V policentričnem urbanem sistemu Slovenije, ki ga tvori dvostopenjsko strukturirano omrežje središč nacionalnega in regionalnega pomena, se Novo mesto razvija kot središče nacionalnega pomena in kot pomembno regionalno prometno vozlišče in središče, ki bo širilo svoj vpliv na čezmejna območja na Hrvaškem.
– Zaradi pospeševanja povezanosti s širšim evropskim prostorom se krepi konkurenčnost Novega mesta v evropskem urbanem omrežju.
– Zaradi zagotavljanja enakovrednosti slovenskih območij v primerjavi s sosednjimi območji se v Novem mestu, ki je v vplivnem območju Ljubljane in Zagreba, z načrtovanjem učinkovitih mestnih mrež, gospodarskih con, turističnih središč in drugih dejavnosti pospešuje prostorski razvoj.
– Vplivno območje Novega mesta obsega območje s povprečno več kot 150.000 prebivalci, zato njegov vpliv sega tudi na gravitacijska območja drugih središč nacionalnega ali regionalnega pomena in ima potencial, da postane središče funkcijske regije.
– Novo mesto je kot središče funkcijske regije primerna lokacija za terciarno in sekundarno raven zdravstvene oskrbe, univerzitetno, fakultetno (visokošolsko) in višje izobraževanje ter za visoke sodne in upravne institucije, specializirano socialno varstvo ter javne raziskovalne organizacije. Kot središče nacionalnega pomena je najpomembnejše središče dejavnosti družbene infrastrukture, oskrbnih, storitvenih, upravnih in drugih dejavnosti ter najpomembnejše gospodarsko območje in prometno vozlišče. Vanj se usmerja najpomembnejše javne funkcije.
– Novo mesto se s primerno delitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami navezuje v omrežje drugih središč nacionalnega in regionalnega pomena.
– Gravitacijsko območje Novega mesta je zaključeno regionalno območje, v katerem se uravnoteženo in povezano razvija omrežje urbanih naselij. V omrežju urbanih naselij so razmeščene dejavnosti zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, prometne, trgovske, gostinske, finančne, zavarovalniške in druge poslovne dejavnosti, kulturne in informativne dejavnosti, možnosti za rekreacijo in šport, oskrba z energijo in vodo ter proizvodne površine. V omrežju urbanih naselij se razmešča družbene in storitvene dejavnosti ter druge funkcije javnega značaja glede na pogostost njihove rabe in racionalnost njihovega delovanja ter glede na število in strukturo prebivalcev, drugih družbenih in gospodarskih značilnosti ter naravnih in okoljskih pogojev.
– Na lokalni ravni se v skladu z učinkovito in enakomerno dostopnostjo, primerno razmestitvijo funkcij in medsebojnimi prometnimi povezavami razvija tudi središča medobčinskega pomena, pomembnejša lokalna središča in druga lokalna središča.
– Omrežje družbene javne infrastrukture, kot so šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kulturne in druge javne službe, se razvija v skladu z omrežjem središč.
– V lokalnih središčih se spodbuja razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih funkcij, možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, zdravniško in socialno oskrbo, športno in kulturno dejavnost, informiranje in druženje ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo.
– Poselitev se prednostno usmerja v urbana naselja, ki so že središča ali pa se bodo kot taka razvila zaradi značilnosti svojega položaja v omrežju naselij in potreb zaledja.
– V omrežju urbanih naselij Novo mesto krepi povezanost s Črnomljem in Kočevjem kot središčema regionalnega pomena, z medobčinskimi središči Grosuplje, Metlika in Trebnje ter z občinskimi središči Šentjernej, Škocjan, Straža, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Žužemberk.
(4) Strategija upošteva varstvene zahteve, in sicer temeljne značilnosti naravnih in ustvarjenih razmer na območju občine ter ugotovitve o stanju in težnjah ter razvojnih pobudah in razvojnih možnostih, ki so opredeljene na podlagi strokovnih preveritev prostorskih potencialov in omejitev, predvsem ranljivosti in privlačnosti prostora ter različnih sektorskih omejitev.
(5) Strategija upošteva razvojne potrebe občine, ki so bile ugotovljene za področje demografije, gospodarstva, kmetijstva, storitvenih dejavnosti, potreb po stanovanjih, oskrbnih in družbenih dejavnosti ter potrebe, izražene s strani občanov in gospodarskih družb.
(6) Strategija upošteva omejitve in pobude, ki izhajajo iz razvojnih potreb sosednjih občin.
(7) Mestna občina Novo mesto bo postala najbolj razvita občina južnega dela vzhodne kohezijske regije, in sicer kot mestna občina, ki jo odlikujejo strateška lega, lokacija na križišču avtocestnega koridorja Ljubljana–Obrežje, ki je hkrati 10. evropski prometni koridor in načrtovane 3. razvojne osi.
(8) Novo mesto se bo razvijalo kot nosilno razvojno območje regije in eno od gospodarsko najbolj razvitih slovenskih mest, zato se zagotavlja razvojne površine in druge pogoje za razvoj gospodarstva.
(9) Novo mesto bo postalo kulturno bolj prepoznavno manjše srednjeevropsko mesto, za kar se bo prednostno pospešil razvoj univerze in odmevnih kulturnih programov, vključno z arheološkim parkom ter razvijala turistična ponudba skupaj z Otočcem in sosednjimi občinami.
(10) Novo mesto bo postalo privlačno in varno bivalno okolje za vse kategorije prebivalstva, zato se bodo urejala zadostna in kakovostna stanovanjska območja in omrežja družbenih dejavnosti ter javni prostor.
(11) Podeželje bo razvojno območje in kakovostno bivalno okolje, ki bo dopolnjevalo ponudbo Novega mesta kot središča nacionalnega pomena (ter hkrati regijskega in občinskega središča). Zagotavlja se:
– prostorske možnosti za razvoj lokalnih središč širšega in ožjega pomena, ki bodo nosilci razvojnih programov in oskrbe v posameznih podeželskih območjih,
– zadržan razvoj podeželskih naselij z zagotavljanjem prostorskih možnosti za gradnjo in za izboljšanje kvalitete bivanja ter z ohranjanjem kakovostne podobe vasi,
– ohranjanje kakovostne krajine in prostorskih razmerij z ohranjanjem kmetijske rabe tal, vključno z ohranjanjem tradicionalne strukture vinogradniških območij kot posebne oblike poselitve ter s preprečevanjem razpršene gradnje oziroma njeno sanacijo.
8. člen
(Cilji prostorskega razvoja občine)
(1) Uravnotežen prostorski razvoj Novega mesta in drugih naselij glede na njihovo vlogo v omrežju naselij se zagotavlja z ustreznimi prostorskimi možnostmi za razvoj stanovanj ter gospodarskih in družbenih dejavnosti predvsem v Novem mestu in v drugih večjih naseljih glede na njihov pomen v omrežju naselij, z zagotavljanjem prostorskih možnosti za širitev naselij in z ustreznim opremljanjem z GJI.
(2) Izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim pridobivanjem razvojnih sredstev, ki bodo uvedeni kot ena od podlag za zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest predvsem v Novem mestu in drugih večjih središčih, zlasti ob pomembnejših cestah in vpadnicah, v okviru prostorskih možnosti pa tudi na podeželju.
(3) Izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavlja z izgradnjo sistema povezovalnih cest Novega mesta, z gradnjo drugih novih cest, s prenovami obstoječih prometnic (cest, železniške proge, kolesarskih poti) in z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa. Prometne ureditve se načrtujejo po načelih trajnostne mobilnosti.
(4) Ustrezna energetska ter komunalna opremljenost naselij, gospodarskih con in turističnih območij se zagotavljata s postopnim opremljanjem ob upoštevanju prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij (zankanje elektroenergetskega omrežja Novega mesta, izboljšava telekomunikacij, izgradnja plinovoda in sistemov ogrevanja z lesno biomaso ter rabo geotermičnih virov, sončne energije in drugih alternativnih energetskih virov) ter z novogradnjami in prenovami kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami in sistemi za oskrbo s pitno vodo.
(5) Nadgrajevanje prepoznavnosti prostora Novega mesta in podeželskih območij občine, krajine in grajenih struktur, ustvarjanje novih kvalitet v prostoru in ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem na območja obstoječih naselij, s sanacijo območij razpršene gradnje in drugih razvrednotenih območij, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in objektov v krajino ter z ohranjanjem kmetijske rabe prostora in prvin krajinske prepoznavnosti, predvsem vinogradniških območij kot avtohtone oblike poselitve.
(6) Razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih programov se omogoča z zagotavljanjem prostorskih možnosti za novogradnje in širitev obstoječih turističnih ureditev ter z navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine.
(7) Prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih občinah, se načrtujejo skupaj s temi občinami.
(8) Omogoča se neoviran dostop javnih objektov in površin funkcionalno oviranim osebam.
(9) Razvoj občine mora prispevati k doseganju okoljskih ciljev: zmanjšanje zračnih emisij v prekomerno onesnaženih območjih, zmanjšanje hrupa, zmanjšanje obremenjevanja prsti in vegetacije, izboljšanje in ohranjanje kakovosti vodnih virov, zmanjšanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki ter ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti.
(10) Razvoj občine mora upoštevati omejitve v prostoru z namenom varovanja ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter preprečitve ali čim večjega zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč.
(11) S prostorskim razvojem in ureditvami se bo omogočalo ohranjanje kulturne dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj občine.
2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
9. člen
(Prednostna območja za razvoj poselitve in dejavnosti)
(1) Razvoj poselitve in dejavnosti se prednostno usmerja na območje Novega mesta in lokalnih središč. Za razvoj se prednostno izkoristijo nezadostno ali neprimerno izkoriščene obstoječe površine. Za krepitev vloge Novega mesta in lokalnih središč se zagotavljajo tudi nove površine, ki morajo prispevati h krepitvi urbane strukture naselij.
(2) Pri razvoju poselitve in umeščanju posameznih dejavnosti je treba upoštevati sprejemlivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine.
(3) Gospodarske dejavnosti se razvijajo na območjih, na katerih glede na prostorske potenciale in omejitve obstajajo prostorske možnosti zanje, vključno s prometno in drugo GJI ali možnostjo za komunalno opremljanje. Večje gospodarske cone se tudi v prihodnjem prostorskem razvoju koncentrirajo na širšem območju Novega mesta, v navezavi na obstoječi in predvideni sistem povezovalnih cest ter na avtocesto, 3. razvojno os in deloma železnico. Gospodarske dejavnosti se razvijajo tudi v pomembnejših središčih, predvsem v Birčni vasi, Velikih Brusnicah, na Otočcu, v manjšem obsegu pa tudi v drugih naseljih glede na prostorske možnosti in omejitve, prometno dostopnost in infrastrukturno opremo prostora. Gospodarske dejavnosti se prednostno razvijajo v okviru urejenih gospodarskih con, kamor se postopoma selijo obstoječe dejavnosti iz naselij, v katerih so moteče za bivanje in za družbene dejavnosti. Z izgradnjo novih in s prenovami obstoječih prometnic ter druge infrastrukture se izboljšata dostopnost in komunalna opremljenost obstoječih gospodarskih con. V gospodarskih conah se prioritetno zagotavljajo prostorski pogoji za razvoj novih delovnih mest v gospodarskih – proizvodnih, terciarnih in kvartarnih dejavnostih. Pri umeščanju in razvoju gospodarskih dejavnosti se upošteva tudi njihova združljivost z drugimi dejavnostmi in rabami prostora. Okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja se lahko umeščajo v območja centralnih dejavnosti.
(4) Prostorske možnosti za gradnjo zadostnega števila ter za različne tipe in velikosti stanovanjskih objektov se zagotavljajo predvsem na območju Novega mesta ter na Otočcu, v Velikih Brusnicah, Gabrju, Stopičah in Birčni vasi ter v manjši meri v preostalih naseljih, in sicer z načrtovanjem zgostitve in zaokrožitve stavbnih zemljišč v naseljih ter širitve naselij za stanovanja. Pri tem se poleg varstvenih omejitev upoštevajo tudi merila za kakovostno bivanje, kot so dostopnost do centralnih in družbenih dejavnosti, javni promet, združljivost z drugimi dejavnostmi, osončenost prostora, ustrezne reliefne razmere, neonesnaženo okolje ipd. Na površinah za gradnjo stanovanj se z bolj strnjeno gradnjo in višjimi gostotami pozidave v urbanih središčih zagotavlja racionalna raba prostora, varčevanje z energijo in varčna raba materialov za gradnjo. Stanovanjsko gradnjo se usmerja v območja, kjer je mogoče zagotavljati komunalno opremljanje in dostopnost.
(5) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerja na funkcionalno zaokrožena območja v Novem mestu, na Otočcu, v Velikih Brusnicah, Gabrju, Stopičah in Birčni vasi ter na Uršnih selih, v Podgradu, Dolžu in Črmošnjicah pri Stopičah. Ohranja in prenavlja se obstoječe ter spodbuja nove ureditve za te dejavnosti, vključno z odprtimi javnimi prostori, vse s ciljem doseganja visoke kakovosti oskrbe prebivalcev, pa tudi oblikovanja ustreznih programov za nadgrajevanje prepoznavnosti Novega mesta kot regionalnega središča nacionalnega pomena. Omrežje teh dejavnosti se dopolnjuje glede na demografska gibanja in dostopnost.
(6) Ohranjajo se potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, dopolnjuje se turistično-rekreacijska infrastruktura v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe. Spodbuja se razvoj novih oblik turistične ponudbe na območju občine, predvsem pa razvoj obstoječih turističnih programov na širšem območju Otočca, v starem jedru Novega mesta, na območjih Gabrja in letališča Novo mesto, pa tudi na drugih lokacijah, ki imajo potenciale za turistični razvoj. Poveča se spekter turistične ponudbe, tako vsebinsko z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi kot tudi količinsko, predvsem s povečanjem nočitvenih kapacitet različnih vrst. Na podeželju se spodbuja razvoj tržnih niš v okviru razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom in skladnih s cilji ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine. V Podgorju in na Gorjancih se v sodelovanju z Občino Šentjernej razvijajo različne oblike turizma in prostočasnih dejavnosti, predvsem take, ki se povezujejo s cilji ohranjanja narave (pohodništvo, izletništvo, ogled naravnih znamenitosti) in varstvom kulturne dediščine (ogled kulturnih spomenikov). Pri načrtovanju različnih vrst in oblik turističnih in prostočasnih dejavnosti se upoštevajo varstveni režimi in varstvene usmeritve za ohranjanje varovanih območij narave v prostoru, prepoznavne naravne in ustvarjene kakovosti krajine, obstoječe turistične in rekreacijske ureditve ter varstvo virov za razvoj drugih dejavnosti v prostoru.
10. člen
(Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Spodbuja se policentrični razvoj poselitve.
(2) Novo mesto se razvija kot središče nacionalnega pomena in hkrati regijsko ter občinsko središče z že razvitimi gospodarskimi conami, stanovanjskimi območji ter številnimi javnimi funkcijami občinskega, regionalnega in nacionalnega pomena in z razvojem univerzitetnega središča. Oblikuje se kot osrednje upravno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno, kulturno, versko in prometno središče občine ter jugovzhodne Slovenije in tako predstavlja najpomembnejše središče med Ljubljano in Zagrebom oziroma Celjem in Karlovcem. V ta namen se omogoča intenziven razvoj gospodarskih, oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti. Zagotavljajo se zadostne površine za dejavnosti, ki prinašajo nova delovna mesta. Hkrati se zagotovijo površine za različne oblike stanovanjske pozidave različnih gostot, pri čemer se spodbuja večja koncentracija prebivalstva v Novem mestu in večjih središčih ter zmanjšuje težnja po razselitvi in razpršitvi poselitve. V ta namen se izboljša komunalno in prometno in infrastrukturo, nadaljnji razvoj poselitve bo namreč zelo odvisen od izgradnje obvoznih in povezovalnih cest ter 3. razvojne osi.
(3) Otočec se razvija kot lokalno središče širšega pomena, kot turistično in stanovanjsko, pa tudi oskrbno središče in središče krajevne skupnosti z javnimi dejavnostmi in osnovno šolo.
(4) Lokalna središča ožjega pomena so naselja, ki imajo pomembnejšo funkcijo v omrežju naselij. To so Velike Brusnice, Gabrje, Dolž, Stopiče, Podgrad, Birčna vas, Uršna sela in Prečna, v katerih je vsaj eden od pomembnih javnih programov, kot so osnovna šola, osnovne zdravstvene storitve, cerkev s pokopališčem, središče krajevne skupnosti, trgovina in druge oskrbne ali obrtne dejavnosti, gasilski dom. V teh naseljih se zagotavljajo zadostne površine za širitev stanovanjskih območij in za gospodarske dejavnosti, s čimer se ohranja in krepi njihova vloga kot manjših oskrbnih centrov za podeželsko gravitacijsko zaledje.
(5) Druga naselja so pretežno ruralnega značaja in nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij, v njih sta prevladujoča kmetijstvo in bivanje. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, upoštevajoč razvojne pobude in omejitve.
(6) Posebno vlogo v omrežju naselij in sistemu poselitve imajo območja s turističnim pomenom oziroma potencialom, in sicer:
– Območja s pomembnim turističnim pomenom v naseljih ali druge turistične točke v občini, ki imajo že izraženo turistično vlogo. Poleg Otočca z gradom Struga in golf igriščem so to še letališče Novo mesto (ki se ureja skupaj z Občino Straža), območje zahodnega priključka na avtocesto pri Novem mestu, planinski dom Gospodična, staro mestno jedro Novega mesta z reko Krko ter območja, ki se navezujejo na jedro mesta.
– Območja s potencialom za razvoj turizma znotraj naselij ali druge turistične točke v občini: lokaciji apartmajske gradnje pri Gabrju in Podgradu, Travni Dol kot potencialno naselje za razvoj apartmajskega turizma v okviru prenove naselja, gradova Stari grad in Hmeljnik, mlini in žage ob Krki in Težki vodi, vinogradniška območja (posebej Trška gora, Grčevje in Ždinja vas ter deloma Ljuben – predvsem za razvoj kmečkega turizma, vinskih cest z vinotoči, apartmajskega turizma, to je oddajanja zidanic ipd.), reka Krka z obvodnim prostorom za razvoj vodnih in obvodnih športov ipd. Turistična infrastruktura in programi se razvijajo skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi.
– Območja s turističnim pomenom so še Trška gora, Dolenje Grčevje (ribnik), Male Brusnice (smučišče), Gabrje in Velike Brusnice kot izhodišča za Gorjance, posamezne naravne in kulturne znamenitosti (gradovi, mlini in žage na vodotokih ipd.), turistične kmetije po naseljih in zunaj njih, vinske ceste in druge tematske poti. Skladno z naravnimi in ustvarjenimi danostmi, ki so osnova za razvoj turistične ponudbe, se vzdržuje obstoječa turistična infrastruktura, ob upoštevanju prostorskih in okoljskih omejitev pa se razvijajo novi programi.
(7) Na območjih s turističnim pomenom ali potencialom se z novimi programi in turističnimi proizvodi poveča raznolikost turistične ponudbe. Povečata se obseg in raznolikost nastanitvenih kapacitet.
(8) Romska naselja: ohranijo se obstoječa romska naselja, razen romskega naselja Žabjak ob Mirnopeški cesti, romskega naselja v Drgančevju, ki leži na robu načrtovanega univerzitetnega kampusa in romskega naselja na Otočcu, ki z lego neposredno ob turističnem kompleksu Otočec omejuje njegovo delovanje in močno zmanjšuje razvojne potenciale. Preostala romska naselja se komunalno opremijo – opredelijo in uredijo se stavbna zemljišča in izvajajo ukrepi na področju urejanja prostora ter na drugih področjih.
(9) Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij je prikazano v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. III.
11. člen
(Urbanistični načrti)
Za Novo mesto, Otočec, Velike Brusnice, Gabrje, Stopiče in Birčno vas se prostorski razvoj načrtuje na podlagi urbanističnih načrtov.
12. člen
(Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Okrepi se prometna povezanost z Ljubljano, Zagrebom, Celjem in Karlovcem. V omrežju urbanih naselij se okrepi prometna povezanost s Črnomljem in Kočevjem kot središčema regionalnega pomena, z medobčinskimi središči Grosuplje, Metlika, Trebnje in občinskimi središči Šentjernej, Škocjan, Straža, Mirna Peč, Dolenjske Toplice in Žužemberk.
(2) Osrednje razvojne osi v občini so pasovi ob avtocesti, ob povezovalnih cestah med avtocesto in mestno cestno mrežo ter ob regionalnih in glavnih cestah v smereh proti Mirni Peči, Šmarjeti, Šentjerneju, Metliki, Uršnim selom in Straži. Vse te osi se stikajo na širšem območju Novega mesta. Ob njih se omogoča in vzpodbuja intenzivnejši razvoj, razen na območjih, kjer sta predvidena zadržan razvoj in ohranjanje naravne krajine (Gorjanci, Radoha, ožji pas ob Krki ipd.).
(3) Temeljna prometna os v občini je avtocesta Ljubljana–Obrežje, ki se poveže s cesto v okviru 3. razvojne osi, za katero je potrebna rezervacija koridorja. 3. razvojna os bo zagotavljala medsebojno povezanost središč mednarodnega, nacionalnega in regionalnega pomena na širšem območju Slovenije. Omogočila bo neposredno navezavo Novega mesta in drugih pomembnih lokalnih središč in razbremenila obstoječe prometnice. Načrtovana bo tako, da bo podpirala razvoj policentričnega omrežja naselij, skladen razvoj v regiji, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost prek avtocest z evropskimi prometnimi sistemi.
(4) Nekdanja hitra cesta H1 (sedanja R2-448) se na odseku med Novim mestom in Otočcem oziroma Dolenjim Kronovim preuredi za potrebe regionalnega, brezcestninskega prometa.
(5) Naselja v občini se z naselji v sosednjih občinah povezujejo s sistemom regionalnih cest, ki se posodabljajo z namenom zagotavljanja ustrezne pretočnosti in varnosti v prometu. V Novem mestu kot nacionalnem prometnem vozlišču se uredi prometni terminal za kombiniran promet nacionalnega pomena. Za povečanje prometne prepustnosti ter nivoja prometnih uslug in varnosti ter za usklajen mestni razvoj se izvedejo povezovalne ceste, s katerimi se vzpostavi obvozni obroč. Tudi v drugih naseljih, skozi katera potekajo regionalne ceste, prednostno v Birčni vasi, se zagotovi izgradnja obvoznic.
(6) Uredi se daljinska kolesarska povezava v smeri vzhod–zahod kot del državne kolesarske povezave Rateče–Obrežje in glavna kolesarska povezava v smeri sever–jug kot del državne kolesarske povezave Metlika–Novo mesto–Sevnica. Uredi se medobčinska kolesarska povezava v smeri Novo mesto–Mirna Peč.
(7) Uredi se mreža tematskih pešpoti.
(8) Železniško omrežje se posodobi in dopolni predvsem z izgradnjo industrijskih tirov v gospodarskih conah in tako, da bo primerno za uporabo v javnem potniškem prometu (v skladu s konceptom trajnostne mobilnosti občine).
(9) Mestni potniški promet v Novem mestu in primestni potniški promet se izboljšata ter ustrezno urejata sočasno z rekonstrukcijo obstoječih cest, novogradnjami ter posodobitvijo infrastrukture, predvsem z izgradnjo novih avtobusnih in železniških postajališč ter stojišč za potnike.
(10) Na letališču Novo mesto, ki se razvija kot letališče regionalnega pomena, se v sodelovanju z Občino Straža zagotovijo prostorske možnosti za razvoj javnega letališča/helioporta za mednarodni promet nižje kategorije.
(11) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. II.
13. člen
(Usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini)
(1) Kmetijstvo skrbi za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in okoljevarstvenih ciljev.
(2) Na celotnem območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z upoštevanjem kmetijsko-okoljskega programa RS. Zaraščanje kmetijskih zemljišč se ustavlja s spodbujanjem različnih oblik sonaravnega kmetovanja, zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine ter na celotnem širšem območju vznožja Gorjancev. Velik pomen pri preprečevanju zaraščanja imajo vinogradniška območja.
(3) Z vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah omogoča in hkrati vzpodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti.
(4) Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in rekreacije v naravnem okolju. Na območju Novega mesta se primestni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom urejajo kot integralni deli zelenega sistema mesta.
(5) Na območju Mestne občine Novo mesto je pridobivalni prostor (Štebih), za katerega je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje kremenovega peska. Na pridobivalnem prostoru se izvaja sanacija sočasno z izkoriščanjem tako, da se zagotovi končna sanacija pridobivalnega prostora.
(6) Perspektivno je nahajališče tehničnega kamna pri Uršnih selih, dolgoročno so perspektivna nahajališča kremenovega peska Ušivec in Kremenjak pri Stranski oziroma Birčni vasi ter Vrhi pri Leskovcu. Na vseh območjih, na katerih se je izvajalo nelegalno izkoriščanje, se zagotovi končna sanacija na podlagi sanacijskih načrtov in programov ter po potrebi s spremljanjem izvajanja sanacijskih ukrepov, bodisi z vzpodbujanjem naravne sukcesije bodisi z novo, ustreznejšo namembnostjo, kar so tudi sanacijski ukrepi za preostale, nelegalne površinske kope v občini.
(7) V obvodnem prostoru Krke in njenih pritokov se upoštevajo načela varstva voda in vodnega režima ter se ohranjajo retenzijske površine.
(8) Usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini so prikazane v strateškem delu grafičnih prikazov OPN na listu št. VI.
14. člen
(Območja ohranjanja prepoznavnosti)
(1) V nadaljnjem prostorskem razvoju dejavnosti v krajini, pa tudi poselitve in infrastrukture, se zagotavlja ohranjanje kulturne krajine in naselbinske dediščine kot pomembne nosilke prepoznavnosti Mestne občine Novo mesto, ki hkrati nudi primerjalne prednosti za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti. To še posebej velja:
– za mestno jedro Novega mesta (vključno s primestnimi gozdovi in reko Krko s pritoki),
– za območja prepoznavnosti na preostalem območju občine (Gorjanci, suha dolina pod Velikim Cerovcem, njivske krajine s prevladujočo mozaično strukturo na gričevju pri Karteljevem, Ratežu, Malem Slatniku in Petelinjeku, Dolžu in Koroški vasi, vinogradniška območja Ljubna z Makutami in Trška gora z Grčevjem, njivska in obvodna krajina Krke in Temenice s pritoki, Otočec in gozdna pobočja Ljubna),
– za območja kulturne dediščine, predvsem pa za območja nacionalne prepoznavnosti (Otočec in Gorjanci), pa tudi za posamezne prvine prepoznavnosti krajine.
(2) Ohranjajo se gozdna območja Gorjancev ter doline Krke z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in njenih pritokov, obvodne ravnice, lehnjakovi pragovi in otoki), značilni vzorci poselitve (strnjene vasi), naravne prvine plitvega krasa (plitva tla, vrtače in ponekod skale na površju), ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače), zgradba in simbolni pomeni krajin (Gorjanci s Trdinovim vrhom, Otočec, Trška gora), značilni arhitekturni členi (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev, gradovi) in značilna zgradba vinogradniških krajin (Ljuben z Makutami, Trška gora in vinogradniška območja v Podgorju).
15. člen
(Območja ohranjanja naravnih kakovosti)
(1) Naravne kakovosti prostora, ki so največje na območju Gorjancev ter v obvodnem svetu Krke in pritokov, zagotavljajo ugodno stanje okolja in ugodne razmere za ekološko naravnane dejavnosti, predvsem za kmetijstvo, turizem in prostočasne dejavnosti ter gozdarstvo. Ustanovitev in razvoj krajinskega parka Gorjanci se načrtuje kot prednostna naloga, ki se izvede skupaj s sosednjimi občinami. Območje parka se ureja kot območje razvojnih možnosti, ki temeljijo na primerjalnih prednostih tega območja in nadgrajevanju njegove regionalne prepoznavnosti. Prav tako se spodbuja prilagojen razvoj preostalih oblik zavarovanih območij ohranjanja narave.
(2) Na območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, in sicer ob upoštevanju sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo ter habitatov ogroženih vrst.
2.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
16. člen
(Splošne določbe za razvoj gospodarske javne infrastrukture)
Razvija se GJI, tako da je zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda med mestnimi in podeželskimi območji. GJI se v prostor umešča na način, da ne prizadene varovanih vrednot kulturne dediščine. Katastri in druge evidence gospodarske javne infrastrukture se dopolnjujejo ob vsakokratnih novogradnjah in rekonstrukcijah objektov, naprav in omrežij.
2.4.1 Prometna infrastruktura
17. člen
(Cestna infrastruktura)
(1) Omrežje javnih cest (cest, pločnikov in sprehajališč, kolesarskih stez in poti) se povezuje v urejen in varen sistem, opremljen z ustrezno urbano opremo prostora.
(2) Omrežje državnih in občinskih cest se prenovi. Na območjih naselij se v njihovem okviru gradijo povezovalne ceste ter ustrezne ureditve za pešce in kolesarje. Uredijo se tudi križišča z navezavami občinskih cest.
(3) Z rekonstrukcijami oziroma novogradnjami se izboljša prometno povezanost med občinskim središčem, lokalnimi središči in ostalimi naselji občine. Zagotovi se dober dostop do območij centralnih in gospodarskih dejavnosti, stanovanjskih območij in območij s turističnim potencialom ali pomenom.
(4) Na območju Novega mesta se zgradi obroč povezovalnih cest, ki se navezuje na potek bodoče trase ceste 3. razvojne osi. S sistemom povezovalnih cest se razbremeni središče mesta in omogoči boljša povezanost v smeri temeljnih prometnih povezav ter gospodarskih con in ostalih območij medobčinskega, regionalnega ali nacionalnega pomena. Za zagotovitev kar najboljših povezav lokalnih središč in drugih naselij v občini s cesto v okviru 3. razvojne osi se izvedejo potrebne novogradnje in prenove lokalnega cestnega omrežja.
(5) Povezovalne ceste se načrtujejo v koridorjih, ki bodo omogočali izgradnjo dvopasovnih cest oziroma štiripasovnih cest na območju Novega mesta, in sicer fazno, glede na pričakovane prometne obremenitve ob upoštevanju načrtovane rasti mesta ter njegovih gospodarskih con in stanovanjskih območij.
(6) Omrežje cest se opremi s pločniki in javno razsvetljavo, ob pomembnejših prometnicah pa tudi s kolesarskimi stezami in drugo urbano opremo prostora. Na območju pomembnejših naselij se urbanistično pomembnejše ceste (ob katerih se uredijo tudi pločniki in kolesarske steze) opremijo še z drevoredi.
(7) Na posameznih odsekih cest na prehodu v naselja se na ravnih odsekih in pred nevarnimi točkami na podlagi funkcije ceste, prometnih pogojev in drugih kriterijev za javne ceste izvedejo ukrepi za umirjanje prometa.
18. člen
(Železniško omrežje)
(1) Izboljša se obstoječo železniško povezavo nacionalnega pomena v smeri Ljubljana–Novo mesto–Metlika–državna meja ter vse obstoječe postaje v naseljih Novo mesto (Bršljin, Center in Kandija), Hudo, Birčna vas in Uršna sela.
(2) Uredi se tretji železniški tir od območja Urse Slovenija v Bršljinu do območja gospodarske cone Zahod oziroma do prometnega terminala, ki izvennivojsko prečka cesto LC 295040 Bršljin–Prečna–Straža.
(3) Za javni potniški promet, pa tudi za potrebe gospodarstva se oživi železniška proga Novo mesto–Straža.
(4) Uredijo se nova izvennivojska križanja železniške proge s cestnim omrežjem.
19. člen
(Prometni terminal)
Na območju Novega mesta se zgradi prometni terminal nacionalnega pomena, ki se naveže na glavne prometnice, predvsem pa na avtocesto, 3. razvojno os, obroč povezovalnih cest in železniško progo. Dolgoročno predvidena lokacija za terminal je območje gospodarske cone Zahod, do njene ureditve pa se ohranja obstoječa lokacija BTC Češča vas.
20. člen
(Omrežje kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih poti)
(1) Zagotavljajo se površine za varno odvijanje kolesarskega in pešprometa v vseh naseljih.
(2) Na območju občine se uredi kolesarsko omrežje. Omrežje se uredi kot samostojna kolesarska pot, kot kolesarska steza, kot steza za mešani promet pešcev in kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se kolesarji vodijo z ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih državnih ali občinskih cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se v čim večji meri izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. Omrežja se v naseljih navezujejo na obstoječe omrežje. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah cestnega omrežja se skozi Novo mesto in lokalna središča omrežja uredijo kot kolesarske steze oziroma poti, v ostalih naseljih pa, kjer je to smiselno in upravičeno.
(3) Na območju občine se vzpostavi sistem daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav v smereh:
– daljinski kolesarski povezavi Novo mesto–Otočec–Kostanjevica–Čatež in Žužemberk–Straža–Novo mesto,
– glavna kolesarska povezava Otočec–Mokronog–Sevnica,
– regionalna kolesarska povezava Novo mesto–Metlika.
(4) Uredi se medobčinska kolesarska povezava ob regionalni cesti R3-651 proti Mirni Peči.
(5) V Novem mestu in lokalnih središčih se vzpostavi primarno kolesarsko omrežje, ki se postopno dopolnjuje s sekundarnimi in rekreacijskimi kolesarskimi povezavami.
(6) Daljinske in druge kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve po celotnem območju občine, predvsem pa v obvodnem prostoru Krke in proti vinogradniškim območjem. Obstoječe in nove kolesarske steze in poti se povezujejo in predstavijo kot povezan sistem v rekreativne in turistične namene.
(7) Hodniki za pešce se dogradijo na vseh regionalnih in posameznih občinskih cestah na odsekih skozi naselja.
(8) Obstoječe in nove pešpoti, tudi tematske, konjeniške in podobne se urejajo in povezujejo v povezan sistem pešpoti v rekreativne in turistične namene.
(9) Pripravi se enoten sistem označevanja vseh kategorij kolesarskih in pešpovezav.
21. člen
(Promet na notranjih vodah)
Na reki Krki je dopustna plovba za prevoz potnikov in blaga s plovili na motorni pogon na odsekih, kjer to dopuščajo predpisi o plovnem režimu. Za potrebe vodnega prometa se uredijo pristani.
22. člen
(Mirujoči promet)
(1) V Novem mestu in lokalnih središčih se zgradi ustrezno število javnih parkirnih mest. Gradnja novih javnih in drugih objektov oziroma ureditev dejavnosti v njih se pogojuje z ustreznim številom parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce ter stanovalce ali z zagotovitvijo javnega potniškega prometa (postajališče).
(2) Dogradijo se parkirne kapacitete ob obstoječih javnih objektih (mestno jedro Novega mesta, stanovanjske soseske ipd.) ter ob spremembah namembnosti obstoječih objektov skladno s potrebami teh objektov oziroma dejavnosti v njih, poleg tega pa se zagotavljajo parkirna mesta tudi za reševanje primanjkljaja parkirnih površin v okolici novih objektov. V ta namen se v čim večji meri uredijo kletne etaže objektov in odprtih javnih površin. Urejene parkovne površine in zelenice se ne namenjajo za parkiranje. Parkirišča za avtobuse se uredijo predvsem v bližini večjih turističnih lokacij, kjer to dopušča prostor, vendar izven naravnih vrednot in drugih varstvenih območij.
(3) Na dobro dostopnih lokacijah ob pomembnejših prometnicah, predvsem pa ob avtocestnih priključkih in v okviru gospodarskih con, se zagotovijo parkirišča za tovorna vozila.
(4) Parkirišča za avtodome se zagotovijo na ožjem območju Novega mesta, ob mestnih vpadnicah in obvoznicah.
(5) Javna parkirišča in parkirne hiše se prednostno zagotavljajo ob postajališčih javnega potniškega prometa, na stičišču mestnih vpadnic z mestnim cestnim obročem ter ob železniških postajališčih.
23. člen
(Letališče in heliporti)
(1) Za letališče Novo mesto, ki se razvija kot letališče regionalnega pomena, se zagotovijo prostorske možnosti za razvoj javnega letališča/heliporta za mednarodni promet nižje kategorije, kar vključuje novogradnje in prenove objektov ter druge letališke infrastrukture.
(2) Urejanje letališča in objektov se načrtuje v sodelovanju z Občino Straža in Republiko Slovenijo.
(3) Heliporti se lahko urejajo na strehah, na utrjenih površinah javnih objektov ali ob zasebnih objektih, kjer ne bodo moteči za okoliške dejavnosti.
24. člen
(Javni potniški promet)
(1) Javni potniški promet je treba urejati na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter razvijati na območjih novih pozidav in širitev naselij, sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja.
(2) Med Novim mestom in sosednjimi občinskimi središči ter njihovimi zaledji se vzpostavi učinkovit javni potniški promet. Novo mesto se bo razvilo v prometno vozlišče za javni potniški promet. V ta namen bo na območju železniške postaje v Kandiji in avtobusne postaje urejen potniški terminal kot vozlišče oziroma prestopna točka med posameznimi prometnimi sistemi in kot stekališče potniških prometnih tokov s posodobitvijo obstoječih ureditev in vzpostavitvijo ustreznih novih funkcionalnih povezav med postajama.
(3) Za vzpostavitev učinkovitega javnega potniškega prometa se bodo prilagodile in razširile avtobusne proge, tako da se bodo stikale med seboj in z železniškimi postajami ter da bodo vozni redi vlakov in avtobusov čimbolj usklajeni. Posodobila in razširila se bo ponudba železniškega potniškega prometa, tako da bodo vlaki hitrejši, pogostejši in zmogljivejši.
(4) Avtobusna postaja v Novem mestu se ohrani in preuredi na obstoječi lokaciji. V vseh naseljih, ki jih povezujejo avtobusne linije, se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Ob urejanju novih gospodarskih con in stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove avtobusne linije in zgradijo nova avtobusna postajališča ter stojišča za potnike, ki se glede na potrebe predvidijo sočasno z novogradnjami in rekonstrukcijami cest. Po potrebi se zgradijo še dodatna postajališča, s katerimi se zadosti migracijskim potrebam.
(5) Železniške postaje se ohranjajo na obstoječih lokacijah. Za potrebe razvoja primestnega in medmestnega železniškega javnega potniškega prometa se uredi nova železniška postaja v Novem mestu v bližini Regrških Košenic, drugje pa glede na izražene potrebe.
2.4.2 Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
25. člen
(Splošne določbe za razvoj okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture)
(1) Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske, komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja, dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih programov v občini.
(2) Poveča se zanesljivost oskrbe s pitno vodo, uredi se odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(3) Prednostno se zagotavlja kvalitativno izboljševanje oskrbe Novega mesta in lokalnih središč ter minimalna komunalna opremljenost, kjer to še ni zagotovljeno.
(4) Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh, med seboj usklajenih smereh:
– Sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. Na območjih, ki niso komunalno opremljena, se do izgradnje gospodarske javne infrastrukture poselitev zavira. V naseljih je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso opremljena s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo povezati s telefonsko centralo.
– Opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna zemljišča se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje stroškov.
(5) Z načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja večnamenskost koridorjev gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj sprejemljivo vključevanje v prostor.
(6) Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo prioritetno.
(7) Za vse nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj posameznega območja.
(8) Infrastrukturni vodi se na varovanih območjih narave in kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, nadzemno le v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila enote varstva narave ali arheološke dediščine.
(9) Pred predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja obstoječim prebivalcem v soseščini.
(10) Za celotno območje se z lokalnim energetskim konceptom opredeli nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije. S tem se vzpostavi okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije.
(11) Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oziroma del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov energije (sončna, geotermalna, biomasa ipd.).
26. člen
(Vodni viri in oskrba s pitno vodo)
(1) Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova obstoječih delov vodovodnega sistema. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode.
(2) Varstvo virov pitne vode: Vodne vire se varuje pred morebitnim onesnaženjem. Na glavnem vodovarstvenem območju Stopiče, na preostalih območjih varstva vodnih virov (Karteljevo, Podgrad ter črpališča Bendje, Koti, Sompot, Martinc in Smerkečka na širšem območju Velikih Brusnic in Gabrja) ter na območju potencialnih vodnih virov se zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti ter raba tehnološko prilagodi tako, da se ohranjata tako kvaliteta kot tudi količina podzemnih voda.
(3) Zagotovi se dokončna sanacija vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav za čiščenje odpadne vode z vodovarstvenih območij. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zavaruje.
(4) Varovanje vodnih virov ne sme biti odvisno od upravnih ali administrativnih meja, zato se ukrepi za varstvo vodnih virov, predvsem pa programi varstva okolja in rabe prostora na območjih vodnih virov usklajujejo s sosednjimi občinami.
(5) Vodooskrba občine se zagotavlja prek obstoječega vodovodnega sistema, ki se prenovi (magistralna vodovoda Stopiče–Novo mesto ter Družinska vas–Novo mesto in številni drugi dotrajani vodovodi) z izgradnjo vodarne – naprave za čiščenje pitne vode na izviru Stopiče ter z izgradnjo novih javnih vodovodov za območja Velikega Slatnika, Grčevja in Trške gore.
(6) Kljub priključku na javno vodovodno omrežje se z namenom zmanjšanja porabe pitne vode v čim večji meri izkoristijo možnosti uporabe čiste padavinske vode za sanitarne potrebe.
27. člen
(Odvajanje in čiščenje odpadne vode)
(1) V Novem mestu, Češči vasi, Gabrju, Gornji Težki Vodi in Zajčjem Vrhu pri Stopičah se dogradi kanalizacijsko omrežje, v drugih večjih naseljih pa se zagotovi izgradnja centralnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami. Prioritetno se posegi za izboljšanje odvajanja in čiščenja odpadne vode izvedejo v naseljih Birčna vas, Stranska vas, Jama, Gorenje Karteljevo, Petelinjek, Uršna sela in Potov Vrh, nato pa še v ostalih naseljih po operativnem programu.
(2) Na območjih brez kanalizacijskega omrežja se zagotovi odvajanje in čiščenje odpadne vode v individualnih sistemih za čiščenje odpadne vode. Vsi individualni sistemi morajo biti evidentirani in vključeni v sistem nadzora, zagotovljena morata biti okoljsko sprejemljivo čiščenje ter odvoz ostankov blata.
(3) Zastarelo in dotrajano kanalizacijsko omrežje v jedru Novega mesta se prenovi.
(4) Obstoječa centralna čistilna naprava Novo mesto se prenovi na obstoječi lokaciji v Ločni, dolgoročno pa se uredi nova centralna čistilna naprava na eni od dveh potencialnih lokacij: Kronovo – levi breg ali Lešnica – levi breg.
28. člen
(Ravnanje z odpadki)
(1) Ravnanje z odpadki se ureja v okviru obstoječe deponije ob uveljavljanju sistema ekoloških otokov v celotni občini, in sicer v sklopu Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske (CeROD) v Leskovcu. Spodbuja se zmanjševanje nastanka odpadkov na izvoru ter vzpostavlja vse potrebne ravni ravnanja z odpadki (zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali odstranjevanje odpadkov) tako, da bo odstranjevanju namenjena le minimalna količina že sortiranih odpadkov.
(2) Evidentirajo in sanirajo se divja odlagališča odpadkov, pripravijo se sanacijski načrti ter izvajajo ustrezni ureditveni in omilitveni ukrepi.
(3) Za predelavo in ravnanje z gradbenimi odpadki se uredi zbirni center za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov v Rajnovščah. Pri zbirnem centru se uredi odlaganje viškov zemeljskih izkopov, ki se lahko uporabijo tudi za izboljšave zemljišč na območju občine, če so te izboljšave skladne z varstvenimi režimi varovanih sestavin okolja in narave in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(4) Za zbiranje odpadnih surovin se zagotovijo prostorske ureditve in objekti na območju Novega mesta, lahko pa tudi na območju lokalnih središč. Pri teh ureditvah se upoštevajo predpisi s področja varstva okolja ter se zagotavljajo rešitve, ki ne bodo razvrednotile kakovosti bivalnega ali naravnega okolja.
(5) Lokacije za odlaganje odsluženih vozil se opredelijo na podlagi posebne prostorske in okoljske preveritve ter OPPN.
(6) Za odlaganje inertnih odpadkov se ob predhodni prostorski presoji uredi deponija na odlagališču CeROD v Leskovcu.
29. člen
(Oskrba z energijo)
(1) Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo iz raznovrstnih virov, pri čemer se spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. Oskrba z zemeljskim plinom se zagotavlja kot dodaten vir energije, zlasti na območjih, kjer ne bo daljinske oskrbe. Uporaba obnovljivih energetskih virov se spodbuja na celotnem območju občine, pri čemer morajo biti objekti in ureditve prostorsko integrirani.
(2) Zasnova oskrbe občine z energijo temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in energetskem konceptu. Temeljni dokument oskrbe z energijo je energetski koncept občine.
(3) Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije, energije biomase in geotermalne energije) in možnost energetske oskrbe iz teh virov. Na posameznih območjih se zagotovi vsaj 20% energetske oskrbe iz obnovljivih virov, če trajnostni potencial to omogoča.
(4) Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) ter izrabe obnovljivih virov energije.
(5) Za vsa območja občine, še posebej pa za poselitev izven naselij, se spodbuja opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije.
(6) Na območju občine ni predvidenih skladišč za rezerve nafte in njenih derivatov. Skladišče za potrebe občine je Ortnek v Občini Ribnica.
(7) Električna energija: na severnem delu občine je predvidena prenosna povezava DV 400 kV Beričevo–Krško. Za priključitev območja porabe v Novem mestu je predviden DV 2x400 kV kot vzankanje RP Hudo iz smeri Trebnje ter razširitev RP Hudo na napetostni nivo 400 kV. Predvidena je tudi rekonstrukcija DV 2x110 kV Brestanica–Hudo. Za zagotovitev dvostranskega in zadostnega napajanja porabnikov v Novem mestu se izvede vključitev novih RTP z vzhodno zanko DV 2x110 kV RTP Bršljin–RTP Ločna–RTP Cikava–RTP Gotna vas. Vse obstoječe enosistemske prenosne daljnovode se rekonstruira v večsistemske. Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji se predvidi izgradnja dodatne 20 in 0,4 kV elektroenergetske infrastrukture.
(8) Zemeljski plin: Občina Novo mesto se z zemeljskim plinom napaja preko prenosnega plinovoda M4 Krško–Novo mesto. Z razvojnim načrtom sta na območju občine predvidena prenosni plinovod M9 Dolga vas (madžarska meja)–Opatje selo (italijanska meja) in prenosni plinovod M5 RP Jarše–Novo mesto. Na območju občine je v veljavi Odlok o lokacijskem načrtu plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/89 in 12/90). Načrtuje se tudi prenosni plinovod R45 Novo mesto–Bela krajina, za katerega poteka postopek priprave DPN.
(9) Tehnični plini: na območju občine se predvidi izgradnja prenosnega plinovodnega omrežja za tehnične pline.
(10) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(11) Nove male vodne elektrarne (do 36 kW) se lahko predvidijo na krajinsko manj izpostavljenih lokacijah, če so v skladu z lokalnim programom razvoja in če oskrba z energijo ni možna na sprejemljivejši način v okviru prenove obstoječih vodosilnih objektov. Gradnja na vodotokih, ki so skladno s krajinsko ekološko kategorizacijo vodotokov v 1. in 1.–2. razredu vodotokov ter na vplivnem območju povirnih delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, kjer ni možno zagotavljati ekološko sprejemljivega pretoka, ni dopustna. Morebitne gradnje vodnih elektrarn je treba utemeljiti na podlagi ocen vplivov na okolje in s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv pretok ter potrebne ureditve in omilitvene ukrepe.
(12) Izraba lesne biomase se uveljavlja predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z zemeljskim plinom.
(13) Spodbuja se izvedba raziskav za izrabo geotermične energije.
(14) Pri načrtovanju poteka novih vodov se posebno pozornost nameni rešitvam v območju velikih naravnih kakovosti in prepoznavnosti prostora, pri prečkanju posameznih reliefnih hrbtov (npr. pobočij Gorjancev) in pri prečkanju območij, ki so zavarovana zaradi visoke stopnje naravne ohranjenosti (ekološko pomembna območja, območja Natura 2000) – gre predvsem za območje Gorjancev in Krke ter njenih pritokov. Objekti in naprave (npr. stojna mesta daljnovodov, lokacije merilno-regulacijskih postaj) se načrtujejo tako, da se v največji možni meri zmanjšajo vplivi na relief, krajinsko zgradbo, naravne kakovosti, prepoznavnost prostora in bivalno okolje.
30. člen
(Komunikacijsko omrežje)
(1) Zagotovita se povečana mobilnost in povezanost s sistemom komunikacij. Zagotovi se več internetnih priključkov za gospodinjstva ter vzpostavi notranje lokalne optične kabelske povezave, ki bodo tvorile hrbtenico za vzpostavitev novih tehnologij ter vplivale tudi na način in prostorsko prerazporeditev dela.
(2) Vzpostavi se učinkovit sistem elektronskega upravljanja in se ga prek državnih povezav poveže v splet mednarodnih digitalnih komunikacij. Za zagotavljanje sistema sodobnih komunikacij se z zmogljivimi prenosnimi povezavami (optičnimi kabli) povežejo vsi večji centri ter zagotovi nadaljnjo povezanost tako v vertikalnem smislu (država – regija – občine) kot tudi horizontalnem (sektorji, investitorji). Najustreznejše možnosti za tovrstne povezave se izkazujejo s kombiniranjem uporabe državnega telekomunikacijskega omrežja (državne TK hrbtenice) in lokalnih kabelskih sistemov.
(3) Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgradi s sistemom UMTS, omogoči pa se tudi vpeljava prihajajočih tehnologij, kot so WiMAX, HSDPA, HSUPA ipd. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.
(4) Na območju občine so vključene telefonske centrale Telekoma Slovenije s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem v podzemni in nadzemni obliki.
(5) Telekomunikacijsko omrežje se veže na posamezno lokalno centralo (Novo mesto, Bršljin, Livada, Prečna, Grm, Cikava, Gotna vas, Košenice, Stopiče, Vinja vas, Uršna sela, Birčna vas, Karteljevo, Otočec in Brusnice).
(6) Telekomunikacijsko omrežje se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.
(7) V strnjenih naseljih se vzpodbuja izgradnja lokalnih kabelskih sistemov ter sistemov brezžičnih komunikacijskih povezav. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(8) Območje občine je s televizijskim signalom pokrito z oddajnikom RTV na Trdinovem vrhu.
2.5 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
2.5.1 Razvoj, prenova in širitev naselij
31. člen
(Območja naselij)
(1) Območja naselij v MONM so določena v strokovnih podlagah. Območja vodilnih naselij, določenih v prvi, drugi in tretji alineji naslednjega odstavka tega člena, so prikazana v grafičnem prikazu strateškega dela tega odloka na listu številka V.
(2) Naselja se glede na funkcijo delijo na naslednje kategorije:
– središče nacionalnega pomena: Novo mesto,
– lokalno središče širšega pomena: Otočec,
– lokalna središča: Velike Brusnice, Gabrje, Dolž, Stopiče, Podgrad, Birčna vas, Uršna sela,
– druga naselja: Dolenje Lakovnice, Gorenje Lakovnice, Gorenje Mraševo, Jama, Mali Podljuben, Petane, Rajnovšče, Rakovnik pri Birčni vasi, Stranska vas, Veliki Podljuben, Vrh pri Ljubnu, Brezje, Dolenji Suhadol, Gorenji Suhadol, Gumberk, Leskovec, Male Brusnice, Ratež, Sela pri Ratežu, Daljni Vrh, Dolenje Kamenje, Gorenje Kamence, Gorenje Kamenje, Hudo, Iglenik, Sela pri Zajčjem Vrhu, Vrhe, Zajčji Vrh pri Stopičah, Dolenje Karteljevo, Gorenje Karteljevo, Križe, Petelinjek, Potov Vrh, Veliki Slatnik, Črešnjice, Dobovo, Dolenja vas, Dolenje Grčevje, Golušnik, Gorenje Grčevje, Gorenje Kronovo, Herinja vas, Jelše pri Otočcu, Koti, Lešnica, Lutrško selo, Paha, Sela pri Štravberku, Sevno, Srednje Grčevje, Štravberk, Trška Gora, Vrh pri Pahi, Zagrad pri Otočcu, Ždinja vas, Žihovo selo, Jurna vas, Konec, Koroška vas, Mali Cerovec, Mihovec, Pristava, Veliki Cerovec, Vinja vas, Kuzarjev Kal, Suhor, Brezovica pri Stopičah, Črmošnjice pri Stopičah, Dolnja Težka Voda, Gornja Težka Voda, Hrib pri Orehku, Hrušica, Mali Orehek, Pangrč Grm, Plemberk, Šentjošt, Veliki Orehek, Verdun, Prečna, Boričevo, Škrjanče pri Novem mestu, Laze, Travni Dol,
– območje razpršene gradnje, ki se sanira kot območje novega naselja: Stranska vas – Kremenjak ter Gorenji Suhadol.
32. člen
(Splošne določbe za razvoj, prenovo in širitev naselij)
(1) Naselja v občini se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih omejitev v prostoru.
(2) V lokalnih središčih ali na ustreznih lokacijah v njihovi bližini se zagotavljajo možnosti za stanovanjsko gradnjo, pa tudi za gospodarske in družbene dejavnosti ter za šport in rekreacijo v povezavi z možnostmi za rekreacijo v naravi ob turistično zanimivih lokacijah.
(3) Počitniška gradnja se praviloma izvaja kot prenova notranjih rezerv naselij ali kot prenova obstoječih objektov izven naselij. Nove površine za počitniško gradnjo so opredeljene kot območje novega naselja pri Gorenjem Suhadolu, ki se celostno ureja.
(4) Naselja se praviloma razvijajo navznoter, s pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij. Širitve naselij se načrtujejo praviloma kot območja za kompleksno gradnjo, in sicer na dobro dostopnih lokacijah, ki nimajo pomembnejših okoljskih, kulturnovarstvenih ali infrastrukturnih omejitev, v primerih zapolnjevanja in zaokrožanja obstoječih stavbnih zemljišč in predvsem na podeželju pa tudi kot posamična stavbna zemljišča, s katerimi se zagotovi zaokrožanje obstoječih stavbnih zemljišč.
33. člen
(Notranji razvoj naselij)
(1) Naselja se prednostno razvijajo navznoter, tako da se za pozidavo izkoristijo degradirane, nezadostno izkoriščene in morebitne druge proste površine za gradnjo, ki se v urbanističnih in krajinskih preveritvah izkažejo kot primerne za pozidavo. Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne značilnosti.
(2) Pri načrtovanju in urejanju podeželskih naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in arhitekture objektov. V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo.
(3) Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega, prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo zemljišča za selitev kmetij iz strnjenih naselij na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije, skladno z 39. členom tega odloka.
(4) Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi javnimi površinami.
(5) Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov, kmetijskih površin in obvodnih prostorov.
(6) Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezavami z odprto krajino. Zagotavljajo se primerne gostote pozidave, tako na novih razvojnih območjih kot na območjih obstoječih naselij, namenjenih zgoščevanju.
(7) Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih objektov.
34. člen
(Prenova naselij)
(1) Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij. S prenovo se poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se omili širjenje naselja.
(2) Zagotovi se celovita prenova naselij, ki so po merilih varstva kulturne dediščine opredeljena kot naselbinska dediščina (Podgrad, Travni Dol in Leskovec) ter kot zavarovano mestno jedro (Novo mesto, Kandija).
(3) Zagotovi se tudi prenova drugih tipološko kakovostnih naselij oziroma njihovih delov (vaška in trška naselja ter deli mestnih naselij, kot npr. Stopiče in Otočec).
(4) Prenova se zagotovi tudi v degradiranih območjih naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje.
(5) Prenova se osredotoča v izboljšanje kakovosti bivanja, predvsem s kvalitetnejšim urejanjem javnih površin ter odprtega prostora v naseljih. Pri načrtovanju prenove se upošteva ohranjeno identiteto naselja ali dela naselja in okoliške krajine.
(6) Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in druge prostorsko ter programsko najpomembnejše točke in predeli naselij ter deli naselij, ki so degradirani in moteči za druge dejavnosti in uporabnike v prostoru zaradi opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami ne posega, razen izjem, ki morajo biti utemeljene s strokovno prostorsko preveritvijo.
(7) Celovita prenova naselij, ki so opredeljena kot naselbinska dediščina, se načrtuje na podlagi konservatorskega načrta za prenovo v okviru OPPN s ciljem zagotavljanja varstva kulturne dediščine ter kakovostnih bivalnih razmer in razvojnih možnosti.
35. člen
(Širitve, zaokrožitve, zgostitve pozidave)
(1) Površine za razvoj dejavnosti se zagotavljajo tudi s širitvami, zaokrožitvami in zgostitvami naselij.
(2) Nova območja za pozidavo se načrtujejo na območjih, kjer bodo zagotovljeni dostopnost, organizirana infrastrukturna ureditev, ustrezno varovanje naravnih in kulturnih kakovosti prostora ter varstvo okolja.
(3) Vsakokratne širitve naselij se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Pri načrtovanju širitev poselitve se zagotavljajo optimizacija umeščanja v prostor in izvedba omilitvenih ukrepov v smislu umestitve objektov v prostor, njihove namembnosti in merila oziroma gabaritov.
(4) Na vinogradniških območjih in drugih območjih razpršene poselitve se na podlagi urbanističnih, kulturnovarstvenih in krajinskih preveritev določijo površine za novogradnje v smislu ohranjanja in nadgradnje avtohtonega vzorca poselitve.
(5) Počitniško naselje v bližini Gorenjega Suhadola ter apartmajski naselji pri Gabrju in Podgradu se uredijo kot samostojne celote, vendar se funkcionalno lahko navežejo na bližnja naselja. V teh naseljih se zagotovijo zadostne skupne površine in površine za oskrbne dejavnosti, hkrati pa nova turistična območja dopolnjujejo obstoječo ponudbo in družbeno infrastrukturo v naseljih.
36. člen
(Romska naselja)
(1) Prenove romskih naselij se načrtuje celostno, v okviru celotne občine. Zagotovi se pripravo ustreznih strokovnih podlag za urejanje posameznih naselij.
(2) Romska naselja Šmihel, Brezje, Poganški vrh, Ukrat in Ruperčvrh se na obstoječih lokacijah ohranijo. Naselja se prostorsko zaokrožajo in zgoščajo z racionalnimi prostorskimi ureditvami. Izboljša se komunalno opremljenost.
(3) Površine za širitev se zagotavljajo na lokacijah romskih naselij Brezje in Poganški vrh.
(4) Na območju Žabjaka, Drgančevja in Otočca se površine obstoječih romskih naselij sanirajo in namenijo novi rabi.
37. člen
(Razvoj dejavnosti po naseljih)
(1) V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so medsebojno združljive in ne motijo druga druge.
(2) Industrijske in druge proizvodne dejavnosti se praviloma umeščajo v obstoječe in predvidene gospodarske cone. Zagotovijo se ustrezne razvojne površine, izboljšata se njihova prometna dostopnost in infrastrukturna oprema, hkrati pa se uvedejo ukrepi za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Dolgoročno se lahko proizvodna območja načrtujejo predvsem na območju večjih naselij in v njihovih širših vplivnih območjih ter v navezavi na dobro prometno dostopnost (državne ceste, železnica, načrtovana 3. razvojna os). Na območja za proizvodnjo se lahko umeščajo različne, vendar s proizvodnjo in med seboj združljive dejavnosti. V lokalna središča se lahko umeščajo le okoljsko in bivanjsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjša proizvodnja.
(3) Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se usmerjajo v Novo mesto in lokalna središča, kjer se jim zagotovi možnost dolgoročnega razvoja in dobra dostopnost, v čim večji meri z javnim potniškim prometom, kolesarskimi in pešpotmi.
(4) Stanovanja in z njimi združljive dejavnosti se umeščajo na območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja, spremljajoče in dopolnilne dejavnosti ter na območja centralnih dejavnosti. Deli naselja, ki so ustrezno komunalno opremljeni, se lahko prestrukturirajo v območja centralnih dejavnosti. Na območju Novega mesta in Otočca se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja (večstanovanjski bloki, vrstne hiše, atrijske, prostostoječe hiše ipd.), na preostalih delih občine pa se zagotavljajo predvsem avtohtone oblike bivanja v stanovanjskih objektih na domačijah in v prostostoječih hišah. Med posebne oblike stanovanjske gradnje spadajo tudi dijaški domovi, ki se zagotavljajo v Novem mestu, domovi za starejše in varovana stanovanja pa lahko tudi v drugih lokalnih središčih, ki imajo urejeno osnovno preskrbo prebivalcev ter imajo dober dostop do zdravstvene oskrbe.
(5) V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo. Dopustne so predvsem dejavnosti, povezane s kmetijstvom, dopolnilnimi dejavnostmi v kmetijstvu ter z bivanjem, po prostorsko-urbanistični preveritvi pa tudi druge dejavnosti, ki niso moteče za kmetijstvo in bivanje, ki so skladne s shemo prostorskega razvoja naselja, usklajene s prostorsko sliko naselja ter za katere je možno urediti dostop in komunalno opremo. Pod temi pogoji se dopusti razvoj centralnih dejavnosti (gasilski domovi, trgovine, osebne storitve, kulturni, vaški domovi ipd.), ki se načrtujejo predvsem v jedru naselja, družbenih dejavnosti (ambulante, šole, vrtci, domovi šolskih in obšolskih dejavnosti, tabori za mlade, izobraževalni tabori ipd.), turističnih dejavnosti v navezavi na celovito ponudbo vasi in okolice (npr. apartmaji kot objekt ali deli objektov za razvoj turizma na podeželju) ter mirna obrt in storitve, ki ne onesnažujejo okolja ter imajo vlogo dopolnilnih dejavnosti v bivalnem okolju. Vse druge dejavnosti, ki so sicer povezane s kmetijskimi ali dopolnilnimi dejavnostmi na podeželju zaradi bližine surovin (žage, proizvodnja lesenih izdelkov, vrtnarije, drevesnice, živinorejske farme ipd.) in lahko pomenijo motnjo za bivalno okolje, se lahko po predhodni prostorski in okoljski preveritvi načrtujejo na lokacijah izven naselja, ob pogoju, da imajo zagotovljeno dobro dostopnost z omrežja javnih poti in možnost za komunalno opremljanje.
(6) V bližini Gabrja in Podgrada se uredita turistični (apartmajski) območji, v bližini Gorenjega Suhadola pa počitniško območje.
2.5.2 Območja razpršene poselitve
38. člen
(Območja razpršene poselitve)
Na območju občine so se kot avtohtoni poselitveni vzorec oblikovala:
a) vinogradniška območja z zidanicami, hrami, vinotoči, vinskimi kletmi, posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami,
b) razpršena poselitev izven naselij z značilnimi prostorskimi ureditvami, kot so:
– žage in mlini, ribogojnice v obvodnem prostoru Krke in pritokov,
– lovske koče, gozdarske koče, planinski domovi,
– gostinski objekti izven strnjenih naselij,
– objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.),
– samotne kmetije in zaselki,
– kmetijske stavbe ter njihove skupine (kozolci, čebelnjaki, lovske preže ipd.),
– turistični, rekreacijski in športni objekti.
39. člen
(Razvoj razpršene poselitve)
(1) Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve.
(2) Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in razvijati kulturno krajino.
(3) Pri gradnji objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, upravljanja voda, športa in rekreacije zunaj poselitvenih območij, izkoriščanja mineralnih surovin, pridobivanja energije in izkoriščanja drugih naravnih virov, varnosti državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter javne infrastrukture, je potrebno ohranjati skladnost med funkcijami območja, obstoječo grajeno strukturo oblikovno dopolnjevati na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavljati smotrno rabo prostora in umeščati objekte v bližino naselij oziroma na vidno manj izpostavljene površine.
(4) Gradnja objektov zunaj poselitvenih območij ne sme ogroziti kakovosti naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin), ne sme ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora.
(5) Dopolnilna stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.
(6) Izven naselij, dislocirano ali na robovih, se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora.
(7) Izven naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo nadomestnih kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih naseljih omejene v razvoju ali moteče za razvoj urbanih dejavnosti. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega nadaljnjega razvoja kmetije. Dopustna je tudi prenova oziroma posodobitev funkcionalnih objektov za kmetovanje in dopolnilne dejavnosti, tako da bo na kmetijah in funkcionalnih ter obdelovalnih površinah omogočeno sodobno kmetovanje, da bo neoviran dostop do gospodarskih dvorišč, možnost transporta in opremljanje z vso potrebno infrastrukturo.
(8) Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).
(9) Vse umestitve objektov in ureditev izven naselij, predvsem pa njihove programe, velikost območja ter funkcionalne navezave na obstoječa naselja, infrastrukturo in druge ureditve, se preverijo in utemeljijo z vidika urbanističnih, krajinskih, okoljskih, kulturnovarstvenih in drugih zahtev. Umeščanje v prostor se optimizira z izvedbo omilitvenih ukrepov v smislu njihove namembnosti, umestitve objektov v prostor ter njihovega arhitekturno-urbanističnega in krajinskega oblikovanja.
40. člen
(Razvoj vinogradniških območij)
(1) Vinogradniška območja so območja razpršene poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto, zidanicami, hrami in gospodarskimi objekti za spravilo sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi stanovanjskimi objekti, samotnimi kmetijami, domačijami in zaselki.
(2) Vinogradniška območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve.
(3) Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic in hramov kot kmetijskih stavb, ki primarno služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, ter vinotočev in vinskih kleti, oboje ob upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega zemljišča. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V objektih iz tega člena odloka je dopustna tudi turistično-gostinska dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje pretežne kmetijske rabe objekta.
(4) Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot zaokrožanje obstoječih skupin stanovanjskih objektov in/ali zidanic ter domačij na dobro dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno opremljenostjo ali možnostmi za navezavo na GJI, če se to v prostorskih in okoljskih preveritvah izkaže kot sprejemljivo.
(5) Zidanice, hrami, vinotoči in vinske kleti se načrtujejo v vinogradniških območjih, če so namenjeni obdelavi vinogradov in sadovnjakov. Za vsako kategorijo objekta je v izvedbenem delu OPN določena minimalna površina vinograda ali sadovnjaka, ki je potrebna za dopustitev gradnje teh objektov.
2.5.3 Razpršena gradnja
41. člen
(Razpršena gradnja)
Na območju občine se razpršena gradnja pojavlja izven naselij kot posamični novejši objekti, stanovanjski objekti, kmetijske stavbe, počitniške hiše, pomožni in drugi objekti.
42. člen
(Sanacija razpršene gradnje)
(1) Obstoječa razpršena gradnja v obliki posamičnih stanovanjskih in drugih objektov zunaj naselij se sanira s komunalnim opremljanjem, lahko pa tudi z vključitvijo v naselje, opredelitvijo novega naselja ali opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in krajinsko sprejemljivo.
(2) Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev, predvsem pa z območji za kompleksno gradnjo.
(3) Manjša območja razpršene gradnje se vključijo v naselja in opremijo z manjkajočo GJI.
43. člen
(Območje razpršene gradnje, ki se sanira kot območje novega naselja)
(1) Na območju Kremenjaka pri Stranski vasi se uredi nova stanovanjska soseska kot nov del naselja Stranska vas. Na območju obstoječe vinogradniške poselitve in razpršene gradnje se obstoječa grajena struktura zgosti, tako da se nepozidane površine zapolnijo z novimi stanovanjskimi hišami in pripadajočimi objekti ter se zagotovijo odprte javne površine, celotno območje pa se opremi z manjkajočo GJI.
(2) Severno od vasi Gorenji Suhadol se uredi novo počitniško naselje kot nov del naselja Gorenji Suhadol. Obstoječa grajena struktura se sanira z zgostitvijo objektov (s počitniško namembnostjo) in ureditvijo infrastrukture na podlagi podrobnejšega prostorskega načrta.
2.5.4 Urbanistično oblikovanje naselij
44. člen
(Oblikovna podoba naselij)
(1) Ohranja se prepoznavnost naselij kot celote in posameznih območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo. Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in krajinskega oblikovanja. Pri tem se upoštevajo načela kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin, kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za racionalno rabo energije.
(2) Pri urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja in posameznih objektov se vzpodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih dejavnosti.
(3) Zaradi varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost ter je le-ta sprejemljiva tudi z vidika varstva kulturne dediščine.
(4) Razvoj naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo na način, da se ohrani vizualna podoba s tipologijo strnjenih vasi.
2.6 Koncepti prostorskega razvoja urbanih središč, za katera je izdelan urbanistični načrt
45. člen
(Koncept razvoja naselja Novo mesto)
(1) Zagotavlja se razvoj Novega mesta kot programsko in funkcionalno ter strukturno in oblikovno urejenega in prepoznavnega središča nacionalnega pomena. Razvoj mesta se prilagaja naravni prostorski zgradbi, tako da se dolgoročno ohranja kakovosten mestni nepozidan prostor (Marof, mestni gozdovi in druge nepozidane vzpetine ter obvodni prostor Krke in pritokov). Poselitev Novega mesta se oblikuje kot urbana struktura z večjo gostoto in večjimi dimenzijami objektov, kar predvsem velja za nova jedra pozidave, območja prenove ob mestnih vpadnicah in na območjih vozlišč.
(2) V razvoju mesta se upošteva koncept razvoja Novega mesta, ki temelji na:
– Ohranjanju prepoznavnih morfoloških značilnosti: dolgoročno se ohranja strnjeno pozidan okljuk Krke s starim mestnim jedrom, nad njim pa nepozidan grič Marof s Kettejevim drevoredom, gozdnata rečna okljuka Portoval in Ragov log s podaljški na zahod v Grobeljsko hosto in dolino Temenice ter na vzhod v Drgančevje, Šajser in Cerovce ter še ohranjen nepozidan prostor ob Krkinih pritokih.
– Pomestenju mesta: ob mestnih vpadnicah se oblikujejo poteze mestotvorne pozidave in zunanjih ureditev. To velja za prostore ob Ljubljanski cesti, Šmarješki in Seidlovi cesti, Šentjernejski in Kandijski cesti, Belokranjski, Šmihelski (Ljubenski), Topliški, Straški, Mirnopeški cesti, Andrijaničevi cesti ob stičnem območju s tovarno zdravil Krka ter v krožišču v Bučni vasi, ob načrtovani južni zbirni cesti ter ob ostalih načrtovanih navezovalnih cestah med povezovalnimi cestami obvoznega obroča in obstoječim cestnim omrežjem. Pomestenje mesta vključuje mestotvorno snovanje novih objektov in zunanjih ureditev ter preoblikovanje obstoječih. Posebej pomembne so tudi lokacije na križiščih obstoječih in načrtovanih mestnih vpadnic z mestnim obvoznim ringom (Andrijaničeva in Levičnikova cesta ter načrtovane mestne obvoznice), kjer se praviloma oblikujejo območja prepoznavnih javnih dejavnosti ter objektov in zunanjih ureditev.
– Ureditvi mesta kolesarjev in pešcev: mesto se opremi z gosto razvejanimi peš in kolesarskimi povezavami ter pešpovršinami. Sem spada tudi nujno preurejanje, sanacija ter oprema omrežja javnega prostora mesta (oblikovanje drevoredov ob vpadnicah in drugih pomembnejših mestnih prometnicah, urejanje trgov, parkov in igrišč v stanovanjskih soseskah, prostorov za srečanja občanov, prireditve ipd.).
– Usklajeni namenski rabi prostora: načrtuje se medsebojno dolgoročno usklajena namenska raba prostora, pri kateri bodo stanovanjska območja ustrezno oddeljena od za njih najbolj motečih industrijskih in bodo hkrati dosežene najmanjše oddaljenosti do dnevno potrebne oskrbe, kjer bo zadostna opremljenost s skupnimi in zelenimi površinami stanovanjskih sosesk.
– Cilju bivalno privlačnega mesta: omogoči se nove stanovanjske soseske za različne skupine prebivalcev in z visoko kakovostjo bivanja. Hkrati se ureja in sanira obstoječe stanovanjske soseske, ki so povečini sicer dobro navezane na zelene površine mesta, niso pa ustrezno opremljene z dnevno oskrbo in skupnimi programi naselja, skupnimi odprtimi površinami, zelenicami, igrišči, otroškimi igrišči ipd.
– Ideji o prepoznavnem (univerzitetnem) mestu: ustvarjala se bo lastna prepoznavnost v (vsaj) slovenskem prostoru. Izkoristi se priložnost razvoja univerzitetnega središča s kampusom v Drgančevju, ki se bo navezoval na športni park Drgančevje ter na bližino mestnega jedra kot najbolj atraktivnega prostora mesta.
(3) Razporeditev dejavnosti: v Novem mestu se zagotavljajo nove površine za stanovanjsko gradnjo različnih oblik (enodružinsko, vrstno, bloki), prednostno v obliki kompleksne, organizirane gradnje. Na južnem in severnem delu mesta se načrtujejo večje širitve stanovanjske pozidave, predvsem v Bučni vasi, Regrči vasi in Šmihelu ter v Žabji vasi in Gotni vasi. Prioritete za stanovanjsko gradnjo so v Bučni vasi v navezavi na novourejeno Ljubljansko cesto ter na južnem delu mesta na območju Regrče vasi. Zagotavljajo se nove, dovolj obsežne in dobro infrastrukturno opremljene površine za gospodarske dejavnosti, predvsem kot širitev obstoječih gospodarskih con ter s smiselno izrabo degradiranih, nezadostno ali neprimerno izkoriščenih površin (širitve obstoječih con Krka-Mačkovec, PIC Cikava in GC Zahod). Ob avtocesti A2 se uredi nova gospodarska cona, ki se nameni logistiki, parkiranju in servisiranju tovornjakov ter spremljajočim dejavnostim. Poslovno-storitvene in oskrbne dejavnosti se umeščajo znotraj mesta na dobro prometno dostopne površine, prav tako tudi družbene dejavnosti. Te se načrtujejo kot nujna infrastruktura novih stanovanjskih območij (šole, vrtci, igrišča) oziroma kot dopolnitev ponudbe mesta (poleg univerze s kampusom v Drgančevju se načrtuje še arheološki park z muzejem na Marofu). Za potrebe športa in prostočasnih dejavnosti se razvijajo Portoval, kompleks pri velodromu v Češči vasi in načrtovan nov kompleks severno od univerzitetnega kompleksa v Drgančevju. Kmetije se postopno preselijo iz območja mesta na ustreznejše površine ali pa (npr. na Marofu) svojo dejavnost prilagodijo drugim dejavnostim in omejitvam. Razvoj obrambnih dejavnosti se usmerja v območja, ki že služijo obrambnemu namenu.
(4) Infrastruktura: Za nadaljnji razvoj Novega mesta je bistvenega pomena ureditev obroča povezovalnih cest ter dograditev sekundarne in terciarne mestne mreže. Gre za prometnice, ki so nujno potrebne za ustrezno funkcioniranje samega mesta, za navezave zalednih območij občine na mesto ter za povezave v slovenski avtocestni sistem in na načrtovano 3. razvojno os. Prometni terminal – logistični center regionalnega pomena se ohranja na obstoječi lokaciji (BTC v Češči vasi, ki se dolgoročno prestrukturira v stanovanjsko območje s centralnimi dejavnostmi), dolgoročno pa se uredi v okviru GC Zahod. Posodobijo se druge oblike prometa (železnica, kolesarski promet, letališče). Zagotavlja se enostavno in učinkovito prometno shemo, prednostno pa omrežje povezovalnih cest Novega mesta. Mesto se opremi s peš in kolesarskimi povezavami in pešpovršinami. Na območju centralne avtobusne postaje se izvede urbanistična in arhitekturna prenova ter prenova prometnih ureditev. Zagotovi se izgradnja daljnovodne zanke in prenova sistemov odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Obstoječa Centralna čistilna naprava v Ločni se ohranja in rekonstruira do izgradnje na dolgoročno ustreznejši lokaciji Kronovo – levi breg ali Lešnica – levi breg. Letališče Novo mesto se razvije v javno letališče/heliport za mednarodni promet nižje kategorije ob sodelovanju z Občino Straža.
(5) Urbanistično in krajinsko urejanje: Zagotovita se postopna celovita prenova mestnega jedra Novega mesta in prenova degradiranih delov mesta (območje Novoteksa, ki se prestrukturira v stanovanjsko območje in območje storitvenih dejavnosti, manjša območja v Bučni vasi, avtobusna postaja, območja ob mestnih vpadnicah – predvsem na vstopih v mesto, Marof pri Srebrničah, romska naselja). V središču mesta se predvsem ohranjajo sedanja struktura in morfologija pozidave, namenska raba objektov (pretežno družbene, poslovne in mešane dejavnosti, stanovanja) ter obseg in namembnost odprtih površin. Večje razvojne površine so predvidene na mestnem obrobju. Stanovanjska območja morajo biti ustrezno oddaljena od najbolj motečih, predvsem pa proizvodnih dejavnosti. Pri razvoju navznoter se zagotavlja dolgoročna ohranitev obvodnega prostora Krke in pritokov, Marofa in primestnih ter drugih gozdov, ki ustvarjajo širok zeleni koridor v urbani strukturi in zagotavljajo vitalen stik mesta z zelenim zaledjem. Ohranjajo se tudi zelene in druge odprte površine, parki (na Marofu in pri Ragovem logu), otroška igrišča (Park Evropske unije, park pri stadionu v Portovalu, igrišča pri osnovnih šolah in v stanovanjskih soseskah). Prostorski razvoj Novega mesta je usmerjen v oblikovanje prepoznavnega mesta v slovenskem in širšem prostoru, predvsem z razvojem univerzitetnega središča s kampusom v Drgančevju ter arheološkega parka na Marofu. Vse soseske in praviloma tudi območja družbenih dejavnosti se navežejo na zelene površine mesta in njegovega zaledja ter opremijo z infrastrukturo za dnevno oskrbo, s skupnimi programi naselja ter ureditvami skupnih odprtih površin, zelenic in igrišč. Zagotovi se preurejanje, sanacija ter oprema omrežja javnega prostora mesta, kot so prenova avtobusne postaje in njena funkcionalna povezava z železniško postajo, zagotavljanje ustreznih profilov cest in ulic in s tem oblikovanje kakovostnega uličnega prostora, oblikovanje drevoredov ob vpadnicah, urejanje trgov, parkov in drugih odprtih površin ter igrišč v stanovanjskih soseskah, prostorov za srečanja občanov, prireditve.
46. člen
(Koncept razvoja naselja Otočec)
(1) Območje Otočca vključuje vas Otočec (Šentpeter in pozidavo severno od nekdanje ceste H1 – po prekategorizaciji R2 448) ter celoten turistični kompleks Otočec (hotel, restavracija, športne površine in objekti na severni strani reke Krke ter grad Otočec, kopališče in grad Struga z igriščem za golf na južni strani reke Krke). Otočec se bo še naprej razvijal kot satelitsko naselje Novega mesta, v katerem se širijo stanovanjske in druge spremljajoče površine. Zagotavljajo se razvojne površine za visoko kakovostni turizem (predvsem za širitev obstoječe ponudbe, športnih objektov in površin) ter za urejanje novega hotelskega kompleksa na južnem bregu Krke pri Strugi oziroma igrišču za golf. Gospodarska cona se uredi ob avtocesti, severozahodno od naselja.
(2) Z izgradnjo avtoceste se je tranzitni promet umaknil iz naselja in s turističnega območja, zato obstaja možnost boljše povezave naselja Šentpeter in turističnega kompleksa Otočec. Na regionalni cesti R2 448 (nekdanja H1) se uredijo številnejši nivojski priključki. S tem se omogoči boljše povezovanje severnega in južnega dela naselja Šentpeter, pospeši razvoj stanovanjske gradnje, hkrati z njo pa se razvija družbena javna infrastruktura (zdravstveni dom, prostori krajevne skupnosti idr.) ter servisne dejavnosti (trgovine, banka ipd.), ki se razvijajo tudi v turističnem kompleksu.
(3) Poleg širitve območij za gradnjo in prenove je predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
47. člen
(Koncept razvoja naselja Gabrje)
(1) Gabrje ohranja svoj pomen v omrežju naselij predvsem kot sedež KS in kot izhodiščna točka za pohode, izlete in rekreacijo na Gorjancih. Naselje ohranja predvsem stanovanjsko funkcijo s precejšnjim deležem kmetij, z nekaterimi javnimi funkcijami (krajevni urad, cerkev, pokopališče, gasilski dom) in storitvenimi dejavnostmi. Na širšem območju Gabrja se urejata vinogradniški območji Kavce na severu in Gabrska gora na jugu, obe z izrazito razpršeno poselitvijo ter Jugorje. Uredi se novo apartmajsko naselje severovzhodno od naselja, poleg vinogradniškega območja Kavce.
(2) Bolje se izkoristi lego v vznožju Gorjancev in razvija turistično-rekreativno ponudbo v navezavi na planinarjenje, pohodništvo in drugo rekreacijo v naravi na Gorjancih. Za zagotovitev ustrezne dostopnosti območja Gorjancev se uredijo ustrezne parkirne površine in info točke za obiskovalce ter se izboljša ponudbo storitev. V omejenem obsegu se obstoječe objekte na vinogradniških območjih povezuje z razvojem turizma. Na vinogradniških območjih se ne dopusti gradnja stanovanjskih objektov in spreminjanje namembnosti zidanic v stanovanja.
(3) Dvigne se standard družbene infrastrukture naselja – uredi se jedro naselja v obliki javnega prostora, ob gasilskem in kulturnem domu se zagotovi nove površine za šport in rekreacijo ter na različnih lokacijah površine za gradnjo stanovanj.
(4) Z novo pozidavo se zagotavljata večji prostorski red in kakovost bivanja. Na ravninskem delu severno od naselja se predvidijo nove površine za dom za starejše in kompleksno stanovanjsko gradnjo s kompatibilnimi dejavnostmi (tudi manjše turistične kapacitete).
(5) Predvidijo se površine za lokalne gospodarske dejavnosti na severnem delu naselja, spodbujajo se različne dopolnilne dejavnosti na kmetiji in tudi druge okoljsko nesporne dejavnosti z upoštevanjem naravnih in bivalnih kakovosti ter omejitev zaradi lege na vodovarstvenem območju in nad kraško jamo. Med gospodarskimi dejavnostmi in bivalnimi območji se zagotovijo zelene bariere. Območja ob Šumečem in Babnem potoku ter vznožje Gorjancev ostajajo trajno nepozidana.
(6) Poleg širitve območij za gradnjo in prenove je predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
48. člen
(Koncept razvoja naselja Velike Brusnice)
(1) Velike Brusnice so naselje, ki je preraslo okvire prvotne srednje velike gručaste vasi z nekaj pomembnimi javnimi programi (župnijska cerkev, šola, pokopališče, gasilski dom), kar naselju, ki je sedež krajevne skupnosti, daje vlogo vodilnega naselja v tem delu Podgorja. Bolje se izkoristi lego v vznožju Gorjancev in razvija turistično-rekreativno ponudbo v navezavi na planinarjenje in pohodništvo na Gorjancih. V omejenem obsegu se objekte na vinogradniških območjih, predvsem na Kavcah vzhodno od naselja, povezuje z razvojem turizma. Na vinogradniških območjih se ne dopusti gradnja stanovanjskih objektov in spreminjanje namembnosti zidanic v stanovanja. Ohranja se urejeno podobo naselja. Lega razmeroma blizu občinskega središča povečuje privlačnost prostora za (predvsem) stanovanjsko poselitev, za kar se zagotovijo nove površine, ki se izvajajo postopno. Ob tem se ohranja obvodni prostor potokov. Po umiku tovornega prometa skozi jedro naselja Brusnice (z novopredvideno cesto do CeROD-a) se le-to uredi na križišču lokalne in regionalne ceste.
(2) Načrtovane so manjše zapolnitve površin za gradnjo na območju ravninskega dela naselja ob potokih ter večje širitve za stanovanjsko gradnjo na manj strmih delih pobočij zahodno in vzhodno od obstoječega naselja. Predvidene so tudi manjše širitve za družbene in centralne dejavnosti, rekonstrukcija regionalne ceste in ureditev jedra naselja.
(3) Načrtovana je ureditev nove gospodarske cone za potrebe lokalnega gospodarstva (selitev motečih dejavnosti iz naselja) ob lokalni cesti proti Leskovcu.
(4) Poleg širitve območij za gradnjo in prenove je predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
49. člen
(Koncept razvoja naselja Birčna vas)
(1) Birčna vas se pospešeno razvija kot eno večjih naselij v bližini Novega mesta, ki mu večji pomen v prostoru dajejo javne funkcije (krajevni urad, podružnična osnovna šola), železniška proga z železniško postajo, storitvene dejavnosti (gostinstvo, vrtnarstvo, servis vozil) ter regionalna cesta proti Beli krajini. Naselje naj bolje izkoristi lego v bližini Novega mesta in ob izboljšanju cestne infrastrukture (predvidena je rekonstrukcija regionalne ceste skozi naselje in nova obvoznica zahodno od naselja ob železnici) začne razvijati gospodarske in mešane dejavnosti. Uredi se gospodarska cona na prostoru zahodno od naselja ob železniški progi ob predvideni obvoznici. Preveri se možnost ureditve industrijskega tira na območje nove gospodarske cone.
(2) Na južnem robu naselja (na prostoru med regionalno cesto in železniško progo) se uredijo centralne dejavnosti (trgovina, obrt, storitve ipd.). Nove stanovanjske površine se uredijo med južnim in severnim delom naselja.
(3) Ureja se družbeno infrastrukturo med osnovno šolo in železniško postajo – na območju pri osnovni šoli se s premikom regionalne ceste proti severu pridobijo površine za parkirišča, igrišča, urejene zunanje površine. Južno od šole se uredijo nove površine za športna in otroška igrišča. Območje pri železniški postaji se izrabi za centralne dejavnosti, trgovine, zunanje skupne in prireditvene površine naselja, revitalizira se območje postaje ipd. Preveri se možnost ukinitve drugega tira na tem mestu in ureditve industrijskega tira na območju nove gospodarske cone.
(4) Ureja se rekreacijsko območje na jugu naselja. Vzpostavijo se pešpoti do naselja, uredi se splošna podoba naselja. Ob rekonstrukciji regionalne ceste na celotnem poteku skozi jedro naselja se doda manjkajoče pločnike in osvetlitev, medtem ko se površine za kolesarje zagotavljajo ob predvideni obvoznici naselja. Dolina Vejarja ter zelena cezura med južnim in severnim delom naselja se ohranjajo nepozidane.
(5) Poleg širitve območij za gradnjo in prenove je predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
50. člen
(Koncept razvoja naselja Stopiče)
(1) Stopiče se bodo kot eno večjih naselij v bližnji okolici Novega mesta, ki mu večji pomen v prostoru dajejo družbene dejavnosti, pospešeno razvijale predvsem kot bivalno območje. Zaradi lege v bližini Novega mesta in številnih manjših vasi v vplivnem območju ter ob izboljšanju družbene infrastrukture je načrtovana širitev površin za gradnjo stanovanj, s čimer bodo Stopiče pridobile vlogo vodilnega naselja v tem delu Podgorja.
(2) V osrednjem delu naselja se uredijo večnamenska športna dvorana in parkirišča, celovito se uredi jedro naselja pri cerkvi v obliki javnega prostora (trg, prostor za zbiranje, javno parkovno parkirišče ipd.), zagotovi se zdravstvena postaja. Možni novi družbeni programi so tudi dom za starejše, ob povečanju prebivalstva pa tudi razširitev osnovne šole in vrtca.
(3) Izkoristijo se prostorske rezerve – na obsežnih nepozidanih stavbnih zemljiščih se pripravi OPPN za zahodni in severni del Stopič, kjer se uredi jasno ulično mrežo in upošteva predviden potek delne severne obvoznice Stopič.
(4) Načrtujejo se nove stanovanjske površine na vzhodnem in zahodnem robu naselja ter severno od pokopališča v obliki nove urejene soseske z navezavo na delno severno obvoznico naselja. Predvidijo se površine za gospodarske dejavnosti ožjega lokalnega pomena. Uredita se območji ob vodnem zajetju in ob mlinu v dolini potoka Težka voda. Upoštevajo se omejitve zaradi varovanja vodnega vira.
(5) Uredi se splošna podoba vasi – lokalna cesta na celotnem poteku skozi jedro vasi, doda se manjkajoče pločnike in osvetlitev, medtem ko se površine za kolesarje in zeleni pas zagotavljajo ob delni severni obvoznici naselja. Strme travnate in gozdnate brežine nad dolino potoka Težka voda se ohranjajo trajno nepozidane.
(6) Poleg širitve območij za gradnjo in prenove je predvidena tudi širitev in modernizacija gospodarske javne infrastrukture.
2.7 Usmeritve za razvoj v krajini
2.7.1 Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire
51. člen
(Kmetijstvo)
(1) Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev poseljenosti, ohranitev kmetijske proizvodnje in zagotavljanje primernega dohodka za kmetije. Ohranjajo se kmetijska zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč za ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s poudarkom na sonaravni pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi razmerami ter z dobro dostopnostjo. V občini se razvijajo različne kmetijske panoge – živinoreja s poljedelstvom, sadjarstvo, vinogradništvo in zelenjadarstvo. Spodbuja se čebelarstvo.
(2) Poglavitna dejavnost na območju občine je živinoreja v povezavi s poljedelstvom. Pridelava grozdja in vinogradništvo se razvijata na vinogradniških območjih. Najboljše vinogradniške lege, ki ležijo med 210 in 450 m n.m.v., so v nagibu nad 20% in imajo južno do zahodno ekspozicijo, s spodnjim robom zemljišča pa so 40 višinskih metrov nad lokalnim dolinskim dnom, se dolgoročno ohranjajo kot najboljša vinogradniška območja. Vsa preostala območja vinogradov se zaradi manjših potencialov za pridelavo grozdja obravnavajo kot druga območja vinogradov. Sadjarstvo se razvija na območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake in tudi na vinogradniških legah.
(3) Glede na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbuja ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se ohranjanje in širjenje travniških sadovnjakov zlasti z vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine in avtohtonih sort sadja.
(4) Izboljševalni ukrepi: Zaradi neugodne parcelne strukture se zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi na vinogradniških območjih hkrati z melioracijami kmetijskih zemljišč izvajajo komasacije, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri, naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. Agromelioracije se lahko izvajajo na celotnem območju občine ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev. Za potrebe namakanja kmetijskih površin, kjer so ugodni pogoji za pridelavo vrtnin oziroma zelenjadarstvo, se uredijo vodni zadrževalniki na območjih, za katera bodo po izračunu vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. Zadrževalniki in novooblikovani obvodni prostori se urejajo sonaravno in v skladu z naravovarstvenimi zahtevami ter s ciljem, da se omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora, npr. raba v rekreativne namene, ribolov in podobno. Na drugih kmetijskih površinah se za potrebe kmetijstva urejajo manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo. Na območjih večjih kompleksov najboljših kmetijskih zemljišč ter na drugih območjih, kjer se izkaže interes, se izvedejo komasacije ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih koridorjev.
(5) Usmeritve za kmetovanje glede na omejitve v prostoru: na območjih varstva vodnih virov (Stopiče, Karteljevo, Gabrje in Velike Brusnice) se kmetijska dejavnost omeji glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih gnojil in živalskih odpadkov, zato bo ponekod potrebna tudi prilagoditev tehnologij v kmetijstvu.
(6) Na območjih izjemnih krajin in na njihovem obrobju je postavitev objektov in naprav za potrebe vrtnarstva oziroma zelenjadarstva (plastenjaki, steklenjaki) dopustna samo na obrobju naselij, in sicer na legah, ki niso vidno izpostavljene, tako da objekti ne bodo vidno moteči. Uvajanje novih, neavtohtonih kultur, ki bi zahtevale specifične ureditve in s tem spremembo krajinskega vzorca, na teh območjih ni dopustno.
(7) Na vinogradniških območjih se vinogradi oziroma sadovnjaki ohranjajo, dopustne so spremembe vrste rabe iz vinograda v sadovnjak ali obratno. Dopustna je izkrčitev gozda zaradi ureditve vinograda ali sadovnjaka. Gozd se varuje tam, kjer ima izrazito varovalno funkcijo (strmine, grape). Dopustna je tudi postavitev objektov in pripadajočih zunanjih ureditev, skladno z drugimi pogoji, ki veljajo za vinogradniška območja in za posamezne PNR.
(8) Na območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo.
(9) V primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj strnjenih naselij, skladno z 39. in 33. členom tega odloka.
(10) Pri dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove) se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi.
(11) Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti. Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična, športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). PIP za umeščanje turizma na kmetiji se presodijo in utemeljijo z urbanističnega vidika, upoštevajoč prostorske in druge razvojne možnosti posameznih kmetij. Zagotovi se gospodarno ravnanje s tlemi (kmetijskimi zemljišči). Pri vsakršnem posegu v tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.
(12) Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju in na degradiranih območjih.
(13) Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko pridelavo. Kmetijska zemljišča, ki bodo zaradi spremenjene namenske rabe in izvajanja prostorskih ureditev trajno izvzeta iz kmetijske rabe, se nadomesti z usposobitvijo nadomestnih kmetijskih zemljišč in povečanjem proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. Nadomestna kmetijska zemljišča se prednostno načrtujejo na površinah, ki so bila v preteklosti že kategorizirana kot kmetijska zemljišča, njihova kmetijska raba pa je bila opuščena, tako da so v dejanski rabi evidentirana kot gozd. Izguba proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč, ki se bodo trajno izvzela iz kmetijske rabe, se nadomešča z dvigom proizvodnega potenciala slabših kmetijskih zemljišč. V ta namen se plodni del tal iz površin, trajno izvzetih iz kmetijske rabe, prenese na površine slabših kmetijskih zemljišč, tako da se povečuje razvojna stopnja tal.
52. člen
(Gozdarstvo)
(1) Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi načini gospodarjenja z gozdovi.
(2) Na območjih z gozdom (pobočja Gorjancev in zahodni predeli občine) se ohranjajo sklenjene gozdne površine, zlasti v predelih zaraščajočih površin pa bodo dane razvojne možnosti za kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in gozdni koridorji.
(3) Z ohranjanjem gozdov na strminah (predvsem pobočja Gorjancev) se krepijo varovalne funkcije gozdov, na pretežnem delu gozdnih površin pa se krepijo proizvodni potenciali gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov.
(4) Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo gozdovi s posebnim namenom: gozdni rezervat Luknja in mestni gozdovi Novega mesta – Portoval, Ragov log, Drgančevje, gozd ob potoku Šajser, Mestna hosta ter novopredvideni gozdovi na Marofu, v Češči vasi, Žabji vasi in Muhaberju, v katerih so posegi omejeni z režimom varovanja, določenim z odlokom o varovanju. Na širšem območju Novega mesta se opredelijo primestni gozdovi večjega obsega: Brezovica, Brojska hosta, Gotenski boršt, Prečna. Režim varovanja je enak kot pri mestnih gozdovih, poleg tega pa je dopustno umeščanje infrastrukturnih vodov v soglasju s pristojno javno gozdarsko službo.
(5) Na strmih predelih se zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, pri poseganju v večnamenske gozdove se posege presoja z vidika vplivov na okolje.
(6) Skladno z veljavnimi režimi se ohranjajo varovalni gozdovi.
(7) Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi GJI, varstva okolja, narave in kulturne dediščine, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če krčitve dopušča predpis.
(8) Gozdne prometnice: Za omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z detajlnimi sečno-spravilnimi načrti. Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti terena, na erodibilnih terenih in večjih nagibih se uredi odvodnjavanje. V primeru gradnje novih javnih cest ali rekonstrukcije že obstoječih, pomembnih za gozdno proizvodnjo, se na podlagi prostorske preveritve opredelijo območja za gozdno proizvodnjo ob cesti z elementi, ustreznimi za prevoz gozdarskih kamionov. Uredijo se priključki vlak, skladiščnih in rampnih prostorov, obračališč in nakladališč. Uredi se režim prometa po gozdnih cestah z zapiranjem posameznih odsekov. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov. Vzdrževanje gozdnih cest naj v okviru razpoložljivih sredstev poteka selektivno glede na prometno obremenitev.
(9) Lov in varstvo divjadi: Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambena baza za divjad.
53. člen
(Turizem in prostočasne dejavnosti)
(1) Razvijajo se turistične in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in za dvig bivalnih kakovosti, tako da bo občina postala uveljavljeno in prepoznavno turistično območje. Razvoj turizma temelji na naravnih (ohranjenost narave in neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja ipd.) ter ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo ipd.).
(2) Spodbuja se povečanje spektra turistične ponudbe tako vsebinsko (z novimi programi, prireditvami, turističnimi proizvodi) kot količinsko (predvsem več nočitvenih kapacitet različnih vrst).
(3) Pri načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zavarovanih območij. Na območjih ohranjanja narave se načrtujejo območja za turizem le na delih, kjer je že urejena komunalna in druga infrastruktura oziroma se mora ta urejati hkrati z načrtovanimi posegi.
(4) Turistične in prostočasne dejavnosti se prednostno razvijajo na že obstoječih jedrnih območjih (staro mestno jedro Novega mesta, dolina Krke, Gorjanci), na lokacijah z večjim turističnim pomenom, kot so Otočec, Novo mesto in območje zahodnega priključka na avtocesto, Gorjanci s Podgorjem, na območjih naravne ohranjenosti (dolina Krke in njenih pritokov, Gorjanci), pa tudi na drugih območjih, kjer so prostorske možnosti za razvoj tovrstnih dejavnosti (vinogradniška območja, območje Gorjancev s Podgorjem, Otočec z okolico in druga območja prepoznavnosti prostora). Na teh območjih se medsebojno povezujejo posamični obstoječi ali novi programi ob izogibanju pretiranim koncentracijam programov in infrastrukture v prostoru, pri čemer se ohranjajo in nadgrajujejo obstoječe tematske turistične poti in druge ureditve. Na teh območjih se razvijajo različne oblike turizma skladno s prostorskimi značilnostmi in omejitvami, predvsem tistimi na področju ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
(5) Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja tako, da je v turistično ponudbo vključenih kar največ območij z regionalnimi in krajevnimi posebnostmi, kot so predvsem dolina Krke, območje Gorjancev in kulturne krajine (Petelinjek, suha dolina pod Velikim Cerovcem, vinogradniško območje Trške gore ter ostala vinogradniška območja idr.).
(6) Prednostno se zagotavljala infrastrukturno urejanje naselij, v katerih se izražajo utemeljene pobude za razvoj turistične ponudbe.
(7) Kulturni, doživljajski turizem: Usmerja in razvija se v historičnem mestnem jedru Novega mesta in jedrih drugih naselij s pomembnimi objekti kulturne dediščine (cerkve v Podgradu, Stopičah, na Trški gori idr.) ter na drugih turističnih točkah in območjih, povezanih s predstavitvijo kulturne dediščine (arheološka območja – predvsem arheološki park na Marofu v Novem mestu, gradovi, spominske lokacije na Gorjancih, izjemne krajine ter območja prepoznavnosti krajin idr.), na območjih naravnih vrednot (krajinski park Gorjanci in druge naravne vrednote) in drugih krajinsko kvalitetnih območjih. Obstoječe tematske turistične poti ter vinske ceste se vzdržujejo in nadgrajujejo z združljivimi programi, po potrebi se urejajo nove tematske poti.
(8) Prireditveni prostori: Poleg prostorov za prireditve znotraj naselij se ohranjajo obstoječe in urejajo nove površine za ta namen na Otočcu in letališču Novo mesto (skupaj z Občino Straža).
(9) Podeželski turizem: V vaških naseljih in zaselkih s ponudbo turizma na kmetiji se zagotavljajo možnosti za širitev kmetij za ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v občini, se spodbuja turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V ta namen se spodbuja ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, pa tudi uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja. Turizem na podeželju se spodbuja predvsem na območju obstoječih vinogradniških območij z urejanjem zidanic kot gospodarskih objektov in ponekod vinotočev ter kot objektov za občasno bivanje (ohranjajo se bivalne zidanice kot počitniški objekti, urejajo pa se tudi zidanice kot turistično-nastanitveni objekti).
(10) Tematske poti: Urejajo se tematske poti, ki vodijo po območjih Novega mesta, Otočca, Ljubna, Trške gore, Grčevja, vinogradniških območij v Podgorju. Poleg vinogradniških so območja za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti še izjemne krajine in druga območja, ki so zavarovana oziroma predvidena za zavarovanje kot naravne vrednote oziroma kot območja kompleksnega varstva kulturne dediščine. Naselja na obrobju predvidenega krajinskega parka Gorjanci se urejajo (funkcionalno in oblikovno) kot vstopne točke v območje parka (Gabrje, Velike Brusnice, Dolž ipd.). Na območju parka se uredijo informacijski centri (praviloma v okviru prenovljenih obstoječih objektov) ter ustrezna infrastruktura, predvsem parkirišča. Urejanje turističnih poti in točk na Gorjancih se usklajuje z Občino Šentjernej.
(11) Rekreativni, izletniški, ekološki turizem in prostočasne dejavnosti:
– Izletništvo se razvija na območju Gorjancev, kjer se v ta namen ohranjajo obstoječi objekti (npr. Gospodična), medtem ko novogradnje objektov ali bistveno povečevanje komunalne opremljenosti niso predvideni. Za potrebe turizma in občasnega bivanja se lahko preuredijo obstoječi gozdarski objekti in lovske koče (npr. Padež, Radoha, Pri Fabriki). Pomembni cilji izletniškega turizma so romarska središča in cerkve (Trška gora), gradovi (Hmeljnik, Stari grad, Struga in Otočec).
– Rekreativni turizem visoke kakovosti se razvija na območju Otočca in Struge, kjer se uredijo dodatne površine za golf in širi spekter turistične ponudbe. Turistični kompleks Prepih se vzhodno od glavne ceste G2-105 razvije kot pomembna turistična točka na vstopu na Gorjance, njegov program pa se dopolni tudi s ponudbo športno-rekreacijskih površin in kampa.
– Ureditve za vodne športe in kopališča se razvijajo ob Krki na obstoječih kopališčih v naravnem okolju in na drugih potencialnih lokacijah ter krajih v njihovih vplivnih območjih (Otočec, Novo mesto) ne glede na to, ali gre za javna kopališča ali zgolj za ureditve, ki omogočajo kopanje in ostale vodne športe v naravnem okolju. Pristani za potrebe organizirane plovbe v turistične namene se zagotovijo na reki Krki in na njenem priobalnem zemljišču skladno z določili predpisov, ki določajo pogoje za plovbo.
– Smučišči pri Malih Brusnicah in pri Jugorju se urejata kot večnamenski rekreativni območji z možnostjo rekreacije tudi zunaj zimske sezone (izletništvo, pohodništvo ipd.) ter s preprečevanjem erozije in drugih oblik degradacije okolja.
– Prostori za kampiranje in parkirišča za avtodome: Uredijo se kampi in prostori za avtodome v naseljih s turističnim pomenom ali ob njih, pri čemer se upošteva obstoječa opremljenost z infrastrukturo in storitvenimi dejavnostmi. Omogoči se tudi ureditev manjših tovrstnih prostorov v drugih naseljih.
– V okviru športne turistične ponudbe se uredijo drsališča (na prostem ali v dvorani), adrenalinski parki, kolesarske poti in druga ponudba.
– Otroška igrišča se urejajo v bližini sosesk, v okviru večjih parkov in zelenih površin za šport in rekreacijo ter drugih javnih odprtih površin. Večja otroška igrišča s celovitejšimi ureditvami se urejajo predvsem na območju Portovala, Ragovega loga z zaledjem, Mrzle doline, Osredka ter Regrče in Bučne vasi.
(12) Nočitvene kapacitete: V Novem mestu (v mestu in ob avtocesti) ter v večjih lokalnih središčih se zagotavljajo nočitvene kapacitete v obliki hotelske, motelske ali apartmajske gradnje, ki mora biti kakovostno oblikovana in umeščena v prostor, tako da se ohranjajo prepoznavne značilnosti posameznih naselij ali pa oblikujejo nove, kakovostne prvine prepoznavnosti občine. V manjših naseljih se nastanitvene zmogljivosti zagotavljajo znotraj obstoječih naselij, predvsem v zasebnem sektorju (turistične kmetije, penzioni, oddajanje sob in apartmajev), in sicer prednostno v obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektih s kvalitetno prenovo. Pri tem je treba ohranjati temeljne značilnosti kakovostne lokalne arhitekture. Spodbuja se razvoj apartmajskih naselij kot zaokroženih celot v bližini Gabrja in Podgrada ter ureditev počitniškega naselja pri Gorenjem Suhadolu, vse na lokacijah z dobro dostopnostjo in možnostjo komunalnega opremljanja. V Travnem Dolu se razvija apartmajski turizem v okviru prenove naselja.
(13) Regijska mreža tematskih poti: Urejajo se tematske poti za kolesarjenje, pohodništvo, veslanje in jahanje. Poti se vključujejo v regijske mreže tematskih poti. Pri načrtovanju poti se upoštevajo turistično in rekreacijsko pomembna območja in kulturne ter naravne vrednote v občini. Tematske poti se vključujejo in dopolnjujejo omrežje ostalih peš in kolesarskih povezav.
54. člen
(Izkoriščanje mineralnih surovin)
(1) Zagotavlja se uravnotežena oskrba z mineralnimi surovinami v občini, pri čemer se upoštevajo okoljski in naravovarstveni cilji ter cilji varstva prepoznavnosti prostora.
(2) Ohranja se en pridobivalni prostor, to je nahajališče Štebih pri Birčni vasi (kremenov pesek), kjer se ohranja možnost izkoriščanja kremenovega peska v smeri proti železniški progi, medtem ko širitev površinskega kopa v smeri proti naselju ni sprejemljiva.
(3) V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih lokacijah bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah in utemeljitvah ter določitvah ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo pretehtala, ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.
(4) Lokacija Uršna sela se ohranja kot dolgoročno perspektivno nahajališče tehničnega kamna, vendar je treba vsakršno morebitno aktivnost v smeri urejanja pridobivalnega prostora in pridobivanja tehničnega kamna predhodno utemeljiti na podlagi preveritev vidne izpostavljenosti, dostopnosti in možnih negativnih vplivov na naravo, gozd in kulturne kakovosti.
(5) Ohranjajo se tri dolgoročno perspektivna nahajališča kremenovega peska, in sicer Ušivec, Kremenjak pri Birčni vasi ter Vrhi pri Leskovcu.
(6) Za morebitno ureditev novih pridobivalnih prostorov se zagotovi izdelava vsakokratnih strokovnih prostorskih preveritev in utemeljitev ter določitev ukrepov za zmanjšanje negativnih vplivov ter za sprotno in končno sanacijo.
55. člen
(Upravljanje z vodami)
(1) Pri načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih zemljišč se upošteva:
– da se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata nepozidanost in javna dostopnost;
– da se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oziroma se zagotovijo izravnalni ukrepi;
– da se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda;
– da se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(2) Zagotavlja se neškodljiv dostop do vodnega dobra in dopušča se splošno rabo vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov, ki jih določa zakon o vodah. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.
(3) Upravljanje voda: Na poplavnih in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve in dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožili naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov bo usmerjeno k vzdrževanju vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se bodo redno obnavljali. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo naravna morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti. Na vodotokih, v katerih so bili uničeni habitati, se vzpostavijo nadomestni habitati.
(4) Pri urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja. Na Krki in pritokih se opravljajo le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega režima. Vzpostavijo se tudi ustrezni režimi rabe in vzdrževanja obvodnega prostora Krke ter pritokov, vzdržujejo se vodni objekti na teh vodotokih. Sanacija jezov se prioritetno izvaja na Krki in vodotokih, na katerih je zaradi razdrtih jezov kritičen nizek vodostaj in je zato ogroženo življenje v vodi. Pri neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov – izvedba zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa pred zajezitvijo in po njej.
(5) Varstvo pred škodljivim delovanjem voda: Zagotavlja se varnost naselij in najboljših kmetijskih površin pred visokimi vodami ter pri tem uveljavlja načelo sonaravnosti. Upošteva se naravna dinamika vodotokov, ohranjajo se retenzijske površine in mokrišča, vode se zadržuje v povirnem delu.
(6) Raba vode in ureditve v obvodnem prostoru: Reka Krka z obvodnim prostorom se skladno s prostorskimi možnostmi nameni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje dostopov in druge ureditve izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti Krke in obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. Reka Krka je območje kopalnih voda, na območju Novega mesta je dopustna plovba. Naravna kopališča se skladno z veljavnimi predpisi urejajo na delih Krke, kjer je to mogoče glede na omejitve zaradi varstva narave in voda. Rekreacijska območja se lahko urejajo le tam, kjer je mogoče organizirati oblike dostopa, ki ne pomenijo spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba voda ni v nasprotju z ranljivostjo vodnih ekosistemov.
(7) Oskrba z vodo: Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo, varuje se obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter se spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Oskrba s pitno vodo, vodo za gospodarsko rabo in vodo za prostočasne dejavnosti se zagotavlja iz povodja reke Krke. Raziščejo se možnosti za izkoriščanje še neodkritih in nezajetih vodnih virov in toplih izvirov, ki lahko povečajo razvojne potenciale za poselitev ter za turizem in rekreacijo.
(8) Obnovijo in prenovijo se stari mlini in žage ter jezovne zgradbe, ki se lahko namenijo tudi novim rabam, če te rabe zagotavljajo njihov dolgoročni obstoj in niso v nasprotju z režimi varstva in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave.
(9) Na območju priobalnih zemljišč reke Krke se površine za ustavljanje in parkiranje vozil urejajo v okviru naselij in obstoječe prometne mreže. Pri gradnji mostov prek Krke se zagotavljajo rešitve in ukrepi za ohranjanje naravnih kakovosti Krke v največji možni meri in za omogočanje plovbe.
(10) Na območjih ohranjanja narave, vezanih na vode:
– se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti – omogoča se delovanje naravnih procesov na vodah in ob njih, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike (pretočnost, hitrost vodnega toka, naravna struktura dna in brežin vodotoka, obseg poplavnih območij);
– se izboljša hidromorfološko stanje reguliranih vodotokov;
– se upošteva ekološke zahteve kvalifikacijskih vrst, ohranja se naravna ohranjenost vodotokov, obstoječih delov razgibanih naravnih brežin, zalivov, mrtvih rokavov, tolmunov in plitvin, mokrišč in vodnih površin v gozdu (mlake, luže in kaluže).
56. člen
(Vodni viri)
(1) Vodovarstvena območja zajetij pitne vode so na obrobju Gorjancev in v okolici Karteljevega. Osnovno varstvo vodnih virov se zagotovi na območjih varstvenih pasov z varstvenimi režimi. Na teh območjih se upoštevajo naslednje usmeritve:
– odpadne vode se čistijo v okviru sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– odpadne vode iz objektov, ki jih ni mogoče zajeti v sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, se čistijo z individualnimi čistilnimi sistemi (vodotesne nepretočne greznice, rastlinske čistilne naprave, individualne biološke čistilne naprave),
– gnojnične jame in gnojišča za živinske fekalne vode morajo biti brez iztoka in vodotesne, uredijo se ustrezne nepropustne gnojne jame ali lagune, gnojevka in gnojnica se odvaža na za to primerne površine,
– vsi lokalni vodni viri (opuščeni ali aktivni vodnjaki v naseljih, kali) se ohranijo oziroma očistijo in ustrezno vzdržujejo.
(2) Vse vodne vire se zaščiti pred morebitnim onesnaženjem ne samo na formalni način, ampak tudi aktivno, z nadzorom dejavnosti v prostoru, posege na vodovarstvenih območjih pa se presoja skozi analize tveganj ter v skladu z določili pristojnih služb. Na vodovarstvenih območjih (Stopiče, Podgrad, Dolenje Karteljevo in Brusnice – Gabrje) se lahko intenzivira dejavnosti samo ob doslednem upoštevanju parametrov zaščite podtalnice.
(3) Zagotovi se dokončno sanacijo vodnih virov in okolja z izgradnjo čistilnih naprav, prvenstveno na vodovarstvenih območjih. Potencialne nove vodne vire se razišče in ustrezno zaščiti.
57. člen
(Razvrednotenja v krajini)
(1) Sanacije nelegalnih površinskih kopov: Nelegalni kopi v občini se evidentirajo in sanirajo z uvedbo ustrezne nadomestne rabe prostora ali pa s prepuščanjem naravni sukcesiji. Prednostno se sanirajo površinski kopi pri Mihovcu, Podgradu, Verdunu, Velikih Brusnicah, Kiju pri Lutrškem selu ter štirje kopi pri Gabrju. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.
(2) Število nelegalnih kopov se zmanjša z boljšo organizacijo in dostopnostjo mineralnih surovin iz legalnih kopov, pa tudi z drugimi ukrepi (sankcije in izvajanje sanacij). Na bolj naravno ohranjenih predelih se sanacije zagotavljajo predvsem s prepuščanjem naravni sukcesiji. Sanacija površinskih kopov z nadomestno rabo prostora se predvidi na podlagi preveritev predvsem z okoljskega in prostorskega vidika ter ob upoštevanju naravovarstvenih ciljev in ciljev varstva kulturnih in simbolnih kakovosti prostora, tako da nova dejavnost ne bo sprožala novih razvrednotenj v prostoru.
(3) V času izkoriščanja mineralnih surovin, vključno s transportom, se izvajajo ukrepi za zmanjševanje vplivov na okolje, predvsem pa na okoliško poselitev ter objekte in območja kulturne dediščine in naravnih vrednot.
(4) Urejanje neurejenih odlagališč materiala: Neurejene in nelegalne deponije zemeljskega in gradbenega materiala ter drugih materialov se sanira bodisi z ustrezno nadomestno rabo, z rekultivacijo in vzpostavitvijo prejšnje rabe bodisi s prepuščanjem naravni sukcesiji. Način oziroma oblika sanacije se izbere na podlagi razvojnih pobud in prostorskih, predvsem krajinskih preveritev.
(5) Urejanje razvrednotenih območij se načrtuje s sanacijami, za katere se pripravi ustrezne programe in prostorsko dokumentacijo.
2.7.2 Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih
58. člen
(Splošne usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih)
(1) Na območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve in krajine ter objekti in obeležja zgodovinskih dogodkov, ki so posebne vrednote. Za območja prepoznavnosti, ki se stikajo z območji sosednjih občin, se izdela strokovne podlage za urejanje krajine.
(2) Za območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna sanacija ali pa bodo podane kompleksne razvojne pobude za poseganje izven naselij, se lahko pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih preveritvah in utemeljitvah.
59. člen
(Ohranjanje prepoznavnosti)
(1) Ohranja se prepoznavnost prostora.
(2) Območja, pomembna za prepoznavnost prostora, so:
– historično jedro Novega mesta s Kapitljem,
– območja nacionalne prepoznavnosti (Otočec in Gorjanci s Podgorjem),
– značilni vzorci poselitve (strnjena naselja in vinogradniška območja z zidanicami, hrami in vinotoči, obvodni prostor Krke, Težke vode in Temenice z mlini in žagami, osamele kmetije),
– značilni arhitekturni členi in njihova umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, skupine kozolcev, gradovi),
– dediščinski objekti ter osamele kmetije (stanovanjski in gospodarski objekti z ohišnicami, s sadovnjaki), mlini, kozolci (predvsem skupine kozolcev), lovske koče in lovske opazovalnice,
– Gorjanci, suha dolina pod Velikim Cerovcem, njivske krajine na gričevju pri Karteljevem, Ratežu, Malem Slatniku in Petelinjku, Dolžu in Koroški vasi, vinogradniške krajine, njivska in obvodna krajina Krke in Temenice ter Otočec s Strugo,
– zgradba in simbolni pomeni krajin (Gorjanci s Trdinovim vrhom, Otočec, Trška gora),
– gozdna območja Gorjancev in Ljubna ter doline Krke z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in njenih pritokov, obvodne ravnice, lehnjakovi pragovi in otoki),
– ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače),
– kraška območja (vrtače, delane vrtače in erodirana tla do kamninske podlage, obdelovalne terase, drobna parcelna struktura predvsem v Podgorju).
(3) Območja, pomembna za prepoznavnost prostora, se ohranja, vanje se ne vnaša novih dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki bi zaradi svojih lastnosti lahko degradirale prvine, zaradi katerih so območja pomembna za prepoznavnost.
60. člen
(Varstvo kulturne dediščine)
(1) Zagotavlja se celostno varstvo kulturne dediščine, ustrezna uporaba dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja ter ob tem obravnavanje dediščine kot dejavnika vzdržnega prostorskega razvoja, kot razvojnega dejavnika in prostorski potencial.
(2) Dediščina se varuje glede na tip (arheološka, stavbna profana, stavbna sakralna, memorialna, naselbinska, dediščinska kulturna krajina, ostalo) in glede na status (kulturni spomeniki državnega ali lokalnega pomena in preostala dediščina).
(3) Varstvo dediščine na večjih območjih dediščine (naselbinska dediščina, kulturna krajina) se zagotavlja v sklopu celovitega varstva dediščine skozi sistem podrobnejšega prostorskega načrtovanja in v sodelovanju z dejavniki, ki s prostorom gospodarijo – kmetijstvo, gozdarstvo, poselitev, infrastruktura in drugi.
(4) Poleg objektov dediščine se s ciljem ohranitve ali zagotovitve prostorske integritete, pričevalnosti, dominantnosti in možnosti delovanja dediščine varujejo tudi vplivna območja dediščine, določena iz zgodovinskega, funkcionalnega in vizualnega vidika v prikazu stanja prostora. Pomembnejši in prostorsko izpostavljeni kulturni spomeniki se varujejo optimalno v njihovem vplivnem območju, kar predpostavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe in ohranitev obstoječih funkcionalnih navezav in celovitosti. V vplivnem območju se varuje tudi druga kulturna dediščina, če je vedutno izpostavljena in pomembna za krajinsko sliko širšega območja.
(5) Kulturna dediščina se varuje, ohranja in prezentira na kraju samem. Območja naselbinske dediščine (Novo mesto, Kandija, Leskovec in Travni Dol), stavbne sakralne dediščine (cerkve, kapele, znamenja), vključno z njihovim ambientalnim okoljem, profane stavbne dediščine (predvsem meščanske stavbe in etnološka dediščina – stare kmečke hiše, domačije, posamične kašče in zidanice, stavbe v jedru Novega mesta, gradovi), memorialne dediščine (predvsem vezane na dogodke med 2. svetovno vojno) in arheološke dediščine (predvsem arheološko najdišče Marof v Novem mestu), se praviloma varujejo »in situ«. V izjemnih primerih, če ni nobene druge možnosti več, se lahko varstvo stavbne dediščine zagotavlja tudi v t.i. muzeju na prostem.
(6) Ohranja se stavbna dediščina na podeželju (stare kmečke hiše, domačije ter posamične kašče, sušilnice, zidanice itd.) ter se jo v večji meri poveže s turističnimi razvojnimi možnostmi, kar velja tudi za grajske stavbe (Hmeljnik, Stari grad, Otočec, Struga, Marof v Srebrničah, dvorec Mostek z Moško bolnico in grad Grm v Novem mestu).
(7) Kulturna dediščina se vključuje v tematske kulturne ali rekreacijske poti, v katere se po možnosti vključujejo tudi objekti in območja memorialne dediščine.
(8) Pri varovanju arheološke dediščine se zagotavlja varovanje najpomembnejših arheoloških najdišč v obliki rezervatov oziroma prostorsko urejenih območij (prezentacija »in situ«). Novi posegi v prostor se arheološkim najdiščem načeloma izogibajo. V robne dele najdišč in v najdišča znotraj poselitvenih območij se lahko posega le, če ni možno najti drugih rešitev in le na osnovi rezultatov arheoloških raziskav.
(9) Na območju stavbne dediščine ali v njihovi bližnji okolici se ne umeščajo in izvajajo dejavnosti s področja obrambe, prav tako se na ta območja ne umeščajo dejavnosti, ki bi predstavljale potencialne cilje napada v primeru oboroženega spopada.
61. člen
(Ohranjanje naravnih kakovosti)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine, predvsem pa na območjih ohranjanja narave, ki so:
– Zavarovana območja: Velike Brusnice – Gabrje – rastišče rumenega sleča, Hrib pri Novem mestu – dob, Ruperč Vrh – sekvoja, Luknja, Trška Gora – lipe, Radoška jama, Grajski park Grm, Kotarjeva prepadna, Rupa na Brodu, Otočec – debela drevesa v grajskem parku, Kettejev drevored, Gabrska jama, Hrušica, Mihovska jama in Temenica – Prečenska kotlina.
– Ekološko pomembna območja: Gorjanci, Krka, Temenica, Petanska jama, Kotarjeva prepadna, Ajdovska planota, Lukenjska jama in Brusnice – posegi in dejavnosti se na navedenih območjih načrtujejo tako, da se v čim večji možni meri ohranja razsežnost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, ohranja njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij, omogoča ponovna povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom prekinjena.
– Posebna varstvena območja (Natura 2000): Gorjanci – Radoha, Krka, Temenica, Petanska jama, Gabrje – Brusnice, Žerjavinski potok, Kotarjeva prepadna, Ajdovska planota – posege in dejavnosti na obravnavanih območjih se načrtuje tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, da se ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture, naravne procese ali ustrezno rabo ter da se ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze in da ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst ter omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
– Naravne vrednote številnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska, drevesna in oblikovana naravna vrednota): naravne vrednote se varujejo v skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti naravnih vrednot. Posege in dejavnosti se na naravni vrednoti izvaja le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Z naravnimi vrednotami je potrebno ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi in dejavnost: na površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; na drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču; na botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje; na ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se poruši naravno ravnovesje; na oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
– Pričakovane naravne vrednote: karbonati – na teh območjih pristojne ustanove spremljajo posege v naravo, zlasti zemeljska dela, pri katerih obstaja velika verjetnost odkritja novih naravnih vrednot, predvsem geoloških in podzemeljskih geomorfoloških. Namen spremljanja zemeljskih del je odkrivanje novih tovrstnih naravnih vrednot, zagotavljanje njihovega dokumentiranja, vrednotenje in ohranjanje. Na območjih pričakovanih naravnih vrednot je potrebno najdbe mineralov in fosilov prijaviti pristojnemu ministrstvu.
– Habitatni tipi ter prvine biotske raznovrstnosti krajine: visokodebelni travniški sadovnjaki in mejice, zelene površine v naseljih, parkovne površine, skupine dreves, posamezni gozdni otoki v kmetijski krajini, stoječe in tekoče vode (manjši vaški potoki in studenci ter vaške mlake). Na območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in v obsegu, da se v kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te razširjenosti pokriva; da se v kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih; da se ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst.
– Na za zavarovanje predlaganih območjih – Krajinski park Gorjanci in naravni spomenik Krka veljajo varstvene usmeritve, da se posegi in dejavnosti izvajajo na način, ki ne ogroža prvobitnosti narave.
2.7.3 Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja
62. člen
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in reševanje)
(1) Na območju MONM so opredeljene tri vrste območij naravnih nesreč: potresna, poplavna in erozijska območja (pri slednjih gre za nizko stopnjo ogroženosti).
(2) Območje občine spada med območja s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici. Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.
(3) Poplavna območja so v obvodnem prostoru Krke in Temenice. Pred podrobnejšim načrtovanjem rabe prostora na teh območjih se zagotovi strokovno preveritev in določitev območij visokih voda, pri čemer se upošteva tudi prepoved gradnje na poplavnih območjih in tudi na drugih površinah v 15 m širokem pasu ob Krki in v 5 m širokem pasu ob preostalih vodotokih in območjih njihovih visokih voda. Izjema so rabe prostora, za katere niso potrebni posebni in večji ukrepi za preprečevanje poplav, kot so npr. ekstenzivni travniki in rekreacijske površine. Širitev naselij, gradnja objektov, urejanje turističnih in rekreacijskih objektov ter območij, gradnja nekaterih objektov komunalne infrastrukture (npr. pokopališča, odlagališča oziroma objekti za ravnanje z odpadki) se ne načrtujejo na poplavnih območjih.
(4) V občini so erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti. Na teh območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo in izvajajo ob upoštevanju običajnih protierozijskih ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo stabilnost objektov.
(5) Na poplavnih in erozijskih območjih se ne načrtujejo prostorske ureditve oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oziroma poslabšajo.
(6) Območja, ogrožena zaradi škodljivega delovanja voda, se praviloma ne smejo spreminjati. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
(7) Na območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti proizvodnje in skladiščenja nevarnih snovi, predvsem na območjih znotraj in v bližini koridorjev prevoza nevarnih snovi na cestnem omrežju, je potrebno razvoj naselij načrtovati in urejati tako, da prebivalci in njihovo premoženje niso ogroženi. Pri načrtovanju prostorskega razvoja naselij se ne posega na območja, ki so potencialno ogrožena zaradi nesreč z nevarnimi snovmi ali drugih nesreč (promet, vojna).
(8) Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske, urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr. orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov v ekonomsko sprejemljivih mejah.
(9) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi na površinah obstoječih pokopališč Srebrniče, Stopiče, Prečna, Šmihel, Velike Brusnice, Gabrje in Dolž. Ruševine se odložijo na za to urejenih površinah oziroma se po potrebi določijo dodatne površine. Ob množičnem poginu živali se kadavri pokopavajo na območju Brezja, v gozdu zahodno od trase zahodne obvoznice Novega mesta. Območja za evakuacijo prebivalstva in za začasno nastanitev prebivalcev so površine Kmetijske šole Grm pri Sevnem, Šolskega centra v Šmihelu v Novem mestu, športne površine pri osnovnih šolah Grm, Bršljin, Stopiče in Mali Slatnik in pri Športni dvorani Marof v Novem mestu. Heliport in lokaciji za sprejem mednarodne pomoči so predvideni pri Zdravstvenem domu Novo mesto in na stadionu Portoval. Regijski logistični center je v Otovcu v Občini Črnomelj.
2.7.4 Usmeritve za obrambne potrebe
63. člen
(Obramba)
(1) Na območju občine se upoštevajo perspektivna območja izključne rabe (Vojašnica Novo mesto v Bršljinu, Poganski boršt in Pri turnu) in območja možne izključne rabe (Trška gora in Prečna).
(2) Območja izključne rabe prostora so obstoječa in predvidena območja, namenjena izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Območje možne izključne rabe prostora so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske.
(3) Ureditve za obrambne dejavnosti morajo na teh lokacijah upoštevati veljavno zakonodajo na področju vplivov na okolje.
2.8 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
64. člen
(Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)
(1) V izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe (PNR).
(2) Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih upravnih dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega informacijskega sistema kot podlage za prikaz stanja prostora ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter njihova lokacija.
(3) Kmetijska in gozdna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe. Najboljša in druga kmetijska zemljišča se ob prvi pripravi OPN prikažejo na podlagi prostorskih sestavin planskih aktov občine, upoštevajoč tudi podatke o dejanski rabi prostora in stavbnih zemljiščih za širitev naselij.
(4) Vodna zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine, katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov.
(5) Druga zemljišča se določijo na podlagi strokovnih podlag ob upoštevanju prostorskih sestavin planskih aktov občine in dejanskega stanja.
2.9 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
65. člen
(Usmeritve za določitev PIP)
V izvedbenem delu tega OPN so določeni PIP za naselja, za območja razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprt prostor po različnih EUP. PIP določajo vrste dopustnih posegov v prostor glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov.
3. IZVEDBENI DEL
66. člen
(Splošne določbe)
(1) Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja prostora (EUP), za katere določa osnovno namensko rabo, PNR, PIP in območja, za katera se pripravi OPPN.
(2) Splošni PIP se dopolnjujejo in nadgrajujejo, podrobneje določajo s podrobnejšimi PIP za posamezne PNR ter s posebnimi PIP za posamezne EUP, pri čemer posebni PIP za posamezne EUP podrobneje določajo, dopolnjujejo, lahko pa tudi izključujejo splošne ali podrobnejše PIP.
3.1 Enote urejanja prostora, namenska raba in dopustna izraba prostora
67. člen
(Splošna določila o EUP)
(1) EUP določajo pogoje za urejanje:
– naselij oziroma njihovih delov,
– območij razpršene poselitve (vinogradniška območja in območja druge razpršene poselitve) ter
– območij odprtega prostora (izjemne krajine, avtocesta in preostali odprti prostor občine).
Pogoji za urejanje po posameznih EUP so določeni na podlagi analize značilnosti prostora, omejitev iz pravnih režimov s področij varstva okolja, zdravja ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, varstvenih usmeritev za ohranjanje varovanih območij narave in omejitev, povezanih z GJI ter na podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih ureditev.
(2) Za posamezno EUP veljajo:
– splošni PIP za urejanje prostora,
– podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in so navedeni v podrobnejših PIP za posamezne PNR v členih 110–122,
– posebni PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP in so navedeni v posebnih PIP za posamezne EUP v členih 123–134.
(3) Preglednice v členih 123–134 vsebujejo: seznam EUP z oznako in imenom ter posebnimi PIP, ki se nanašajo na posamezno EUP.
(4) Označevanje EUP za območja naselij:
– EUP za območja naselij oziroma njihovih delov so označene s tričrkovno oznako (izjema je območje naselja Novo mesto z dvočrkovno oznako), ki izhaja iz imena naselja po Statutu Mestne občine Novo mesto ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP (npr. STR/1-a).
– EUP na območju, ki po registru prostorskih enot (RPE) pripada posameznemu naselju, so praviloma označene z enako tričrkovno oznako. Izjema so EUP na območjih, za katera so pripravljeni urbanistični načrti. Ta vključujejo poleg naselij v RPE osnovnega naselja urbanističnega načrta tudi prostorsko povezana območja naselij ali delov naselij iz sosednjih RPE (npr. EUP na območju RPE Smolenja vas imajo oznako NM).
– Kadar se več naselij ali delov naselij iz različnih RPE zunaj območij, za katera so pripravljeni urbanistični načrti, prostorsko stika, so smiselno zajeta v eno EUP. Ta ima oznako naselja, ki je od skupaj zajetih prvo po abecednem vrstnem redu (npr. Dolenje Lakovnice, Gorenje Lakovnice in Jama imajo oznako DLA/1, ker imajo Dolenje Lakovnice oznako DLA). Ločeni zaselki teh naselij imajo svojo oznako, vezano na prostorsko enoto naselja, na katerega se vežejo (npr. zaselek pri Jami ima oznako JAM/1).
– EUP za odprti prostor v urbani rabi na območju naselja, za katerega je pripravljen urbanistični načrt, je označena še z oznako OPR (npr. NM/1-OPR) ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
(5) Označevanje EUP za območja razpršene poselitve:
– EUP za razpršeno poselitev izven vinogradniških območij so označene z oznako imena naselja, v katerega RPE se nahajajo (npr. KOV/7) ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
– EUP za razpršeno poselitev na vinogradniških območjih so označene z oznako VIN (npr. VIN-01), neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
(6) Označevanje EUP za območja odprtega prostora:
– EUP za odprti prostor na območju izjemnih krajin so označene z oznako IKR (npr. IKR-1), neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
– EUP za odprti prostor na območju avtocest so označene z oznako AC (npr. AC-1), neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
– EUP za preostali odprti prostor so označene z oznako OPR (npr. OPR-1), neodvisno od RPE naselij, v katerih se nahajajo ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
(7) Zaradi večje sporočilnosti dokumenta so enotam dodane še nekatere oznake:
– EUP, za katero se pripravi ali je že pripravljen OPPN, je označena še z oznako OPPN (npr. POD/2-OPPN) ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
– EUP, na kateri velja državni prostorski načrt, je označena še z oznako DPN (npr. AC-1/DPN) ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
– EUP, na kateri je predvideno celostno urejanje, je označena še z oznako X (npr. PAG/2-X) ter z zaporedno številčno in po potrebi še črkovno oznako EUP.
68. člen
(Splošna določila o namenski rabi in PNR prostora ter tipologiji gradnje)
(1) Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja vodnih zemljišč,
– območja drugih zemljišč – območja mineralnih surovin, območja za potrebe varstva pred naravnimi nesrečami, območja zunaj naselij za potrebe obrambe, ostala območja.
(2) Območja osnovne namenske rabe se delijo na območja PNR. Nekatere vrste PNR so še podrobneje razdeljene.
(3) Podrobnejši PIP za območja in površine PNR, določene v preglednici 1, glede namembnosti, tipologije, faktorja izrabe, dopustnih dejavnosti, dopustnih objektov, dopustnih gradenj, meril in pogojev za oblikovanje ter drugih meril in pogojev (v nadaljevanju podrobnejših PIP za posamezne PNR), so opredeljeni v členih 110–122.
(4) Javne površine so površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. Praviloma se urejajo na območjih z namensko rabo: prometne površine (PC, PŽ, PO), trgi, parki (ZP), športni parki in igrišča (ZS), mestni gozdovi – gozdovi s posebnim namenom (GP), celinske vode (VC), zelene obvodne površine (ZDo), druge zelene površine (ZD), pokopališča (ZK).
(5) Na območjih veljavnih OPPN so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče PNR.
Preglednica 1: Prikaz območij in površin namenske rabe prostora.
Zaporedne številke posameznih območij PNR so hkrati tudi zaporedne številke podrobnejših PIP za posamezne PNR, določenih v členih 110–122. Za zaporednimi številkami posameznih območij PNR so navedene okrajšave za posamezne PNR, ki se uporabljajo v tem odloku.
+----------+--------------------+------------------------------+
|  OBMOČJA |OBMOČJA PODROBNEJŠE |                              |
|  OSNOVNE |NAMENSKE RABE       |Podrobnejše površine PNR      |
| NAMENSKE +--------------------+                              |
|   RABE   |Površine PNR        |                              |
+----------+--------------------+------------------------------+
|    I.    |S – OBMOČJA         |                              |
|  OBMOČJA |STANOVANJ           |                              |
| STAVBNIH +--------------------+------------------------------+
| ZEMLJIŠČ |SS – stanovanjske   |1. SSo – urbana stanovanjska  |
|          |površine            |pozidava raznolike tipologije |
|          |                    +------------------------------+
|          |                    |2. SSs – urbana prostostoječa |
|          |                    |stanovanjska pozidava         |
|          |                    +------------------------------+
|          |                    |3. SSn – urbana strnjena      |
|          |                    |stanovanjska pozidava         |
|          |                    +------------------------------+
|          |                    |4. SSv – urbana               |
|          |                    |večstanovanjska pozidava      |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |SB – stanovanjske   |5. SBv – urbana               |
|          |površine za posebne |večstanovanjska pozidava za   |
|          |namene              |posebne namene                |
|          |                    +------------------------------+
|          |                    |6. SBs – stanovanjska         |
|          |                    |prostostoječa pozidava za     |
|          |                    |posebne namene                |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |SK – površine       |7. SKs – površine             |
|          |podeželskega        |podeželskega naselja          |
|          |naselja             +------------------------------+
|          |                    |8. SKk – površine kmetij      |
|          |                    +------------------------------+
|          |                    |9. SKg – površine kmetijskih  |
|          |                    |objektov                      |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |10. SP – površine   |                              |
|          |počitniških hiš     |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |C – OBMOČJA         |                              |
|          |CENTRALNIH          |                              |
|          |DEJAVNOSTI          |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |11. CU – osrednja   |                              |
|          |območja centralnih  |                              |
|          |dejavnosti – mestno |                              |
|          |jedro Novega mesta  |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |12. CD – območja    |13. CDi – območja dejavnosti  |
|          |centralnih          |izobraževanja, vzgoje in      |
|          |dejavnosti          |športa                        |
|          |                    |13. CDz – območja zdravstva   |
|          |                    +------------------------------+
|          |                    |14. CDk – območja kulturnih   |
|          |                    |dejavnosti                    |
|          |                    +------------------------------+
|          |                    |15. CDv – območja verskih     |
|          |                    |objektov s pripadajočimi      |
|          |                    |ureditvami                    |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |I – OBMOČJA         |                              |
|          |PROIZVODNIH         |                              |
|          |DEJAVNOSTI          |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |16. IP – površine   |17. IPp – površine za         |
|          |za industrijo       |obdelavo in predelavo lesa    |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |18. IG –            |19. IGp – površine za         |
|          |gospodarske cone    |proizvodnjo in storitve       |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |20. IK – površine   |                              |
|          |za kmetijsko        |                              |
|          |proizvodnjo         |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |B – POSEBNA OBMOČJA |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |21. BT – površine   |                              |
|          |za turizem          |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |22. BC – športni    |                              |
|          |centri              |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |23. BD – površine   |                              |
|          |drugih območij      |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |Z – OBMOČJA ZELENIH |                              |
|          |POVRŠIN             |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |24. ZS – površine   |                              |
|          |za rekreacijo in    |                              |
|          |šport               |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |25. ZP – parki      |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |26. ZV – površine   |                              |
|          |za vrtičkarstvo     |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |27. ZD – druge      |28. ZDo – zelene obvodne      |
|          |urejene zelene      |površine                      |
|          |površine            |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |29. ZK –            |                              |
|          |pokopališča         |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |P – OBMOČJA         |                              |
|          |PROMETNIH POVRŠIN   |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |30. PC – površine   |                              |
|          |cest                |                              |
|          |30. PŽ – površine   |                              |
|          |železnic            |                              |
|          |30. PO – druge      |                              |
|          |prometne površine   |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |31. PL – letališča  |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |32. E – OBMOČJA     |                              |
|          |ENERGETSKE          |                              |
|          |INFRASTRUKTURE      |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |33. O – OBMOČJA     |                              |
|          |OKOLJSKE            |                              |
|          |INFRASTRUKTURE      |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |34. F – OBMOČJA ZA  |                              |
|          |POTREBE OBRAMBE V   |                              |
|          |NASELJU             |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |A – POVRŠINE        |                              |
|          |RAZPRŠENE POSELITVE |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |35. Av – površine   |                              |
|          |razpršene poselitve |                              |
|          |v vinogradniških    |                              |
|          |območjih            |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |36. Az – zidanice   |                              |
|          |in vinske kleti v   |                              |
|          |vinogradniških      |                              |
|          |območjih            |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |37. As – površine   |                              |
|          |razpršene poselitve |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |38. Ak – površine   |                              |
|          |razpršene poselitve |                              |
|          |za osamele kmetije  |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |39. Ag – površine   |                              |
|          |razpršene poselitve |                              |
|          |za kmetijske stavbe |                              |
+----------+--------------------+------------------------------+
|    II.   |K – OBMOČJA         |                              |
|  OBMOČJA |KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |                              |
|KMETIJSKIH+--------------------+------------------------------+
| ZEMLJIŠČ |40. K1 – NAJBOLJŠA  |                              |
|          |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |41. K2 – DRUGA      |                              |
|          |KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |                              |
+----------+--------------------+------------------------------+
|   III.   |G – GOZDNA          |                              |
|  OBMOČJA |ZEMLJIŠČA           |                              |
|  GOZDNIH +--------------------+------------------------------+
| ZEMLJIŠČ |42. Gg – gozd       |                              |
|          |gospodarskega       |                              |
|          |pomena              |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |Gp – gozd s         |43. Gpn – gozd s posebnim     |
|          |posebnim namenom,   |namenom                       |
|          |primestni gozd      +------------------------------+
|          |                    |44. Gpp – primestni gozd      |
|          |                    +------------------------------+
|          |                    |45. Gpr – gozd s posebnim     |
|          |                    |namenom – rezervat            |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |46. Gv – varovalni  |                              |
|          |gozd                |                              |
+----------+--------------------+------------------------------+
|    IV.   |V – POVRŠINSKE VODE |                              |
|  OBMOČJA +--------------------+------------------------------+
|   VODA   |47. VC – celinske   |                              |
|          |vode                |                              |
+----------+--------------------+------------------------------+
|    V.    |L – OBMOČJA         |                              |
|  OBMOČJA |MINERALNIH SUROVIN  |                              |
|  DRUGIH  +--------------------+------------------------------+
| ZEMLJIŠČ |48. LN – površine   |                              |
|          |nadzemnega          |                              |
|          |pridobivalnega      |                              |
|          |prostora            |                              |
|          +--------------------+------------------------------+
|          |34. f – OBMOČJA ZA  |                              |
|          |POTREBE OBRAMBE     |                              |
|          |ZUNAJ NASELIJ       |                              |
+----------+--------------------+------------------------------+
69. člen
(Splošni PIP glede dopustne izrabe prostora)
(1) Dopustna izraba prostora je določena za območje posamezne EUP z zahtevano absolutno površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo uporabi in delovanju objektov.
(2) Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin je kot odstotni delež zahtevane absolutne površine glede na celotno površino EUP določena v podrobnejših PIP za posamezno EUP.
(3) V EUP, kjer odstotni delež zahtevane absolutne površine odprtih zelenih ali drugih površin ni določen, se glede dopustne izrabe prostora upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet prostorske ureditve.
(4) Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb.
3.2 Namembnost, dejavnosti, lega, velikost in oblikovanje objektov ter ureditev, parcelacija
70. člen
(Splošni PIP o namembnosti)
Namembnost območja EUP je določena z dopustnimi dejavnostmi na posameznih PNR.
71. člen
(Splošni PIP o vrstah dopustnih dejavnosti)
(1) Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v preglednicah, ki so v členih 110–122. Dopustne dejavnosti so v preglednicah opredeljene na podlagi predpisov, nekatera poimenovanja so poenostavljena ali združujejo več kategorij iz predpisov. V primerih, ko v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna podkategorija dejavnosti, je to v členih 110–122 posebej navedeno.
Preglednica 2: Pojasnilo povezav med poimenovanjem dopustnih dejavnosti v tem odloku in poimenovanjem v predpisu o klasifikaciji dejavnosti
+--------------------------+-----------------------------------+
|Poimenovanje dopustnih    |Dejavnosti, navedene v predpisu o  |
|dejavnosti v tem odloku   |klasifikaciji dejavnosti           |
+--------------------------+-----------------------------------+
|kmetijstvo                |A kmetijstvo in lov, gozdarstvo,   |
|                          |ribištvo                           |
+--------------------------+-----------------------------------+
|izkoriščanje mineralnih   |B rudarstvo                        |
|surovin                   |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|predelovalne, proizvodne, |C predelovalne dejavnosti          |
|industrijske dejavnosti   |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|oskrba z energijo         |D oskrba z električno energijo,    |
|                          |plinom in paro                     |
+--------------------------+-----------------------------------+
|– oskrba z vodo           |E oskrba z vodo; ravnanje z        |
|– odvajanje in čiščenje   |odplakami in odpadki; saniranje    |
|odpadne vode              |okolja                             |
|– ravnanje z odpadki      |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|gradbeništvo              |F gradbeništvo                     |
+--------------------------+-----------------------------------+
|trgovina ter storitvene   |G trgovina; vzdrževanje in         |
|dejavnosti                |popravila motornih vozil           |
+--------------------------+-----------------------------------+
|promet in skladiščenje    |H promet in skladiščenje           |
+--------------------------+-----------------------------------+
|gostinstvo in turizem     |I gostinstvo                       |
+--------------------------+-----------------------------------+
|poslovne dejavnosti       |J informacijske in komunikacijske  |
|                          |dejavnosti                         |
|                          |K finančne in zavarovalniške       |
|                          |dejavnosti                         |
|                          |L poslovanje z nepremičninami      |
|                          |M strokovne, znanstvene in tehnične|
|                          |dejavnosti                         |
|                          |N druge raznovrstne poslovne       |
|                          |dejavnosti                         |
+--------------------------+-----------------------------------+
|dejavnosti javne uprave   |O dejavnost javne uprave in        |
|                          |obrambe; dejavnost obvezne socialne|
|                          |varnosti                           |
+--------------------------+-----------------------------------+
|izobraževanje             |P izobraževanje                    |
+--------------------------+-----------------------------------+
|zdravstvo in socialno     |Q zdravstvo in socialno varstvo    |
|varstvo                   |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|kulturne, razvedrilne,    |R kulturne, razvedrilne in         |
|rekreacijske in športne   |rekreacijske dejavnosti            |
|dejavnosti                |                                   |
+--------------------------+-----------------------------------+
|druge dejavnosti          |S druge dejavnosti                 |
|                          |T dejavnost gospodinjstev z        |
|                          |zaposlenim hišnim osebjem;         |
|                          |proizvodnja za lastno rabo         |
|                          |U dejavnost eksteritorialnih       |
|                          |organizacij in teles               |
+--------------------------+-----------------------------------+
(2) Če je obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z dopustno dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNR ali EUP, se šteje, da je takšna obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev dopustna dejavnost v posamezni PNR ali EUP.
(3) Na območjih PNR, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava) s povečanjem uporabne površine do 20%. To se ob upoštevanju drugih določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja.
72. člen
(Splošni PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen)
(1) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje objektov (stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov), ki so navedeni v podrobnejših PIP za PNR ali EUP.
(2) V EUP so na površinah PNR dopustne gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNR določena v Prilogi 1a (Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi objekti po posameznih vrstah PNR) in Prilogi 1b (Preglednica z dovoljenimi enostavnimi objekti po posameznih vrstah PNR), če izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(3) V EUP so na površinah PNR poleg objektov iz prvega in drugega odstavka tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni:
– dopustnim dejavnostim, ki so določene v podrobnejših PIP za posamezno površino PNR,
– spremljajočim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP,
– drugim dejavnostim, za katere se s podrobnejšim načrtovanjem ali projektno dokumentacijo utemelji, da izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih dejavnosti v EUP in so skladne s pretežno namensko rabo, s pogoji oblikovanja ter pogoji varstva okolja.
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je v EUP na površinah PNR dopustna gradnja objektov GJI, komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne dediščine in obrambi.
(5) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je v EUP dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, če so objekti skladni s pogoji oblikovanja in pogoji varstva okolja.
(6) Ne glede na določila prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena ni dopustna gradnja tistih objektov, ki so kot nedopustni določeni v PIP za PNR ali PIP za EUP.
73. člen
(Splošni PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del)
(1) Gradnje so gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in odstranitve objektov. Gradnje so dopustne na območjih PNR skladno s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
(2) Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s področja ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varovanje zdravja. Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega režima ali varovanih vrednot okolja in narave, vzpostavljenega na podlagi predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja.
(3) Odstranitve so dopustne na območjih PNR, skladno ali ne v nasprotju s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN. Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le, če je v ta namen pridobljeno soglasje pristojnega organa.
(4) Nadomestne gradnje objektov so dopustne na isti lokaciji oziroma z zamikom, vendar vsaj na 50% tlorisa obstoječega objekta. Zamik od prvotne lokacije objekta je dopusten v okviru gradbene parcele prvotnega objekta, če:
– zaradi geoloških razmer gradnja na prvotni lokaciji ni možna,
– se z večjim odmikom od ceste izboljša prometna varnost,
– je objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi in odloki,
– iz drugih upravičenih razlogov (požarni, sanitarni in drugi) gradnja na istem mestu ni možna.
(5) Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne ali niso v nasprotju s splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti, skladne s predpisi o graditvi objektov.
(6) Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave. Na vseh območjih PNR je dopustna gradnja GJI skladno s PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno s PIP za posamezno PNR ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
(7) Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne arhitekture in dediščinskih objektov ter območij prednost pred novogradnjami, pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski kontekst.
(8) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru), je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen objekta, ki mu je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah k objektom razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja NO in EO ob smiselnem upoštevanju določb 79. člena tega odloka, pri čemer je dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so dopustni na površini PNR z enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov na gradbeni parceli razpršene gradnje.
(9) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov.
(10) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, so do odstranitve ali legalizacije (če je ta možna pod pogoji tega odloka) dopustni odstranitev in redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in okolje.
(11) Na območjih, za katere se pripravi OPPN, so pred sprejemom OPPN na obstoječih gradbenih parcelah dopustni naslednji posegi:
– redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter rekonstrukcije, dozidave obstoječih objektov,
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na obstoječih gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov in ograj,
– gradnja kmetijsko-gozdarskih objektov na obstoječih gradbenih parcelah kmetije kot nadomestitve obstoječih objektov,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja,
– novogradnje, vendar le tiste, ki so določene v PIP za posamezno EUP.
(12) Na območjih EUP z oznako X, na katerih je predvidena kompleksna gradnja manjšega obsega, se gradbeno dovoljenje za gradnjo izda na podlagi:
– načrta gradbenih parcel s točkami za zakoličbo za celoten EUP, s prikazom interne dostopne poti do vseh gradbenih parcel; načrt gradbenih parcel se pripravi ob upoštevanju faktorja izrabe prostora (FZ, FI) za posamezno območje PNR z oznako X,
– odmere zemljiških parcel za dostopne in interne ceste oziroma poti v samostojne zemljiške parcele, ki jim je določena vrsta rabe – pot in
– prikaza načina priključevanja vseh gradbenih parcel na GJI in pridobljenega gradbenega dovoljenja za GJI.
74. člen
(Splošni PIP o legi objektov)
(1) Pri določanju lege objektov se upoštevajo regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ali razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so:
– regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od površin, namenjenih zasebni rabi,
– gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji,
– gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost gradbene parcele,
– kjer regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le-te povzamejo iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju; postavitev stavb mora slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja ali ulice.
(2) Pri določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora, tako da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem objekta čim manjša.
(3) Odmiki od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene glede na določila tega odloka v zvezi z regulacijskimi črtami in v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste.
(4) Odmiki od mej sosednjih zemljišč:
– stavbe (nad terenom in pod njim) morajo biti, razen v primeru gradnje v nizu, od meje sosednjih gradbenih parcel oddaljene najmanj 4,0 m;
– objekti GJI se lahko gradijo do meje sosednjih gradbenih parcel;
– na območjih proizvodnih dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti in posebnih območij, morajo biti nove stavbe od meje navedenih območij oddaljene najmanj 5,0 m;
– odmiki objektov so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča;
– odmiki enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni v 79. členu tega odloka.
(5) Medsebojni odmiki med objekti: od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
75. člen
(Splošni PIP o gradbenih parcelah)
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela, ki se ji določi velikost, lega in oblika. Za gradnjo stavbe na predhodno določeni gradbeni parceli se preveri ustreznost njene velikosti, lege in oblike.
(2) Velikost gradbene parcele se določi tako:
– da se na gradbeni parceli opredeli površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne parkirne in manipulacijske površine, površine, namenjene zagotavljanju požarne varnosti, in zelene površine, opredeljene glede na namen gradnje,
– da se upošteva s tem odlokom določene faktorje FZ in FI, minimalne odmike od posestnih meja ter splošne PIP o legi objektov,
– na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v mestnem jedru) površin iz prve alineje te točke ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se parkirne, manipulacijske in zelene površine zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.
(3) Lega in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti:
– dostop do javne ceste,
– minimalno zahtevano komunalno opremo,
– skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP,
– skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča,
– mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.
(4) Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je dopustna pod pogojem, da se nove parcele oblikujejo na podlagi določil tega odloka in da je za vse parcele možno zagotoviti dostop do javne ceste.
(5) Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe gradnje GJI.
(6) Širina gradbene parcele na strani, ki meji na javni prostor, se prilagaja tipični širini v posameznem naselju.
(7) Stavbam, zgrajenim na podlagi veljavnega dovoljenja za graditev objektov, in stavbam, zgrajenim pred letom 1967, ki pridobivajo uporabno dovoljenje, se določi gradbena parcela, ki poleg stavbišča obsega zemljišča, nujna za uporabo stavbe, kot so določena z drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(8) V postopkih določanja gradbenih parcel obstoječim stavbam, ki gradbene parcele še nimajo določene, se gradbena parcela glede na namembnost objekta določi v površini, ki omogoča rabo objekta ali stavbe ali sklopa objektov z zunanjimi ureditvami.
76. člen
(Splošni PIP o velikosti in oblikovanju objektov)
(1) Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka prilagodijo tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.
(2) Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki se rekonstruirajo.
(3) Pri določanju višine stavb se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti.
(4) Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe, tako da se oblikuje gabaritno in oblikovno poenoten objekt. Pri nadzidavah se varuje silhueto naselja.
(5) Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine temnih barv (opečne, sive, grafitno sive, rjave, črne), na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta.
(6) Kritine v območjih brez javnega vodovoda morajo biti le opečne ali nebarvane betonske, odvisno od tipologije gradnje v območju. Dopustne so travnate strehe. Osvetlitev mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Na strešinah se dopusti namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena streh. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice.
(7) Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali).
(8) Barve fasad: ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega pohištva.
(9) Ob javnih površinah se ob upoštevanju regulacijskih črt zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča.
(10) Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen tistih, pri katerih gradnja kleti ne bi bila skladna z določili tega odloka.
(11) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
(12) Faktor izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za posamezno PNR. Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb. Kadar FI in FZ nista določena s tem odlokom, se glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov.
(13) Podrobnejši PIP glede oblikovanja objektov so opredeljeni v preglednicah v členih 110–122.
(14) Odstopanja od splošnih PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna:
– za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN,
– pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena in pomembnejših nestanovanjskih objektih,
– skladno s PIP za PNR in EUP,
– kadar se z različnostjo poudari pomembno drugačen program objekta v prostoru,
– kadar se glede na pomen objekta vzpostavi nova prostorska dominanta,
– kadar se ustvarjajo nove povezave ali odprte površine v prostoru (cestni koridorji, trgi ipd.).
77. člen
(Splošni PIP o oblikovanju okolice objektov, zasaditvah in urejanju odprtih površin)
(1) Na vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti. V okolici objektov v javni rabi in na območjih stanovanj je prepovedano uporabljati visokoalergene vrste in vrste rastlin, ki imajo strupene plodove ali druge dele.
(2) Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Pri urejanju okolice objektov se upošteva obstoječa konfiguracija terena. Na posamezni parceli za stanovanjsko gradnjo so dopustni nasipi in vkopi do največ 3,0 m.
(3) Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Oporni zidovi so dopustni le do višine 1,5 m, in sicer le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko to tehnično ni izvedljivo. Gradnja višjega opornega zidu je dopustna le v primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav, v območjih, pretežno namenjenih gospodarskim dejavnostim, kadar gre za ukrep varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in kadar gre za legalizacijo objektov, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, mora biti njegovo oblikovanje obvezno predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se predpiše arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave.
(4) Za tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo kakovostni, trajni materiali in se zagotovi kakovostno oblikovanje. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Ni dopustna uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov.
(5) Območje tlakovanega dela gradbene parcele je treba, ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji, v čim večji meri tlakovati s propustnimi materiali. Načrtovati je treba prostorske ureditve za zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(6) V primeru urejanja tlakovanih površin s površino, večjo od 300 m2, se preveri vpliv na vodni režim na podlagi hidrološko-hidravličnega izračuna.
(7) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(8) Pri urejanju zelenih površin je treba:
– upoštevati značilnosti terena, predvsem topologijo, mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano vegetacijo,
– zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico,
– zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami,
– upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda.
(9) Na javnih odprtih površinah je treba obstoječa drevesa in živice ohranjati. Obrežne drevnine ni dopustno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jih je treba nadomestiti oziroma sanirati. Za izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves je treba izdelati načrt zavarovanja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti ob upoštevanju vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa zasaditev izvajati skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih prostorskih ureditev.
(10) Na območju naselij se drevesna vegetacija v čim večji meri ohranja.
(11) Minimalni pogoji za gradnjo v vplivnem območju obstoječe in načrtovane vegetacije so: v primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim sistemom. Minimalna netlakovana odprtina za prehajanje zraka in vode je 3,0 m2 na drevo. Ta površina ne sme biti povozna. Kadar to tehnično ni izvedljivo, je dopustna drugačna oblika ureditev za zračenje in vlaženje tal.
(12) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je najmanj 2,0 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno.
(13) Gradbišča ni dopustno organizirati na vplivnem območju obstoječih dreves. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni izvedljivo, je treba z načrtom zavarovanja predvideti ustrezne varnostne ukrepe in zagotoviti sanacijo poškodovanih dreves oziroma nadomestitev uničenih dreves s primerljivo vrsto, in sicer z vsaj 10-letno in petkrat presajeno sadiko.
(14) Obstoječe drevorede je treba ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je treba nadomestiti z enako vrsto in z uporabo najmanj 10-letnih, petkrat presajenih, drevoredno vzgojenih sadik z višino debla, primerljivo z drugimi drevesi v drevoredu.
(15) Zasaditve površin v javni rabi morajo vključevati drevesno in grmovno vegetacijo, pri čemer so minimalni pogoji naslednji:
– parkirišča na nivoju terena: 1 funkcionalno drevo z višino krošnje najmanj 2,5 m na 5 parkirnih mest; drevesa morajo biti po parkirišču enakomerno razporejena,
– ob mestnih vpadnicah se zasadijo drevoredi; praviloma se zasajajo obojestranski drevoredi, enostranski pa le v primerih, ko je profil ceste tako določen s tem odlokom, in v primerih, v katerih zaradi prostorske utesnjenosti to ni mogoče,
– zasaditve javnih površin je treba izvajati s funkcionalnimi drevesi ali soliterji.
(16) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostnozdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in sol. Minimalni pogoji so:
– na javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin,
– pri drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst (topol in vrba z izjemo obvodnega prostora in jesenolistni javor) in vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin,
– na ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le avtohtona vegetacija,
– uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah ter v okviru zelenic ob objektih namenjenih javni rabi.
(17) Za pridobitev dovoljenja s področja graditve objektov oziroma izvedbo posegov je treba izdelati krajinsko-arhitekturne rešitve, ki so sestavni del projektne dokumentacije za urejanje:
– površin v sklopu novogradenj in celovitih prenov uličnega prostora,
– javnih zelenih površin, drugih (neprometnih) površin v javni rabi oziroma površin ob objektih v javni rabi,
– zelenih in drugih površin v skupni rabi na območjih, za katera se pripravi OPPN.
78. člen
(Splošni PIP o urejanju odprtih, zelenih in drugih površin)
(1) Za vsako stanovanje v stavbi s šest ali več stanovanji je treba zagotoviti najmanj 15 m2 zelenih površin. Od tega mora biti najmanj 2,5 m2 površin namenjenih za počitek stanovalcev, najmanj 5,0 m2 površin zagotovljenih za igro z žogo za potrebe večjih otrok in mladostnikov ter najmanj 7,5 m2 površin namenjenih in urejenih za igro mlajših otrok (do 12 let), in sicer 4,0 m2 za igralne površine (opremljeno igrišče) in 3,5 m2 za zelene površine.
(2) Površine za igro mlajših otrok so lahko oddaljene od stanovanj do 100 m, površine za igro večjih otrok in mladostnikov pa do 300 m.
(3) Najmanjša priporočljiva velikost otroškega igrišča je 200 m2, najmanjša priporočljiva velikost igrišča za igro večjih otrok in mladostnikov pa 1000 m2. Igrišča za igro otrok morajo biti odmaknjena od prometnic.
(4) Za stanovanjsko stavbo za posebne namene se zagotovi na vsako posteljo najmanj 8 m2 zelenih površin.
(5) Če na gradbeni parceli stavbe s šestimi ali več stanovanji ni prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnih zelenih površin, mora investitor manjkajoče zelene površine, razen površin za mlajše otroke (7,5 m2 na stanovanje), zagotoviti na drugi ustrezni lokaciji, ki je od stavbe oddaljena največ 200 m, tako da bo stanovalcem omogočena njihova trajna uporaba.
(6) Normativi iz zgornjih odstavkov se ne uporabljajo, kadar se nova stanovanja (do pet stanovanj) pridobijo z rekonstrukcijo obstoječih stavb na območju naselja in kadar se nova stanovanja pridobivajo na območjih, ki se urejajo z veljavnimi OPPN, navedenimi v 140. členu tega odloka.
(7) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa kakovostna drevesa, ki imajo pomembno vlogo v prostoru, se odstranjena drevesa praviloma nadomestijo na območju gradbene parcele novega objekta v skladu z njegovo namembnostjo in obsegom zelenih površin na parceli. Pri tem se uporabijo najmanj 10-letne petkrat presajene sadike dreves.
(8) Ozelenitev parkirnih mest ne nadomešča zahtevane ozelenitve gradbene parcele objekta.
(9) Površine v javni rabi in dostopi do javnih objektov ter parkirne površine se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
(10) S tem členom določene površine odprtih, zelenih ali drugih površin so minimalne. Lahko so tudi večje, če je tako določeno s PIP za PNR ali EUP.
79. člen
(Splošni PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti (v nadaljevanju NO in EO) se razvrščajo skladno s predpisom, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v nadaljevanju uredba) in ne smejo presegati dimenzij, ki so določene v uredbi. Gradnja NO in EO je dopustna, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz uredbe, splošne PIP iz tega člena ter PIP za PNR, EUP in preglednici v prilogah 1a in 1b.
(2) Objekti za lastne potrebe: Na gradbenih parcelah, ki pripadajo stavbi, se lahko zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste, kar ne velja za garaže in nadstreške, ki pri enostanovanjski stavbi v skupni površini ne smejo presegati 60 m2, vendar največ toliko objektov, da ni presežena meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbenih parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežna meja faktorja zazidanosti. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, razen rezervoarja za utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive tekočine in pline.
(3) Ograje: Pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih oziroma značilnih obstoječih ograj. Praviloma se uporabljajo žične ali lesene ograje. Zidovi niso dopustni, razen če so oblikovani kot del objekta. Medsosedske ograje v naseljih ne smejo presegati 1,80 m. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljene najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev ograje treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(4) Škarpe in podporni zidovi: Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Upoštevajo se kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(5) Pomožni infrastrukturni objekti: Dopustna je gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ki so potrebni za normalno funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega odloka. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravneh hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske preveritve ter utemeljitve, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz okoliških objektov. Palisade, lovilne mreže in prostoviseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno moteči. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(6) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti:
– Na območju enega kmetijskega gospodarstva se lahko zgradi največ po en pomožni kmetijsko-gozdarski objekt iste vrste, kar ne velja za gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, kozolec, rastlinjak in silos, ki se jih lahko zgradi toliko, kot je potrebno za obratovanje kmetije. Zgrajeni so lahko kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente. Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, razen obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine, ki morata biti od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m. Ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je odmik obore za rejo divjadi in ograje za pašo tudi manjši oziroma se ju lahko postavi na posestno mejo.
– Poleg območja stavbnih zemljišč kmetije se pomožni kmetijsko-gozdarski objekti lahko gradijo tudi v območju 20 m pasu kmetijskih zemljišč, ki obkrožajo območje stavbnih zemljišč kmetije pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi in da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. Izven omenjenega območja se na kmetijskih in gozdnih zemljiščih lahko gradijo enostavne kmetijsko-gozdarske prometnice, ograje za pašo živine, obora za rejo divjadi, rastlinjak, čebelnjak, krmišče, molzišče in kozolec. V tem območju gradnja novih kozolcev ni dopustna. Dopustna je rekonstrukcija in nadomestna gradnja kozolcev obstoječih dimenzij na istih lokacijah oziroma se jih lahko prestavi v radiju 30 m, če se s tem izboljša raba kmetijskih zemljišč.
– Čebelnjaki zunaj območij kmetij so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov, stacionarnih ali prenosnih, morajo biti določene tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red, da je investitor vpisan v priznano rejsko organizacijo za kranjsko čebelo.
– Na kmetijskih zemljiščih je dopustna ureditev zadrževalnikov vode in zbiralnikov padavinske vode za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč in napajanja živine. Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč. Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dopustno razen v primeru obore za rejo divjadi, ograje za pašo živine in fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč. Gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov je v primerih, skladnih s predpisi, dopustna tudi na nestavbnih zemljiščih, če ni v nasprotju z varstvenimi režimi in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij okolja in narave.
(7) Začasni objekti: Začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno dostopna, priključeni morajo biti na razpoložljive že obstoječe priključke objektov javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se jih postavi v središčih naselij, ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt se lahko postavi samo na že urejene tlakovane površine. Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi, se lahko postavi le za čas turistične sezone. Začasni objekt, namenjen prireditvi, se lahko postavi le za čas prireditve, vendar ne za več kot trideset dni. Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo senčniki enotne barve. Začasni gostinski objekti na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine. Začasni enostavni objekti za skladiščenje nevarnih snovi se gradijo v skladu s predpisi, ki urejajo področje skladiščenja nevarnih snovi. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(8) Spominska obeležja: Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(9) Objekti za oglaševanje: Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno postavljati v skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju ter ob upoštevanju naslednjih pogojev – objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na:
– zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine,
– fasadah objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico površine fasade,
– drevesih, zelenicah, parkih ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe ali načrtovane zelenice ali parke,
– javnih površinah (pločnikih, zelenicah, trgih ipd.), kjer bi postavitev ovirala osnovno namembnost površine,
– zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto mesta, vasi, kompleksa ali objekta,
– zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva,
– cestnih priključkih,
– površinah, ki služijo kot interventne poti.
Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(10) Urbana oprema: Nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, konfini in drugi elementi urbane opreme se oblikujejo po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter kakovostne oziroma značilne okoliške pozidave. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo.
(11) Vsi NO in EO morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru gradbene parcele oziroma EUP. Dopustna višina nadzemnih objektov je samo pritličje, brez kleti. Strehe pomožnih objektov morajo biti enake kot nad osnovno stavbo, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) ter druge kritine se lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj primerna. Če je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme strehe v smeri daljše stranice. Strešne frčade niso dopustne. Postavitev pomožnega objekta ne sme ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati minimalnih potrebnih površin za parkiranje.
(12) Na celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
(13) Gradnja NO in EO je na območjih veljavnih OPPN, sprejetih pred začetkom veljavnosti tega odloka, dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je v skladu s PNR.
(14) Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(15) Pri gradnji NO in EO se smiselno upoštevajo PIP o legi in oblikovanju objektov in o oblikovanju okolice, zasaditvah in urejanju odprtih površin.
80. člen
(Pridobitev strokovnih rešitev za prostorske ureditve)
(1) Obveznost pridobitve strokovnih rešitev z javnim natečajem ali pridobitve najmanj dveh ali več variantnih rešitev za prostorske ureditve je določena v posebnih PIP za posamezne EUP.
(2) Za druge prostorske ureditve je pridobitev strokovnih rešitev z javnim natečajem obvezna, če je določena s predpisi o javnih natečajih.
3.3 Prometna, okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura
81. člen
(Splošni PIP za gradnjo GJI)
(1) GJI se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi.
(2) Posegi na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI.
(3) Vodi GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen.
(4) Ob upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Vodi in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje.
(6) Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno.
(7) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(8) Vode GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba praviloma izvesti podzemno, če to ni v nasprotju z varstvenimi režimi varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(9) Linijsko GJI se načrtuje čimbolj racionalno, v skupnih infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čimbolj se izogiba območjem kulturne dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij.
82. člen
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje cestnega omrežja)
(1) Načrtovanje in gradnja nove ter vzdrževanje obstoječe prometne infrastrukture morajo potekati skladno s predpisi s področja prometa.
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, na preostalih območjih pa skladno z določili tega odloka.
(3) Površine cest so namenjene gradnji in urejanju javnih cest. Gradnja parkirišč, poti za pešce in kolesarje, cestnih priključkov, zasaditve in urejanje obcestnega zelenja so dopustni v skladu z določili tega odloka tudi izven površin cest. Dopustna je gradnja bencinskih servisov, namenjenih javni oskrbi z gorivom. V stavbah bencinskih servisov je dopustna spremljajoča trgovska in gostinska dejavnost ter dejavnost avtopralnic.
(4) Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom ali upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov s skupnim priključkom. Gradnja dovozov in priključkov, ki niso GJI ter nekategoriziranih cest in poljskih poti, je dopustna na vseh PNR, če ni v nasprotju z režimi varstva.
(5) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti na zaključku obračališča.
(6) V varovalnih pasovih obstoječih cest je gradnja novih objektov in naprav dopustna v skladu z določili tega odloka in ob soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih objektih so dopustna redna in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist.
(7) V naseljih je treba skladno s predpisi o javnih cestah ob javnih cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo.
(8) Javnim cestam na območju občine so določeni minimalni PIP glede prečnih profilov. V grafičnem prikazu izvedbenega dela odloka, v poglavju 5. Prikaz prostorsko izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest, je na karti P1 (Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil) prikazano omrežje javnih cest, za katere so določeni minimalni PIP za prečne profile. Prečni profili so določeni javnim cestam na območju UN Novo mesto, javnim cestam na območju UN za Birčno vas, Gabrje, Otočec, Stopiče in Velike Brusnice ter javnim cestam na območju ostalih naselij in izven naselij.
(9) Javne ceste na območju urbanističnega načrta Novega mesta se delijo na obvozne mestne ceste, primarne mestne ceste, povezovalne mestne ceste in sekundarne mestne ceste. V grafičnem prikazu izvedbenega dela odloka, v poglavju 5. Prikaz prostorsko izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest, je na karti P2a (Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil na območju UN Novo mesto) prikazano omrežje javnih cest na območju UN Novo mesto, za katere je na karti P2b (Prečni profili javnih cest na območju UN Novo mesto) glede na vrsto javne ceste določen minimalni prečni profil.
(10) Javne ceste na območju urbanističnih načrtov za naselja Birčna vas, Gabrje, Otočec, Stopiče in Velike Brusnice se delijo na primarne ceste, povezovalne ceste in sekundarne ceste. V grafičnem prikazu izvedbenega dela odloka, v poglavju 5. Prikaz prostorsko izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest, je na karti P3a (Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil na območju UN za naselja Velike Brusnice, Stopiče in Gabrje) in karti P3b (Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil na območju UN za naselji Otočec in Birčna vas) prikazano omrežje javnih cest, za katere je na karti P3c (Prečni profili javnih cest na območju UN) glede na vrsto javne ceste določen minimalni prečni profil.
(11) Javne ceste na območju ostalih naselij in izven naselij se delijo na se ostale državne ceste (RC – regionalne ceste, RT – regionalne turistične ceste), na lokalne ceste (LC – lokalne ceste) in ostale ceste (JP – javne poti). V grafičnem prikazu izvedbenega dela odloka, v poglavju 5. Prikaz prostorsko izvedbenih pogojev za prečne profile javnih cest, je na karti P4a (Pregledna situacija javnih cest, za katere je določen prečni profil na območju ostalih naselij in izven naselij) prikazano omrežje javnih cest, za katere je na karti P4b (Prečni profili javnih cest na območju ostalih naselij in izven naselij) ob upoštevanju razvrstitve ceste glede na njeno funkcijo (dostopna cesta, zbirna in povezovalna cesta) glede na vrsto javne ceste določen minimalni prečni profil.
(12) Na cestah, ki jim minimalni prečni profil v prejšnji točki tega člena ni določen, se na:
– glavnih in regionalnih cestah vzpostavlja standard vsaj minimalnega prečnega profila za javno cesto na območju potekov skozi naselja v naslednjem profilu: vozišče 2 x 3,00 do 3,25 m, robni pas 2 x 0,25 m, varovalni pas 0,50 m oziroma 1,00 m, kolesarska steza 2 x 1,00 m in hodnik za pešce 2 x 1,50 m in
– lokalnih cestah vzpostavlja standard vsaj minimalnega profila za javno cesto z voziščem 2 x 2,75 m izven naselij; v naseljih 2 x 3,0 m glede na prometne obremenitve pa tudi kolesarska steza širine 2 x 1,50 m in hodnik za pešce širine 1,50 m.
(13) Odstopanja od minimalnega standarda so v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih možnosti, kjer je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev, na odsekih, kjer ožji profili zagotavljajo večjo varnost v prometu (manjša hitrost) in na odsekih, kjer je z ukrepi prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči primerljive prometne cilje.
(14) Lokalna kolesarska omrežja so predvidena na območjih večjih naselij in Novega mesta. Na območju Novega mesta se kolesarske povezave urejajo ob pomembnejših prometnicah in mestnih povezovalnih cestah ter se navežejo na državno kolesarsko omrežje. Projektiranje kolesarskega omrežja se izvaja skladno s študijami za kolesarske in pešpoti Novega mesta, v povezavi s prometnimi študijami in študijami mestnih obvoznih in drugih pomembnejših cest.
(15) Omrežja pešpoti in kolesarskih povezav (stez oziroma poti) se navezujejo na javne zelene površine, parke, igrišča in otroška igrišča, trge, pomembnejše objekte in se opremijo z urbano opremo prostora:
– z javno razsvetljavo (razen na območju gozdov in tam, kjer javna razsvetljava ni potrebna oziroma njena namestitev ni skladna z vizijo urejanja prostora ali s smernicami sektorjev),
– z drevoredi oziroma drugo zasaditvijo glede na v tem odloku določene profile posamezne prometnice,
– v Novem mestu in pomembnejših naseljih pa mestoma tudi z razširitvami javnega prostora – s počivališči, ki se uredijo kot peščene ali (na območjih bolj strnjene pozidave) tlakovane površine, opremljene z urbano opremo za sedenje in počitek (klopi in mize, smetnjaki, pitniki, stojala za kolesa ipd.),
– z drugo urbano opremo prostora (usmerjevalne in info table, konfini ali ograje za preprečevanje vdora motornega prometa na te površine ipd.).
(16) Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je treba obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je treba upoštevati naslednja izhodišča:
– čim bolj racionalen posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin z učinkovito saniranim in oblikovanim gozdnim robom,
– sanacija obrežne vegetacije pri regulacijskih ureditvah z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov in ekoloških značilnosti območja,
– prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki,
– oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest – priključki, rampe, deviacije),
– zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti,
– obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe z možnostjo ponovne uporabe (zunanje brežine nasipov).
(17) Sočasno z rekonstrukcijami ali novogradnjami cestnega omrežja se uredi postajališča javnega potniškega prometa, predvsem na območjih obstoječe pozidave v večjih naseljih, med večjimi naselji in njihovimi zaledji ter na območjih novih pozidav in širitev naselij.
(18) Pri gradnji mostov preko Krke se zagotavlja taka svetla višina mostne konstrukcije, da bo omogočena plovba po Krki.
(19) Izpusti cestne padavinske kanalizacije, ki so speljani v reko Krko na območju Novega mesta, ne smejo biti vidni, praviloma morajo biti zgrajeni podzemno in z iztokom pod gladino vode.
83. člen
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli zagotoviti zadostno število parkirnih mest (PM). Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v mestnem jedru) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se PM zagotavljajo na skupnih, v ta namen zagotovljenih površinah.
(2) Pri večstanovanjskih stavbah je treba čim več PM zagotavljati v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah, tako da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.
(3) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.
(4) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5 PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin.
(5) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj.
(6) PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba odstraniti na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.
(7) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je možno na območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti.
(8) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.
(9) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
(10) Na vseh javnih parkiriščih je treba skladno s predpisi zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.
(11) Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba zagotoviti 5% PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za funkcionalno ovirane osebe.
(12) Če posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.
(13) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, je treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Zagotovi se vsaj 20% od števila zahtevanih PM iz prve točke tega odloka, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(14) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce.
(15) Če posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnosti objektov ali dejavnosti pri izračunu PM upošteva naslednje minimalno število PM:
Preglednica 3: Število zahtevanih PM po vrstah objektov
+---------------------------+----------------------------------+
|Vrste objektov             |Število PM                        |
+---------------------------+----------------------------------+
|1. STAVBE                  |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|11100 Enostanovanjske      |2 PM/stanovanje                   |
|stavbe                     |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|11210 Dvostanovanjske      |1,5 PM/stanovanje                 |
|stavbe                     |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|11221 Tri- in              |1,5 PM/stanovanje                 |
|večstanovanjske stavbe     |dodatno 10% na terenu za          |
|                           |obiskovalce                       |
+---------------------------+----------------------------------+
|11222 Stanovanjske stavbe  |1PM/stanovanje                    |
|z oskrbovanimi stanovanji  |od tega 10% na terenu za          |
|(oskrbovana stanovanja)    |obiskovalce                       |
+---------------------------+----------------------------------+
|11300 Stanovanjske stavbe  |1PM/12 postelj                    |
|za posebne namene          |                                  |
|(dijaški, mladinski domovi |                                  |
|ipd.)                      |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|11300 Stanovanjske stavbe  |1PM/4 postelje                    |
|za posebne namene          |                                  |
|(študentski domovi,        |                                  |
|internati)                 |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|11300 Stanovanjske stavbe  |1PM/7 postelj                     |
|za posebne namene (domovi  |                                  |
|za ostarele, varna hiša)   |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|11300 Stanovanjske stavbe  |1PM/3 stanovanja                  |
|za posebne namene (za      |                                  |
|socialno ogrožene osebe;   |                                  |
|za izvajanje socialnih     |                                  |
|programov, ki vključujejo  |                                  |
|bivanje)                   |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12111 Hotelske in podobne  |1PM/3 sobe                        |
|stavbe za kratkotrajno     |                                  |
|nastanitev (hotel,         |                                  |
|prenočišča, penzioni)      |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12112 Gostilne,            |1PM/6 sedežev in                  |
|restavracije, točilnice,   |1PM/tekoči meter točilnega pulta  |
|bari                       |ne manj kot 2PM                   |
+---------------------------+----------------------------------+
|12120 Druge gostinske      |1PM/10 sob                        |
|stavbe za kratkotrajno     |                                  |
|nastanitev (mladinska      |                                  |
|prenočišča)                |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12201 Stavbe javne uprave  |1PM/30 m2                         |
+---------------------------+----------------------------------+
|12202 Stavbe bank, pošt,   |1PM/30 m2                         |
|zavarovalnic (pisarniški   |                                  |
|in upravni prostori ter    |                                  |
|druge storitve)            |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12203 Druge upravne in     |1PM/30 m2                         |
|pisarniške stavbe (mešani  |                                  |
|poslovni programi)         |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12301 Trgovske stavbe      |1PM/50 m2                         |
|(trgovina lokalna pod 500  |ne manj kot 2 PM                  |
|m2)                        |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12301 Trgovske stavbe      |1PM/80 m2                         |
|(trgovina z                |ne manj kot 2PM                   |
|neprehrambenimi izdelki)   |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12301 Trgovske stavbe      |1PM/35 m2                         |
|(nakupovalni center do     |                                  |
|2500 m2)                   |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12301 Trgovske stavbe      |1PM/30 m2                         |
|(nakupovalni center nad    |                                  |
|2500 m2)                   |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12301 Trgovske stavbe      |1PM/40 m2                         |
|(odprte in pokrite         |                                  |
|tržnice)                   |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12304 Stavbe za druge      |1PM/30 m2                         |
|storitvene dejavnosti      |ne manj kot 2PM                   |
|(obrtno servisne           |                                  |
|dejavnosti: frizer, urar,  |                                  |
|čistilnica, fizioterapija, |                                  |
|avtopralnice, lekarne      |                                  |
|ipd.)                      |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12301 Trgovske stavbe      |1PM/30 m2                         |
|(večnamenski trgovsko      |                                  |
|zabaviščni, poslovni       |                                  |
|centri)                    |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12303 Bencinski servisi    |1PM/30 m2 prodajnih površin       |
|                           |ne manj kot 3PM                   |
+---------------------------+----------------------------------+
|12410 Postaje, terminali,  |1PM/50 m2* od teh najmanj 30% za  |
|stavbe za izvajanje        |avtobuse                          |
|elektronskih komunikacij:  |*število PM upošteva tudi značaj  |
|stavbe in terminali na     |objekta in dostop do javnega      |
|železniških in avtobusnih  |prometa                           |
|postajah ter z njimi       |                                  |
|povezane stavbe            |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12510 Industrijske stavbe  |1PM/30 m2 površine                |
|(do 200 m2)                |ne manj kot 2PM                   |
+---------------------------+----------------------------------+
|12510 Industrijske stavbe  |1PM/50 m2 površine                |
|(več kot 200 m2)           |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12510 Industrijske stavbe  |6PM/popravljalno mesto            |
|(delavnice za servis       |                                  |
|motornih vozil)            |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi  |1PM/150 m2 površine               |
|in skladišča (skladišča s  |                                  |
|strankami)                 |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi  |ne manj kot 3PM                   |
|in skladišča (skladišča    |                                  |
|brez strank)               |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12520 Rezervoarji, silosi  |1PM/80 m2 površine                |
|in skladišča (razstavni in |                                  |
|prodajni prostori)         |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12610 Stavbe za kulturo in |1PM/5 sedežev                     |
|razvedrilo                 |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12620 Muzeji in knjižnice  |1PM/80 m2                         |
+---------------------------+----------------------------------+
|12630 Stavbe za            |1PM/učilnico                      |
|izobraževanje in           |od teh najmanj 12 za kratkotrajno |
|znanstvenoraziskovalno     |parkiranje staršev                |
|delo (osnovne šole)        |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12630 Stavbe za            |1,25PM/učilnico                   |
|izobraževanje in           |                                  |
|znanstvenoraziskovalno     |                                  |
|delo (srednje šole)        |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12630 Stavbe za            |1PM/7 učencev                     |
|izobraževanje in           |od teh najmanj 10 za kratkotrajno |
|znanstvenoraziskovalno     |parkiranje staršev                |
|delo (posebne šole za      |                                  |
|ovirane v razvoju)         |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12630 Stavbe za            |1PM/25 m2                         |
|izobraževanje in           |                                  |
|znanstvenoraziskovalno     |                                  |
|delo (visoke šole)         |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12630 Stavbe za            |1PM/10 otrok                      |
|izobraževanje in           |od teh najmanj 12 za kratkotrajno |
|znanstvenoraziskovalno     |parkiranje staršev                |
|delo (otroški vrtci)       |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12640 Stavbe za zdravstvo  |1PM/5 postelj                     |
|(bolnišnice)               |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12640 Stavbe za zdravstvo  |1PM/35 m2                         |
|(zdravstveni dom,          |ne manj kot 2PM                   |
|ambulante, veterinarske    |                                  |
|ambulante)                 |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12640 Stavbe za zdravstvo  |1PM/150 m2                        |
|(zavetišče za živali)      |ne manj kot 2PM                   |
+---------------------------+----------------------------------+
|12650 Športne dvorane s    |1PM/30 m2, od tega 20% PM za      |
|prostori za gledalce       |avtobuse                          |
+---------------------------+----------------------------------+
|12650 Športne dvorane      |1PM/15 m2                         |
|(večnamenske dvorane,      |                                  |
|pretežno namenjene         |                                  |
|razvedrilu, wellness,      |                                  |
|fizioterapija, fitnes      |                                  |
|ipd.)                      |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12714 Druge nestanovanjske |1PM/80 m2                         |
|kmetijske stavbe           |                                  |
|12713 Stavbe za spravilo   |                                  |
|pridelka                   |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12721 Stavbe za            |1PM/20 m2                         |
|opravljanje verskih        |                                  |
|obredov                    |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|12722 Pokopališke stavbe   |1PM/600 m2                        |
|in spremljajoči objekti    |ne manj kot 10PM                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|2. GRADBENI INŽENIRSKI     |                                  |
|OBJEKTI                    |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|24110 Športna igrišča      |1PM/200 m2 površine igrišč        |
|(stadion in pd.)           |od tega 20% PM za avtobuse        |
+---------------------------+----------------------------------+
|24122 Drugi gradbeni       |1PM/600 m2                        |
|inženirski objekti za      |                                  |
|šport, rekreacijo in       |                                  |
|prosti čas (park)          |                                  |
+---------------------------+----------------------------------+
|24204 Pokopališča          |1PM/600 m2                        |
|                           |ne manj kot 10PM                  |
+---------------------------+----------------------------------+
84. člen
(Splošni PIP za ureditve za promet na notranjih vodah)
Na reki Krki je dopustna plovba za prevoz potnikov in blaga s plovili na motorni pogon na odseku Krke od Drske oziroma Bršljinskega potoka do Seidlovega mlina, s tehničnimi omejitvami plovil in omejitvami glede sezone plovbe v povezavi z dolžino odseka, na katerem je plovba dopustna. Za potrebe vodnega prometa se uredijo pristani na Loki, v Irči vasi, na Pugljevi ulici, v Portovalu, na Medičevi ulici, v bližini Kandijskega mostu, ob izteku Resslove ulice na Kandijsko cesto in na ulici V Ragov log ter se omogoči organizirana plovba v turistične namene v skladu z Odlokom o določitvi plovbnega režima na reki Krki (Uradni list RS, št. 75/06). Kot plovna pot je določena tudi trasa od Mačkovca do Otočca, vendar le za plovila brez motornega pogona. Na trasi plovne poti se lahko uredijo vstopi in izstopi za čolne. Vsi posegi in plovba se lahko izvajajo v soglasju službe, pristojne za varstvo narave.
85. člen
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja)
(1) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni rabi.
(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode oziroma drugih vodov GJI je treba zagotoviti ustrezen odmik.
(3) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje, kapnica, cisterna.
(4) Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od utrjenih površin.
(5) Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema.
(6) Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa.
86. člen
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje kanalizacijskega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Kanalizacija se praviloma gradi v ločenem sistemu.
(3) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno.
(4) Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna priključitev, morajo biti priključeni na kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Če priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko na podlagi soglasja upravljavca kanalizacijskega omrežja dovoli začasno ali trajno odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane ter evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(5) Odpadne vode iz vseh obstoječih in predvidenih objektov na območjih, na katerih ni urejeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba odvajati v male čistilne naprave ali nepretočne greznice. Male čistilne naprave in greznice morajo biti redno vzdrževane in evidentirane pri izvajalcu javne službe za odvajanje in čiščenje odpadne vode.
(6) Na območjih, na katerih razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba zagotoviti bogatenje podtalnice s ponikanjem čiste padavinske vode s strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne ali tehnološke potrebe.
(7) Kjer ponikanje padavinske vode ni možno, se le-ta v skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja odvaja v padavinsko kanalizacijo oziroma v obstoječi mešani sistem kanalizacije.
(8) Padavinske vode z zasebnih površin ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje javnih površin.
(9) Padavinske vode s streh in utrjenih površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na sosednje gradbene parcele brez soglasja lastnika takega zemljišča.
(10) Trase in jaški kanalizacijskih vodov morajo praviloma potekati oziroma biti locirani izven vozišča, kadar pa to ni možno, morajo biti jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil.
(11) Z namenom zaščite reke Krke je na mešanem kanalizacijskem sistemu Novega mesta treba zgraditi zadrževalne bazene za zadrževanje najbolj onesnažene odpadne vode v času padavin.
(12) Če prostorske razmere to omogočajo, morajo biti čistilne naprave umeščene v prostor tako, da bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin in da lokacija omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. Iztok iz čistilne naprave mora ustrezati predpisanim vrednostim.
(13) Izpusti padavinske vode, ki so speljani v reko Krko na območju Novega mesta, ne smejo biti vidni, praviloma morajo biti zgrajeni podzemno in z iztokom pod gladino vode.
87. člen
(Splošni PIP za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati v zabojnikih za komunalne odpadke.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke mora biti praviloma v objektu ali na gradbeni parceli objekta, ki mu pripada in praviloma ni na javni površini. Če to zaradi danosti prostora ni možno, se v soglasju s pristojnim občinskim organom za gospodarjenje z odpadki in lastnikom zemljišča določi zbirno mesto na drugem ustreznem zemljišču. Zbirno mesto mora biti praviloma zaščiteno z nadstrešnico na utrjeni površini.
(3) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro prometno dostopna.
(4) Za ločeno zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih locirajo ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij). Praviloma so zbiralnice postavljene na utrjenih površinah javnega značaja z zabojniki za ločene frakcije. Ekološki otok se tlakuje in mora biti dobro dostopen. Lahko se ogradi in nadkrije.
(5) Zbiranje in prevzemanje vseh vrst ločenih frakcij in začasna hramba posameznih frakcij do rednega prevzema ali do prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ter odstranjevanje se vrši v zbirnem centru. Zbirni center je namenjen tudi zbiranju kosovnih odpadkov. Na območju zbirnega centra se lahko uredi zbiralnica nevarnih frakcij.
(6) Ureditve za zbiranje odpadkov morajo biti umeščene v prostor ob upoštevanju namembnosti stičnih območij in površin. Njihova ureditev in oblikovanje morata biti usklajena s preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta mesta, objekti in ureditve ne bodo vidno moteči.
(7) Zbiranje in predelava gradbenih odpadkov je predvidena na za to določeni deponiji v Rajnovščah. Kadar se sanira opuščeni površinski kop, je dopustna sanacija z odlaganjem inertnih gradbenih odpadkov. Po končanem odlaganju je treba zagotoviti sanacijo z rekultivacijo ali sprožitvijo naravne sukcesije v smeri zaraščanja zasutih površin – način sanacije se določi glede na rabo in značilnosti prostora v okolici. V primeru naravnih ali drugih nesreč je dopustno odlaganje ruševin na za to urejenih površinah.
(8) Viški zemeljskih izkopov in njihova priprava za ponovno uporabo po postopku z oznako R10, ki nastanejo pri gradnjah, se lahko odlagajo na kmetijskih površinah in gozdnih zemljiščih (na območjih krčitve za kmetijske namene), za kar mora investitor pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(9) Površina za stresanje snega v Krko in ostale vodotoke se uredi skladno z zahtevami služb, pristojnih za ohranjanje narave in upravljanje voda, ter ob upoštevanju varnostnih in okoljevarstvenih omejitev.
88. člen
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja)
Pri načrtovanju in gradnji prenosnega in distribucijskega plinovodnega omrežja je treba zagotoviti varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi.
89. člen
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Elektroenergetsko omrežje visoke, srednje in nizke napetosti se na območju naselja praviloma gradi v podzemni izvedbi. Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti na območju naselja zgrajeno praviloma v kabelski kanalizaciji. Odstopanja so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(2) Izven območja naselja je dopustna tudi gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega omrežja.
(3) Elektroenergetsko omrežje, kadar se gradi v nadzemni izvedbi, praviloma ne sme potekati v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante z javnih površin.
(4) Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi tako:
– da v čim manjši možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru ter
– da so izpolnjene zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Za gradnjo objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja.
(6) V koridorjih daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne materiale.
(7) Razdelilne transformatorske postaje na območjih stanovanj, centralnih dejavnosti, zelenih površin, proizvodnih dejavnosti in posebnih območij se morajo izvesti v skladu s sodobnimi principi z uporabo takšne tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero, da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta ter da se vse stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v elektroenergetsko omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli.
(8) Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti praviloma umeščajo v večje objekte. Treba je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju. Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje in podobno.
(9) Gradnja sistemov za izrabo sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih gradbenih parcelah pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(10) Javne površine morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine ter okoliških objektov. Pri tem se upoštevajo določbe predpisov v povezavi s preprečevanjem svetlobnega onesnaženja.
90. člen
(Splošni PIP za gradnjo malih vodnih elektrarn)
(1) Obstoječe lokacije mlinov in žag se lahko izkoristijo za male vodne elektrarne, če se z njihovo ureditvijo prispeva k prenovi ali revitalizaciji objektov kulturne dediščine.
(2) Režim na malih vodnih elektrarnah mora biti usklajen z zahtevami pristojnih služb za upravljanje voda, ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine ter skladen tudi s širšim interesom.
91. člen
(Splošni PIP za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. Na izvenmestnih območjih je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Gradnja objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov RTV Slovenije in Telekoma Slovenije je dopustna na način, ki ne prekinja teh povezav.
(3) Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča na lokacije izven območij varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih območjih pa se lahko umeščajo le na nestanovanjske objekte in to na način, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih,
– objekti in naprave mobilne telefonije se praviloma umeščajo na lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine; izjemoma je objekte in naprave mobilne telefonije možno locirati znotraj objektov in območij kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete varovane lastnosti dediščine,
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno umeščati tudi na območja in v objekte, namenjene trgovski, industrijski, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti,
– objekte in naprave mobilne telefonije se mora v čim večji meri umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave,
– objekte in naprave mobilne telefonije je dopustno postaviti na kmetijska in gozdna zemljišča tako, da je čim manj okrnjena njihova raba oziroma njihova proizvodna funkcija,
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba umestiti na vidno čim manj izpostavljene lokacije,
– objekte in naprave mobilne telefonije je treba na izpostavljenih legah, območju kulturne dediščine, na območju izjemne krajine in območju prepoznavnosti v odprtem prostoru umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši, prednostno se umeščajo v obstoječe objekte, vendar na način, da ne zmanjšujejo njihovih vrednosti,
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije, tako da je čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani oziroma arhitekturni in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali druge dele objektov) in da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči.
92. člen
(Splošni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih obstoječe GJI)
(1) Varovalni pasovi posameznih objektov GJI, če posebni predpisi s področja posamezne GJI ne določajo drugače, znašajo na vsako stran:
– avtoceste 40 m, hitre ceste 35 m, glavne ceste 25 m, regionalne ceste 15 m, lokalne ceste 8 m, javne poti 6 m in državne kolesarske steze 5 m, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta,
– glavne železniške proge in regionalne železniške proge 200 m ter industrijskega tira 80 m, merjeno od osi skrajnih tirov,
– prenosnega elektroenergetskega daljnovoda nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 25 m in nazivne napetosti 110 kV 15 m, prosto zračnega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 10 m ter kabliranega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV 5 m, merjeno od osi skrajnih vodov,
– prenosnega plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več 100 m, distribucijskega plinovoda z obratovalnim tlakom, manjšim od 16 bar in večjim od 1 bar 30 m in drugega distribucijskega plinovoda, manjšega od 1 bar 5 m, merjeno od osi voda,
– vodovoda, kanalizacije, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugimi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist (razen priključkov nanje), znaša 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda.
(2) Pri vseh posegih v prostor v varovalnem pasu avtoceste je zaradi zagotavljanja možnosti za širitev avtoceste treba zagotoviti odmik najmanj 7 m obojestransko od roba cestnega sveta.
(3) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
(4) Za vsak poseg v varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca GJI.
(5) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja nad 1 kV je prepovedana gradnja objektov, v katerih se lahko nahaja vnetljiv material, na parkiriščih pod daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale.
(6) Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je 2 m, v primeru morebitnih odstopanj pa so potrebne posebne tehnične rešitve in uskladitev s pristojnimi službami, ki upravljajo komunalne vode in javne odprte površine.
(7) Kmetijska dejavnost je omejena v varovalnem pasu 2,5 m na vsako stran osi plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več. V tem pasu je prepovedano:
– saditi rastline, katerih korenine segajo več kot 1 m globoko,
– obdelovati zemljišče, globlje kot 0,5 m pod površino oziroma manj kot 0,5 m nad temenom cevi,
– postavljati opore, namenjene kmetijstvu in sadjarstvu.
(8) Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt, v varovalnem pasu, izdajajo upravljavci teh objektov. Gradnja oddajnikov v razdalji 2,0 km od nadzorno-merilnega sprejemnika je dopustna le na podlagi soglasja Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije.
(9) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov na območju občine zunaj cone letališča Novo mesto v Prečni je treba upoštevati omejitve zaradi zračnega prometa. Zunaj cone letališča se za ovire štejejo:
– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča objekti, inštalacije in naprave, ki so višje od 100 m ali so višje od 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča,
– objekti, inštalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje alineje in so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, inštalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m.
(10) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov je treba upoštevati zračne poti, pod katerimi se za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
(11) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za zračni promet, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
93. člen
(Splošni PIP za prostorski razvoj na varovanih območjih predvidene GJI)
(1) Za gradnjo v varovalnem koridorju GJI je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe.
(2) Varovalni koridor posameznih objektov GJI znaša:
– vzdolž nadzemnega elektroenergetskega voda za napetostni nivo od 35 kV do 110 kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 15 m, za napetostni nivo 220 kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 25 m ter za napetostni nivo 400 kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 25 m,
– vzdolž podzemnega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV in 110 kV, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 5 m,
– za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom 10 bar in več, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 5 m,
– za plinovodno omrežje z obratovalnim tlakom manj kot 10 bar ter dimenzije 250 mm in več, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 3 m,
– za vodovodno omrežje dimenzije 400 mm in več, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 3 m,
– za kanalizacijsko omrežje dimenzije 1200 mm in več, merjeno levo in desno od načrtovane osi voda 5 m,
– za državne ceste znaša 25 m, za lokalne ceste 20 m, za javne poti 12,5 m, za kolesarske poti 10 m od načrtovane osi.
94. člen
(Splošni PIP glede minimalne komunalne opreme in priključevanja objektov na GJI)
(1) Gradnja objektov (razen objektov GJI) je dopustna na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih ali gradbenih parcelah, določenih k obstoječim objektom.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dopustna tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe opremljanje zemljišča izvaja skladno z določili predpisov o graditvi objektov ali če tako določa posebni predpis.
(3) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo stanovanjske stavbe, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(4) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo nestanovanjske stavbe na območju naselja, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(5) Šteje se, da je zemljišče komunalno opremljeno za gradnjo nestanovanjske stavbe izven območja naselja, če ima zagotovljeno lastno oskrbo s pitno vodo, lastno oskrbo z električno energijo, lastno čiščenje odpadnih voda in dostop do javne ceste. Če je komunalno zemljišče na območju, kjer je mogoča priključitev na omrežje GJI, se vrsta infrastrukture, na katero je mogoča priključitev, šteje za minimalno komunalno opremo.
(6) Priključitev objekta na omrežje GJI, določeno s tem odlokom ali drugim predpisom o minimalni komunalni opremi, je obvezna, če je obveznost priključitve predpisana s predpisom o izvajanju GJI in zagotovljena tehnična možnost priključitve.
(7) Zagotavljanje odvajanja odpadne vode se s soglasjem pristojnega upravljavca javnega omrežja za odvajanje voda lahko začasno ali stalno zagotovi z uporabo individualnih sistemov za odvajanje odpadne vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica).
(8) Če nestanovanjska stavba na območju naselja ali izven naselja glede na namen za normalno obratovanje ne potrebuje oskrbe s pitno vodo ali električne energije ali odvajanja odpadnih voda, se takšna komunalna oprema ne šteje za minimalno komunalno opremo.
(9) Najkasneje v šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključijo na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
3.4 Ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obramba
3.4.1 Prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine
95. člen
(Varstvo kulturne dediščine)
(1) Za posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine.
(2) Za posege v EUP je treba pridobiti pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, če je tako določeno v prostorsko izvedbenih pogojih za to enoto.
(3) Za kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika se pripravi »konservatorski načrt«, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja.
(4) Na območjih kulturne dediščine so dopustni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki:
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(5) Območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov so prikazana v Prikazu stanja prostora.
96. člen
(Kulturni spomenik)
(1) Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in določb konkretnega akta o njegovi razglasitvi.
(2) Za posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru neskladja določb tega odloka s soglasjem organa, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, upošteva soglasje slednjega.
97. člen
(Registrirana kulturna dediščina)
(1) Prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote in prepoznavne značilnosti registrirane kulturne dediščine.
(2) V registrirano kulturno dediščino se lahko posega na način, da se upošteva in ohranja njene varovane vrednote.
(3) Pri stavbni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine).
(4) Pri naselbinski registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov naselja),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.).
(5) V območjih kulturne krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(6) Pri vrtnoarhitekturni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– kompozicija zasnove (oblika, struktura, velikost, poteze),
– kulturne sestavine (grajeni objekti, parkovna oprema, skulpture),
– naravne sestavine, ki so vključene v kompozicijo (vegetacija, voda, relief itd.),
– funkcionalna zasnova v povezavi s stavbno dediščino oziroma stavbami in površinami, ki so pomembne za delovanje celote,
– podoba v širšem prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
– oblikovna zasnova drevoredov (dolžina, drevesne vrste, sadilna razdalja, sistem zasajanja itd.),
– ekološke razmere, ki so potrebne za razvoj in obstoj drevja,
– rastišče,
– posamezna drevesa (preprečevanje obsekavanja, poškodb itd.).
(7) Pri memorialni registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(8) V območjih zgodovinske krajine se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– avtentična lokacija prizorišč zgodovinskih dogodkov,
– preoblikovanost reliefa zaradi zgodovinskih dogajanj, morebitne grajene strukture, vsa gradiva in konstrukcije,
– zemeljske plasti z morebitnimi ostalinami,
– memorialna plastika, likovna oprema in vsi pomniki.
(9) Pri arheološki registrirani kulturni dediščini se varujejo arheološke ostaline in njihov vsebinski in prostorski kontekst.
(10) Pri drugi registrirani kulturni dediščini se ohranjajo varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
98. člen
(Registrirana arheološka dediščina)
(1) Poleg upoštevanja določb iz prvega, drugega in devetega odstavka prejšnjega člena na območjih arheoloških najdišč, ki so registrirana kulturna dediščina, velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
(2) Izjemoma so v registrirana arheološka najdišča dovoljeni posegi, kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi enega od pogojev:
– v fazi priprave PGD dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, se izvede arheološke raziskave in rezultate upošteva pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji),
– v okviru postopka priprave OPPN se izvede arheološke raziskave v smislu natančne določitve vsebine in sestave najdišča.
99. člen
(Vplivno območje kulturne dediščine)
(1) V vplivnem območju kulturnega spomenika velja pravni režim varstva, kot ga opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika.
(2) V vplivnih območjih registrirane kulturne dediščine velja naslednji pravni režim varstva:
– ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine,
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne dediščine.
(3) Dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
3.4.2 Ohranjanje narave
100. člen
(Splošni PIP za ohranjanje narave)
(1) Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine. Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določeni s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z določbami teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe za varovanje narave.
(2) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti.
(3) Za posege na teh območjih je treba pridobiti naravovarstveno soglasje.
3.4.3 Varstvo okolja in naravnih dobrin
101. člen
(Splošni PIP za trajnostno rabo virov in energije)
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju, in če niso v nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi.
102. člen
(Splošni PIP za varstvo zraka)
(1) Pri posameznih virih prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno zaščito ali sanacijo. Pri zasnovi nove zazidave je treba upoštevati tudi prevetrenost prostora in vzpodbujanje lokalne cirkulacije zraka.
(2) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa večja zaposlitvena območja na površinah za industrijo (IP), površinah gospodarskih con (IG), na večjih območjih centralnih dejavnosti (CD), namenjenih javni rabi in na večjih stanovanjskih območjih povezavo z javnim potniškim prometom. Večja poselitvena in zaposlitvena območja ob železniški povezavi se navežejo na to omrežje, vzpostavi se javni železniški potniški promet.
(3) Vse novogradnje morajo upoštevati opredeljeni energetski standard, s čimer se zmanjša raba energije in onesnaženost zraka v občini.
103. člen
(Splošni PIP za varstvo voda)
(1) Za gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
(2) Pri načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(3) Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge vodotoka.
(4) Za gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(5) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na območju.
(6) Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda ter za ohranjanje narave.
(7) Pri poseganju v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč, ki v naseljih znašajo 15 m in zunaj naselij 40 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda (Krka) ter 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki), razen v primerih, kot jih določajo predpisi o vodah. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda. Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(8) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih ter obvodnih organizmov.
104. člen
(Splošni PIP za varstvo tal in kmetijskih zemljišč)
(1) Pri gradnji objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(2) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru:
– rekultivacije tal,
– nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali
– zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.
105. člen
(Splošni PIP za varstvo gozdov)
(1) V večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dopustijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda in gozdnega prostora.
(2) Umeščanje energetskih objektov in naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute.
(3) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji.
(4) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov ugotovi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(5) Nove stanovanjske in industrijske objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. Odmik je potreben poleg zagotavljanja funkcij gozdov tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov.
(6) Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(7) Ograditev posameznih delov gozda ni dopustna, razen v primerih, ki so določeni s predpisi o gozdovih.
(8) Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem načrtu.
(9) Pri izbiri najprimernejšega izmed alternativnih predlogov se pri vseh posegih v gozdove poleg zgoraj navedenih kriterijev upošteva tudi kriterij najmanjše izgube rastiščnega in sestojnega potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti ekoloških in socialnih funkcij.
(10) Na območju gozdov je dopustna:
– izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,
– izvedba gozdnih učnih poti,
– priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije,
– postavitev stalne gozdne žičnice,
– ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov, stojišč za začasne dovoze čebel na pašo na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišč za začasne dovoze čebel na pašo,
– postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je taka postavitev predvidena z lovsko-gojitvenim načrtom.
(11) Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:
– ureditev planinskih in sprehajalnih poti ter trim stez po obstoječih poteh,
– gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom,
– postavitev premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji.
(12) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če posegi v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
(13) Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je treba zagotoviti naslednje minimalne odmike:
– gradnja stavb v pasu 25 m od gozdnega roba ni dopustna brez soglasja pristojne javne gozdarske službe,
– drugi objekti, posegi in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1 m,
– če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov, zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega roba.
(14) V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcije gozdov in gozdnega prostora.
(15) Za graditev objektov ter posege v gozd in gozdni prostor je treba pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije ne glede na namensko rabo v občinskem prostorskem načrtu.
(16) Na površinah gozdov so dopustne krčitve gozda v kmetijske namene v primerih, ki jih določajo predpisi o gozdovih. Na izkrčenih površinah za kmetijske namene se za dovoljevanje posegov v prostor smiselno uporabljajo določila PIP za kmetijska zemljišča po tem odloku.
106. člen
(Splošni PIP za varstvo pred hrupom)
(1) Varstvo pred hrupom v občini se izvaja na podlagi občutljivosti posameznih območij osnovne oziroma PNR. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Na poselitvenih območjih se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za stanovanjske površine za posebne potrebe (SB), druga območja centralnih dejavnosti, namenjena za zdravstvo (CDz) in površine za turizem (BT), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom ter za območja proizvodnih dejavnosti (I) in površine drugih območij (BD), v katerih se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(3) Za površine cest (PC), površine železnic (PŽ), letališča (PL), heliporte in za območja komunikacijske infrastrukture (T), območja energetske infrastrukture (E), območja okoljske infrastrukture (O) in območja za potrebe obrambe (F) se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
(4) Na območju krajine se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom, razen za območja zelenih površin (Z), za katere se določa III. stopnja varstva pred hrupom.
(5) Na zavarovanih območjih, določenih v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave, se določa I. stopnja varstva pred hrupom (mirno območje na prostem), pri čemer morajo biti v skladu z omejitvami, določenimi v predpisih o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. V občini velja I. stopnja varstva pred hrupom na zavarovanem območju Mihovska jama.
(6) Ne glede na določila prvih štirih odstavkov tega člena mora biti na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom.
(7) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je treba pridobiti dovoljenje organa, ki ima pristojnost na podlagi predpisov.
(8) Pri novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(9) V enotah urejanja prostora, v katerih je s tem odlokom določena podrobnejša namenska raba za poselitev (S, C, B, I, Z in A), upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja avtoceste, glede na že izvedene oziroma načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito pred hrupom na območjih podrobnejše namenska rabe S, C, B, I, Z in A je obveznost investitorjev. Pri načrtovanju ureditev ob avtocesti je potrebno upoštevati veljavne predpise na področju ocenjevanja in urejanja hrupa v okolju, določanja mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju in na področju zvočne zaščite stavb. Za enote urejanja prostora, ki se urejajo z OPPN in za gradnjo novih stanovanjskih ali drugih za hrup občutljivih objektov v oddaljenosti do 300 m od osi avtoceste obojestransko morajo investitorji ob pripravi prostorskega akta oziroma projektne dokumentacije zagotoviti oceno obremenjenosti s hrupom in ob upoštevanju predvidenega povečanja prometnih obremenitev v 20-letnem planskem obdobju zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe.
(10) Za dimenzioniranje in oblikovanje morebitnih protihrupnih barier je treba pridobiti celovite strokovne rešitve.
107. člen
(Splošni PIP za varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Viri elektromagnetnega sevanja so visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik, radar ter druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje.
(2) Novogradnja objekta, ki je vir elektromagnetnega sevanja ali rekonstrukcija obstoječega objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmernih obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(3) Za gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi dovoljenih vrednosti.
(4) Za vse objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega sevanja.
3.4.4 Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
108. člen
(Splošni PIP za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) V zemljišče se ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Ne sme se posegati:
– z zadrževanjem voda, predvsem z gradnjo teras in drugimi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– s posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– z izvajanjem zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– s krčenjem in večjo obnovo gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(2) Projekti za gradnjo objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in njenih derivatov ter energetskih plinov, morajo vsebovati študijo varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območje s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po MSC lestvici. Na celotnem območju občine je obvezna ojačitev prve plošče nad kletjo, tako da stropna konstrukcija zdrži rušenje objektov nanjo.
(4) Za zaklanjanje prebivalstva se gradijo zaklonišča. Zaklonišča osnovne zaščite se morajo graditi v vseh objektih, namenjenih za javno zdravstveno službo z več kot 50 posteljami, vzgojno-varstvene ustanove za več kot 50 otrok; redno izobraževanje za več kot 100 udeležencev izobraževalnega programa, javne telekomunikacijske in poštne centre, nacionalno televizijo in radio, javni potniški, železniški in avtobusni promet (centralne postaje), pomembno energetsko in industrijsko dejavnost. Za vsa nova zaklonišča in za vse posege v obstoječa zaklonišča je obvezna revizija projektne dokumentacije.
(5) V muzejih, galerijah, arhivih ter knjižnicah nacionalnega pomena se gradijo zaklonišča kot depoji.
(6) Na poplavnem območju so prepovedane gradnje in posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na vseh območjih poplav gradnja kleti ni dopustna. Na drugih območjih MONM naj se pri načrtovanju objektov, ki so pod nivojem zemlje (garaže), obvezno preveri gibanje nivoja podtalne vode.
(7) Gradnja na poplavnih in glede na dosegljive podatke ogroženih območjih je dopustna izjemoma pod pogoji pristojne službe za varstvo in upravljanje voda in na podlagi utemeljitve, izdelane s hidrološko-hidravlično analizo. Za gradnje v poplavnih območjih je treba pridobiti soglasje pristojne službe za upravljanje in varstvo voda.
(8) Vse zelene in druge javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja.
(9) Pri graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo.
(10) Na območju tveganj zaradi industrijskih nesreč je treba prostorske ureditve načrtovati tako, da se preprečujejo verižne nesreče, da se preprečuje, zmanjšuje ali zadržuje prenos začetih izrednih dogodkov, zmanjšujejo posledice v primeru nesreč in omogoči uspešno ukrepanje v okviru zaščite in reševanja z zagotavljanjem ustreznih odmikov med dejavnostmi oziroma objekti.
(11) Za primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva, za heliporte in lokacije za sprejem mednarodne pomoči ter za regijski logistični center se upoštevajo določila 62. člena tega odloka.
109. člen
(Splošni PIP za ureditve za obrambne potrebe)
V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost. Na območjih možne izključne rabe posegi ne smejo onemogočati uporabe območja za potrebe obrambe v primeru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposabljanje oziroma so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za potrebe obrambe v zgoraj navedenih primerih takoj vzpostaviti. Obrambne dejavnosti na teh lokacijah morajo biti skladne s predpisi s področja varstva okolja.
3.5 Podrobnejši PIP za posamezne PNR
110. člen
(Podrobnejši PIP za območja stanovanj)
(1) Območja stanovanj – S, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim.
(2) Podrobnejši PIP za urbano stanovanjsko pozidavo raznolike tipologije (SSo):
+-------------------------------------------------------------+
|1. SSo – urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije   |
+-------------------------------------------------------------+
|Druga merila in pogoji:                                      |
|– Pri načrtovanju v okviru OPPN na teh območjih se smiselno  |
|upoštevajo PIP za SSs in/ali SSv in/ali SSn. Določitev,      |
|katere od teh treh PNR se uveljavi v konkretni EUP in kakšno |
|naj bo površinsko razmerje znotraj EUP med njimi, je         |
|predpisana s posebnimi PIP za posamezno EUP.                 |
|– Če to razmerje v EUP ni določeno, je treba vsako od        |
|predpisanih PNR načrtovati v deležu najmanj 20% celotne EUP. |
+-------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za urbano prostostoječo stanovanjsko pozidavo (SSs):
+------------------------------------------------------------+
|2. SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava         |
+------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: eno ali               dvostanovanjska|
|prostostoječa hiša, dvojček                                 |
+----------------------------------+------------+------------+
|2 Faktor izrabe in faktor         |FZ: do 0,40 |FI: do 0,75 |
|zazidanosti na gradbeni parceli:  |            |            |
+----------------------------------+------------+------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  Površine so namenjene bivanju brez  |
|dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, za občasno ali |
|stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih        |
|socialnih skupin ter varstvu otrok. Dopustne so tudi        |
|poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene dejavnosti     |
|(razen vzdrževanja in popravila motornih vozil), gostinstvo |
|in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje, razvedrilo,   |
|šport in rekreacija ter druge dejavnosti (površina          |
|prostorov za dejavnost do 80 m2), ki ne generirajo večjega  |
|tovornega niti večjega osebnega prometa, če so izpolnjeni   |
|naslednji pogoji:                                           |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne    |
|površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi |
|površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe |
|objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;          |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;         |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in  |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij)    |
|glede na obstoječe obremenitve;                             |
|– dejavnosti so dopustne v pritličju stavb, izjemoma so     |
|dejavnosti dopustne tudi v celotni stavbi, če gre za        |
|dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta,     |
|trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo   |
|starejših oseb, varstveni center in podobno.                |
|V stanovanjskih stavbah se dopušča urejanje turističnih     |
|nastanitvenih kapacitet (turističnih sob in apartmajev) pod |
|pogojem, da prevladujoča raba stavbe ostane stanovanjska.   |
+------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:    stanovanjske stavbe, nestanovanjske  |
|stavbe, gradbeno inženirski objekti, če so namenjene/-i     |
|dejavnostim v območju.                                      |
+------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skl   adno s splošnimi PIP o vrstah     |
|dopustnih gradenj in drugih del                             |
+------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                          |
|Gabariti:                                                   |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje   |
|med osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2, izjema je        |
|dvojček, ki je lahko tudi kvadraten. Dopustno je dodajanje  |
|in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat tloris (L, T   |
|ipd. oblike);                                               |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma  |
|ali delno vkopana klet ter etažnost objektov do največ (K)  |
|+ P + 1 + M. Na nagnjenem terenu je klet vsaj delno         |
|vkopana, dopustna etažnost do največ K + P + M. Dopustna je |
|višja etažnost, če je večja višina že značilna za EUP;      |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno   |
|streho je skrit pod kapjo strehe.                           |
|Streha:                                                     |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe ter ravne strehe  |
|in štirikapnice, če so v EUP značilne. Naklon dvokapnih     |
|streh je od 30° do 45°, naklon streh nad objekti sodobne    |
|tipologije in nad pomožnimi objekti pa naj bo nižji;        |
+------------------------------------------------------------+
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi        |
|strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov,    |
|zimskih vrtov, nadstreškov za avto in pred vhodom ter       |
|drugih dozidav;                                             |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma    |
|dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim      |
|naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo     |
|enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so lahko   |
|največ tri frčade.                                          |
|Fasade:                                                     |
|– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev       |
|fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in     |
|oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni.         |
|– Dopustna je uporaba sodobnih oblikovnih pristopov         |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov),    |
|posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.    |
+------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za urbano strnjeno stanovanjsko pozidavo (SSn):
+------------------------------------------------------------+
|3. SSn – urbana strnjena stanovanjska pozidava              |
+------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: hiše v nizu, vrstne hiše             |
+----------------------------------+------------+------------+
|2 Faktor izrabe in faktor         |FZ: do 0,50 |FI: do 1,00 |
|zazidanosti na gradbeni parceli:  |            |            |
+----------------------------------+------------+------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  Površine so namenjene bivanju brez  |
|dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za        |
|občasno ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in   |
|drugih socialnih skupin.                                    |
|Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter          |
|storitvene dejavnosti (razen vzdrževanja in popravila       |
|motornih vozil), gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in  |
|izobraževanje, razvedrilo, šport in rekreacija ter druge    |
|dejavnosti (površina prostorov za dejavnost do 30 m2), ki   |
|ne generirajo večjega tovornega niti večjega osebnega       |
|prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:                 |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne    |
|površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi |
|površinami (vendar ne več kot 10 parkirnih mest) za potrebe |
|objekta – stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;          |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;         |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in  |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij)    |
|glede na obstoječe obremenitve;                             |
|– urbanistična in okoljska utemeljitev v projektni          |
|dokumentaciji za vse dejavnosti razen bivanja;              |
|– dejavnosti so dopustne v pritličju objektov, izjemoma so  |
|dejavnosti dopustne tudi v celotnem objektu, če gre za      |
|dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve, ambulanta,     |
|trgovina na drobno, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo   |
|starejših oseb, varstveni center in podobno.                |
+------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:    stanovanjske stavbe, nestanovanjske  |
|stavbe, gradbeno inženirski objekti, če so namenjene/-i     |
|dejavnostim v območju.                                      |
+------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skl   adno s splošnimi PIP o vrstah     |
|dopustnih gradenj in drugih del                             |
+------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                          |
|Obvezna je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad   |
|objektov v nizih in vrstah. Drugi pogoji:                   |
|– dozidave so dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti      |
|javnemu prostoru, v primeru končnega objekta v nizu in ob   |
|upoštevanju dopustne izrabe ter splošnih pogojev glede      |
|odmikov;                                                    |
|– dozidave na fasadi, ki je obrnjena proti javnemu          |
|prostoru, so dopustne, če se skladnost ulične fasade niza s |
|tem ne poslabša in če se ne presega obstoječe gradbene      |
|linije;                                                     |
|– nadzidave so dopustne, če se uredijo po celotnem nizu,    |
|vrsti;                                                      |
|– zagotovi se skladna prenova niza, vrste oziroma           |
|medsebojna usklajenost posamičnih prenov v nizu.            |
|Gabariti:                                                   |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, dopustno   |
|je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni podolgovat   |
|tloris glede na določila o dopustnih dozidavah za SSn;      |
|– višinski gabarit: dopustna je etažnost do največ (K) + P  |
|+ 1 + M. Na ravnem terenu je dopustna popolnoma ali delno   |
|vkopana klet, na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno |
|vkopana. Dopustna je višja etažnost, če je večja višina že  |
|značilna za območje oziroma EUP.                            |
|Strehe:                                                     |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe ter ravne strehe. |
|Naklon dvokapnih streh je od 30° do 45°; naklon streh nad   |
|objekti sodobne tipologije in nad pomožnimi objekti naj bo  |
|nižji;                                                      |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi        |
|strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov,    |
|zimskih vrtov, nadstreškov za avto;                         |
|– dopustni so strešna okna, enokapne frčade, lahko pa tudi  |
|dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha ob     |
|pogoju, da osnovna streha ostaja enaka drugim v nizu in da  |
|so vse frčade v nizu poenoteno oblikovane. Kritina          |
|celotnega niza je enotna.                                   |
|Fasade:                                                     |
|– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev       |
|fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in     |
|oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni.         |
|– Dopustna je uporaba tudi sodobnih oblikovnih pristopov    |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov),    |
|posebej v kombinaciji z ravnimi ali enokapnimi strehami.    |
+------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za urbano večstanovanjsko pozidavo (SSv):
+--------------------------------------------------------------+
|4. SSv – urbana večstanovanjska pozidava                      |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ve  čstanovanjska prostostoječa hiša,  |
|vila blok, bloki, bloki v nizih, karejih ipd.                 |
+----------------------------+-----+---------------------------+
|2 Faktor izrabe in faktor   |FZ:  |FI je lahko večji v        |
|zazidanosti na gradbeni     |do   |primeru večjega števila    |
|parceli:                    |0,50 |podzemnih etaž, če ni      |
|                            |FI:  |drugih omejitev in če je v |
|                            |do   |posebnih PIP za EUP        |
|                            |2,00 |določena višja etažnost    |
+----------------------------+-----+---------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:   Površine so namenjene bivanju brez   |
|dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi, tudi za občasno  |
|ali stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih      |
|socialnih skupin.                                             |
|Dopustne so tudi poslovne dejavnosti, trgovina ter storitvene |
|dejavnosti, razen vzdrževanja in popravila motornih vozil,    |
|gostinstvo in turizem, kultura, vzgoja in izobraževanje,      |
|razvedrilo, šport in rekreacija ter druge dejavnosti          |
|(površina prostorov za dejavnost do 100 m2), ki ne generirajo |
|večjega tovornega niti večjega osebnega prometa, če so        |
|izpolnjeni naslednji pogoji:                                  |
|– da se za potrebe zaposlenih in obiskovalcev uredijo dodatna |
|parkirišča na skupnih funkcionalnih površinah objekta ali v   |
|kletnih etažah;                                               |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;           |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in    |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij)      |
|glede na obstoječe obremenitve,                               |
|– dejavnosti, ki generirajo obiskovalce, so dopustne v        |
|pritličju stavb, izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v       |
|celotni stavbi, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne  |
|storitve, ambulanta, trgovina na drobno, izobraževanje,       |
|varstvo otrok, varstvo starejših oseb, varstveni center ipd.  |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: s    tanovanjske stavbe, nestanovanjske   |
|stavbe, gradbeno inženirski objekti, če so namenjene/-i       |
|dejavnostim v območju.                                        |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del                               |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Gabariti:                                                     |
|– tlorisni gabariti: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila |
|blok in blok. Dopustno je združevanje blokov v nize, kareje;  |
|– višinski gabarit: do največ 3K + P + 5. Višji gabariti so   |
|dopustni v EUP, kjer je to posebej določeno ali če je večja   |
|višina že značilna za EUP.                                    |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so enokapne in/ali ravne strehe ter dvokapne in    |
|večkapne strehe. Naklon dvokapnih in večkapnih streh je od    |
|30° do 40°; naklon streh nad sodobno oblikovanimi objekti in  |
|nad pomožnimi objekti naj bo nižji;                           |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih ali enokapnih streh z    |
|ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras,          |
|vetrolovov, zimskih vrtov ipd. Dopustni so strešna okna,      |
|strešne terase ipd. Dopustne so enokapne frčade, vse frčade v |
|nizu so poenoteno oblikovane. Kritina celotne stavbe oziroma  |
|niza stavb je enotna.                                         |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad   |
|ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih        |
|elementov so enostavni in oblikovno poenoteni po celi fasadi, |
|nizu oziroma kareju;                                          |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (oblikovanje in       |
|materiali).                                                   |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– Pri izvedbi rednih in investicijskih vzdrževalnih del       |
|(zamenjava stavbnega pohištva, balkonskih ograj, obnova       |
|fasasde in strehe) ali drugih del, ki vplivajo na zunanjo     |
|podobo večstanovanjske stavbe se vgrajuje gradbene elemente   |
|in materiale, ki zagotavljajo enotno in skladno podobo        |
|objekta.                                                      |
|– Dopustna je izvedba nadstrešnic za avtomobile v nizu, kot   |
|en objekt. Konstrukcija je lahka, streha ravna ali enokapna.  |
+--------------------------------------------------------------+
(6) Podrobnejši PIP za urbano večstanovanjsko pozidavo za posebne namene (SBv):
+--------------------------------------------------------------+
|5. SBv – urbana večstanovanjska pozidava za posebne namene    |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: t  ri in večstanovanjska prostostoječa |
|hiša, vila blok, bloki, bloki v nizih, kareji                 |
+----------------------+------+--------------------------------+
|2 Faktor izrabe in    |FZ:   |FI je lahko večji v primeru     |
|faktor zazidanosti na |do    |večjega števila podzemnih etaž, |
|gradbeni parceli:     |0,45  |če ni drugih omejitev in če je  |
|                      |FI:   |v posebnih PIP za EUP določena  |
|                      |do    |višja etažnost                  |
|                      |1,50  |                                |
+----------------------+------+--------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  Površine so namenjene za občasno ali  |
|stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih          |
|socialnih skupin ter spremljajočim dejavnostim. V EUP, kjer   |
|je predviden dom starejših občanov, se dopusti gradnja        |
|varovanih stanovanj uporabne površine manjše od uporabne      |
|površine doma za starejše občane. Dopustne so tudi            |
|spremljajoče dejavnosti in sicer zdravstvo in socialno        |
|varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne       |
|dejavnosti, trgovina in storitvene dejavnosti, gostinstvo in  |
|turizem ter druge dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji      |
|pogoji:                                                       |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne      |
|površine za normalno funkcioniranje dejavnosti vključno z     |
|zadostnimi parkirnimi površinami;                             |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;           |
|– da dejavnosti ne bodo bistveno povečale negativnih vplivov  |
|na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in       |
|drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.                |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: s    tanovanjske stavbe, nestanovanjske   |
|stavbe, gradbeno inženirski objekti, če so namenjene/-i       |
|dejavnostim v območju.                                        |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del                               |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Gabariti:                                                     |
|– tlorisni gabariti: večstanovanjska prostostoječa hiša, vila |
|blok in blok. Dopustno je združevanje blokov v nize in        |
|kareje;                                                       |
|– višinski gabarit: do največ 3K + P + 5. Višji gabariti so   |
|dopustni v EUP, kjer je to posebej določeno ali če je večja   |
|višina že značilna za EUP.                                    |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so enokapne in/ali ravne strehe ter dvokapne in    |
|večkapne strehe. Naklon dvokapnih in večkapnih streh je od    |
|30° do 40°; naklon streh nad sodobno oblikovanimi objekti in  |
|nad pomožnimi objekti naj bo nižji;                           |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih ali enokapnih streh z    |
|ravnimi strehami, predvsem v primeru pokritih teras,          |
|vetrolovov, zimskih vrtov ipd. Dopustni so strešna okna,      |
|strešne terase ipd.                                           |
+--------------------------------------------------------------+
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad   |
|ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih        |
|elementov so enostavni in oblikovno poenoteni po celi fasadi, |
|nizu oziroma kareju;                                          |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (oblikovanje in       |
|materiali) in usklajeno oblikovanje kompleksa, vendar naj     |
|imajo objekti specifičnih namembnosti in simbolnih pomenov    |
|(npr. kapela) lasten arhitekturni izraz.                      |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– Zagotovi se parkovne in športne površine, ki zavzemajo      |
|najmanj 20% območja SBv.                                      |
+--------------------------------------------------------------+
(7) Podrobnejši PIP za stanovanjsko prostostoječo pozidavo za posebne namene (SBs):
+--------------------------------------------------------------+
|6. SBs –    stanovanjska prostostoječa pozidava za posebne    |
|namene                                                        |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: e  no in dvostanovanjske prostostoječe |
|stavbe, kmetijski in spremljajoči objekti v okviru            |
|podeželskega ali mestnega naselja                             |
+---------------------------------+------+---------------------+
|2 Faktor izrabe in faktor        |FZ: do|FI: do 1,50          |
|zazidanosti na gradbeni parceli: |0,45  |                     |
+---------------------------------+------+---------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  Površine so namenjene za občasno ali  |
|stalno bivanje ostarelih, otrok, študentov in drugih          |
|socialnih skupin. Dopustne so tudi spremljajoče dejavnosti:   |
|zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, razvedrilne,         |
|rekreacijske in športne dejavnosti, trgovina in storitvene    |
|dejavnosti, gostinstvo in turizem, kmetijstvo ter druge       |
|dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:                |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne      |
|površine za normalno funkcioniranje dejavnosti vključno z     |
|zadostnimi parkirnimi površinami;                             |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;           |
|– da dejavnosti ne bodo bistveno povečale negativnih vplivov  |
|na bivanje in bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in       |
|drugih emisij) glede na obstoječe obremenitve.                |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stan    ovanjski objekti, nestanovanjski  |
|objekti, gradbeno inženirski objekti, če so namenjene/-i      |
|dejavnostim v območju.                                        |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del                               |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Gabariti:                                                     |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med |
|osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2, izjema je dvojček, ki  |
|je lahko tudi kvadraten. Dopustno je dodajanje in odvzemanje  |
|volumnov na osnovni podolgovat tloris (L, T ipd. oblike);     |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma    |
|ali delno vkopana klet ter etažnost stavb do največ (K) + P + |
|1 + M. Na nagnjenem terenu je klet vsaj delno vkopana,        |
|dopustna etažnost do največ K + P + M;                        |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno     |
|streho je skrit pod kapjo strehe.                             |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe ter ravne strehe in |
|štirikapnice, če so v EUP značilne. Naklon dvokapnih streh je |
|od 30° do 45°; naklon streh nad stavbami sodobne tipologije   |
|in nad pomožnimi objekti naj bo nižji;                        |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi          |
|strehami, predvsem v primeru pokritih teras, vetrolovov,      |
|zimskih vrtov, nadstreškov za avto in pred vhodom ter drugih  |
|dozidav;                                                      |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma      |
|dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne frčade z enakim        |
|naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi imajo enako |
|obliko odprtine in strehe.                                    |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,  |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje  |
|drugih fasadnih elementov so enostavni. Dopustna je uporaba   |
|tudi sodobnih oblikovnih pristopov (enostavne členitve fasad, |
|uporaba sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi |
|ali enokapnimi strehami;                                      |
|– zagotovi se usklajeno oblikovanje kompleksa, vendar naj     |
|imajo objekti specifičnih namembnosti in simbolnih pomenov    |
|(npr. kapela) lasten arhitekturni izraz.                      |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– Zagotovi se parkovne in športne površine, ki zavzemajo      |
|najmanj 20% območja SBs.                                      |
+--------------------------------------------------------------+
(8) Podrobnejši PIP za površine podeželskega naselja (SKs):
+--------------------------------------------------------------+
|7. SKs – površine podeželskega naselja                        |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: E  no in dvostanovanjske prostostoječe |
|stavbe (dvojček), kmetijski objekti: hlevi, kašče, skednji,   |
|kozolci ipd., tudi spremljajoči objekti v okviru podeželskega |
|naselja in objekti, namenjeni dopolnilni dejavnosti na        |
|kmetiji.                                                      |
+----------------------+-----+---------------------------------+
|2 Faktor izrabe in    |FZ:  |Dopustna so odstopanja (do FZ    |
|faktor zazidanosti na |do   |največ 50%) na območju kmetij,   |
|gradbeni parceli:     |0,40 |kjer je strnjena gradnja         |
|                      |FI:  |tradicionalna.                   |
|                      |do   |                                 |
|                      |0,80 |                                 |
+----------------------+-----+---------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:    površine so namenjene bivanju in    |
|kmetijam. Dopustne so tudi dejavnosti: gostinstvo in turizem, |
|predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, trgovina ter         |
|storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti in druge           |
|dejavnosti – površina prostorov za dejavnost do 120 m2 (za    |
|dopolnilne dejavnosti na kmetiji je ta površina lahko večja), |
|ki ne povzročajo večjega tovornega niti večjega osebnega      |
|prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:                   |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne      |
|površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z        |
|zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta –         |
|stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev;                      |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;           |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in    |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij)      |
|glede na obstoječe obremenitve.                               |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stan    ovanjski objekti, nestanovanjski  |
|objekti, gradbeno inženirski objekti, če so namenjene/-i      |
|dejavnostim v območju.                                        |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del                               |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|a) Stanovanjska oziroma glavna stavba na gradbeni parceli:    |
|Gabariti:                                                     |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ    |
|9.50 m širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj  |
|1:1,2. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na        |
|osnovni podolgovat tloris (npr. v L, U obliki);               |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma    |
|ali delno vkopana klet. Dopustna je etažnost do največ (K) +  |
|P + 1 + (M). Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno    |
|vkopana, dopustna etažnost je K + P ali K + M ali K + P + M;  |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno     |
|streho je skrit pod kapjo strehe.                             |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so  |
|dopustne, če so v EUP značilne, če je smiselno optično        |
|znižanje stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost;       |
|– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°. Izven |
|območij strnjenih tradicionalnih delov naselij so dopustne    |
|tudi enokapne in ravne strehe z nižjim naklonom;              |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali      |
|enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov,     |
|zimskih vrtov ipd. Dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni     |
|oziroma prevladujoči;                                         |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma      |
|dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot   |
|osnovna streha. Frčade na eni strehi so enake oblike.         |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad   |
|in uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti. |
|Dopustni so je tudi uvajanje sodobnejših materialov in        |
|oblikovnih pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali     |
|enokapnimi strehami;                                          |
|– fasade so lahko tudi lesene in/ali obložene s kamnom;       |
|detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih            |
|tradicionalnih objektov tradicionalni.                        |
|b) Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli:                 |
|Gabariti:                                                     |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med |
|osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4;                        |
|– višinski gabarit: (K) + P + p ali P + 1 + p;                |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno je skrit pod kapjo |
|strehe;                                                       |
|– izjemoma se dopustijo gospodarski objekti večjih tlorisnih  |
|in višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi tehnoloških     |
|zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so  |
|v projektni dokumentaciji posebej utemeljena na podlagi       |
|strokovnih prostorskih preveritev in kadar objekt ni vidno    |
|izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z            |
|vegetacijo.                                                   |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe z naklonom 35° do   |
|45°, nižji naklon se dopusti za objekte velikih dimenzij in   |
|če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti. V teh |
|primerih je dopustna tudi ravna streha;                       |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči.   |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,  |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje  |
|drugih fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi      |
|gospodarskimi objekti. Zatrepi so leseni oziroma v temnejši   |
|fasadni barvi.                                                |
+--------------------------------------------------------------+
(9) Podrobnejši PIP za površine kmetij (SKk):
+--------------------------------------------------------------+
|8. SKk – površine kmetij                                      |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: E no ali dvostanovanjska prostostoječa |
|stavba v okviru osamele kmetije, kmetijske stavbe: hlevi,     |
|kašče, skednji, kozolci in objekti, namenjeni dopolnilnim     |
|dejavnostim na kmetiji.                                       |
+----------------------------------+-------------+-------------+
|2 Faktor izrabe in faktor         |FZ: do 0,30  |FI: do 0,60  |
|zazidanosti na gradbeni parceli:  |             |             |
+----------------------------------+-------------+-------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  površine so namenjene območju kmetij  |
|in bivanju. Dopustne so tudi dejavnosti: gostinstvo in        |
|turizem, predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, trgovina    |
|ter storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti in druge       |
|dejavnosti – površina prostorov za dejavnost do 60 m2 (za     |
|turizem na kmetiji in dopolnilne dejavnosti so površine lahko |
|večje), ki ne povzročajo večjega tovornega niti večjega       |
|osebnega prometa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:          |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne      |
|površine za uporabo stavbe vključno z zadostnimi parkirnimi   |
|površinami za potrebe stavbe – stanovalcev, zaposlenih in     |
|obiskovalcev;                                                 |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;           |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in    |
|bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij)      |
|glede na obstoječe obremenitve.                               |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stan    ovanjski objekti, nestanovanjski  |
|objekti, gradbeno inženirski objekti, če so namenjene/-i      |
|dejavnostim v območju.                                        |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del                               |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|a) Stanovanjska oziroma glavna stavba na gradbeni parceli:    |
|Gabariti:                                                     |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ    |
|9.50 m širine), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj  |
|1:1,2. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na        |
|osnovni podolgovat tloris (npr. v L, U obliki);               |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma    |
|ali delno vkopana klet. Dopustna je etažnost do največ (K) +  |
|P + 1 + (M). Na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj delno    |
|vkopana, dopustna etažnost je K + P ali K + M ali K + P + M;  |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno ali štirikapno     |
|streho je skrit pod kapjo strehe.                             |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so  |
|dopustne, če so v EUP značilne, če je smiselno optično        |
|znižanje stavbe ali če gre za nestanovanjsko dejavnost;       |
|– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°. Izven |
|območij strnjenih tradicionalnih delov naselij so dopustne    |
|tudi enokapne in ravne strehe z nižjim naklonom,              |
+--------------------------------------------------------------+
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali      |
|enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov,     |
|zimskih vrtov ipd. Dopustni so čopi, kjer je so avtohtoni     |
|oziroma prevladujoči;                                         |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma      |
|dvignjene) frčade ali dvokapne frčade z enakim naklonom kot   |
|osnovna streha. Frčade na eni strehi so enake oblike.         |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad   |
|in uporaba materialov so usklajeni s tradicionalnimi objekti; |
|dopustno je tudi uvajanje sodobnejših materialov in           |
|oblikovnih pristopov, posebej v kombinaciji z ravnimi ali     |
|enokapnimi strehami;                                          |
|– fasade so lahko tudi lesene in/ali obložene s kamnom;       |
|detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih            |
|tradicionalnih objektov tradicionalni.                        |
|                                                              |
|b) Nestanovanjske stavbe na gradbeni parceli:                 |
|Gabariti:                                                     |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med |
|osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4;                        |
|– višinski gabarit: (K) + P + p ali P + 1 + p;                |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit    |
|pod kapjo strehe;                                             |
|– izjemoma se dopustijo gospodarski objekti večjih tlorisnih  |
|in višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi tehnoloških     |
|zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so  |
|v projektni dokumentaciji posebej utemeljena na podlagi       |
|strokovnih prostorskih preveritev in kadar objekt ni vidno    |
|izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z            |
|vegetacijo.                                                   |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so dvokapne in enokapne strehe z naklonom 35° do   |
|45°, nižji naklon se dopusti za objekte velikih dimenzij in   |
|če je to usklajeno s stanovanjskim ter drugimi objekti v      |
|okviru kmetije. V teh primerih je dopustna tudi ravna streha; |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči.   |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,  |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje  |
|drugih fasadnih elementov se uskladijo s tradicionalnimi      |
|gospodarskimi objekti;                                        |
|– zatrepi so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi.         |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– Če je območje z oznako SKk v PIP za EUP določeno za         |
|preselitev kmetije iz naselja, mora gradbeno dovoljenje za    |
|gradnjo kmetije za namen njene preselitve obravnavati objekte |
|celotne kmetije in ne samo stanovanjske stavbe. Gradbeno      |
|dovoljenje za gradnjo nove kmetije lahko obravnava samo       |
|kmetijske objekte, ne sme pa obravnavati samo stanovanjske    |
|stavbe. Uporabno dovoljenje za objekte na novi kmetiji se     |
|lahko izda šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja za        |
|rušitev ali za spremembo namembnosti objektov obstoječe       |
|kmetije za nekmetijski namen, dopusten s tem odlokom.         |
|– Na območju kmetije je dopustno zgraditi dodatno             |
|stanovanjsko stavbo, namenjeno menjavi generacije             |
|(preužitkarska hiša).                                         |
|– Na robovih gradbene parcele se zasadi avtohtono drevje in   |
|sadno drevje na visokih podlagah.                             |
+--------------------------------------------------------------+
(10) Podrobnejši PIP za površine kmetijskih objektov (SKg):
+--------------------------------------------------------------+
|9. SKg – površine kmetijskih objektov                         |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: km  etijski objekti (kozolci, seniki,  |
|čebelnjaki ipd.), dislocirani od kmetij                       |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmeti     jstvo – spravilo orodja,     |
|kmetijskih pridelkov ter čebelarstvo.                         |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjske stavbe – kmetijske stavbe, |
|od tega seniki, skednji, kozolci, čebelnjaki, koruznjaki in   |
|podobne stavbe za spravilo pridelka ter stavbe za             |
|shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije       |
|(kolnice, lope in podobno).                                   |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: z a oblikovanje objektov se|
|smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za površine kmetij (SKk)  |
|za kmetijske stavbe. Oblikovanje novih objektov mora biti     |
|usklajeno s kakovostnimi oziroma avtohtonimi obstoječimi      |
|objekti (kozolci, čebelnjaki, seniki ipd.) po tlorisnih in    |
|višinskih gabaritih, oblikovanju streh in fasad ter uporabi   |
|materialov.                                                   |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|niso dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so značilni za  |
|avtohtone obstoječe objekte.                                  |
+--------------------------------------------------------------+
(11) Podrobnejši PIP za površine počitniških hiš (SP):
+--------------------------------------------------------------+
|10. SP – površine počitniških hiš                             |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: SP:                                    |
|Enostanovanjske prostostoječe stavbe, tudi spremljajoči       |
|objekti v okviru počitniškega naselja.                        |
+---------------------------------------+------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti  |FZ: do|FI: do 0,40    |
|na gradbeni parceli:                   |0,25  |               |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: počitniško bivanje.                    |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stanovanjski objekti, gradbeno inženirski |
|objekti, če so namenjene/-i dejavnostim v območju.            |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del                               |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|a) Počitniške stavbe:                                         |
|Gabariti:                                                     |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ 50 |
|m2 uporabne površine na etažo), razmerje med osnovnima        |
|stranicama je najmanj 1:1,4;                                  |
|– višinski gabarit: na nagnjenem terenu mora biti klet vsaj   |
|delno vkopana, višina objekta je lahko največ (K)+P. Na       |
|ravnem terenu mora biti klet popolnoma vkopana, višina        |
|objekta je lahko največ (K)+P+M.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|Streha:                                                       |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom od 35° do   |
|45°; kolenčni zid je skrit pod kapjo strehe;                  |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma      |
|dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim     |
|naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni strehi naj imajo   |
|enako obliko odprtine. Na eni strešini je lahko največ ena    |
|frčada.                                                       |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,  |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje  |
|drugih fasadnih elementov se uskladi s kakovostnimi oziroma   |
|značilnimi objekti v naseljih, poleg katerih nastaja          |
|počitniška gradnja.                                           |
+--------------------------------------------------------------+
111. člen
(Podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti)
(1) Območja centralnih dejavnosti – C, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju.
(2) Podrobnejši PIP za osrednja območja centralnih dejavnosti – mestno jedro Novega mesta (CU):
+------------------------------------------------------------------+
|11. CU –   osrednja območja centralnih dejavnosti – mestno jedro  |
|Novega mesta                                                      |
+------------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: E  no ali večstanovanjske hiše v nizu ali  |
|prostostoječe hiše ter stavbe, namenjene javni rabi, v tipologiji |
|historične zazidave.                                              |
+----------------------+-------------------------------------------+
|2 Faktor izrabe in    |FZ, FI: obstoječa izraba, dopustno je      |
|faktor zazidanosti na |povečanje v okviru dopustne rekonstrukcije |
|gradbeni parceli:     |stavb in povečanje v primerih urejanja z   |
|                      |OPPN, če je rešitev pridobljena skladno s  |
|                      |predpisi o javnih arhitekturnih natečajih. |
+----------------------+-------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: Pol   eg bivanja so dopustne dejavnosti    |
|trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem,        |
|poslovne dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje,      |
|zdravstvo in socialno varstvo, kulturne, verske, razvedrilne,     |
|rekreacijske in športne dejavnosti ter druge dejavnosti.          |
|Sprememba obstoječe stanovanjske namembnosti več etažnih stavb je |
|dopustna pod pogojem, da se v stavbi ohranja vsaj eno stanovanje  |
|– praviloma v nadstropju ali v mansardi oziroma v duhu            |
|tradicionalne razporeditve funkcij prostorov in v skladu z        |
|dopustnimi dejavnostmi v okviru PNR. Izjemoma se dopusti          |
|odstopanje, da se za javno dejavnost nameni tudi cela stavba,     |
|vendar le v primeru, ko gre za izrazito mestotvorno dejavnost, ki |
|povečuje prepoznavnost mestnega jedra in privablja obiskovalce –  |
|praviloma tam, kjer je stavba že v celoti poslovna oziroma javna. |
|Sem spadajo kulturne dejavnosti, gostinstvo in turizem, kot       |
|galerija, hotel, knjigarna, izobraževalne dejavnosti in podobno.  |
+------------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:  stanovanjski objekti, nestanovanjski objekti,|
|gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v        |
|območju.                                                          |
+------------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: sk  ladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih  |
|gradenj in drugih del.                                            |
|Za gradnje, ki so posegi v kulturni spomenik, posegi v vplivno    |
|območje kulturnega spomenika ali posegi v varstveno območje       |
|kulturnega spomenika (če obveznost določa akt o razglasitvi), je  |
|treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje.                       |
+------------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje                                 |
|Gabariti:                                                         |
|– ni dopustno posegati v prostor prek obstoječih horizontalnih in |
|vertikalnih gabaritov, razen v EUP, kjer je to posebej predpisano |
|in če gre za povečave objektov, ki so usklajene s pogoji varstva  |
|kulturne dediščine;                                               |
|– na celotnem območju urejanja ni dopustno postavljati novih      |
|dominant v prostoru.                                              |
|Streha:                                                           |
|– streha mora biti v naklonu 38–49 stopinj, kritina pa opečni     |
|zareznik ali bobrovec, izjemoma so dopustna odstopanja – odvisno  |
|od statusa in lastnosti objekta, kar se določi s                  |
|kulturnovarstvenimi pogoji;                                       |
|– snegolovi so praviloma linijski in ne točkovni;                 |
|– dopustna je bakrena ali druga ustrezna barvna pločevina za      |
|prekrivanje nizkih naklonov, frčad ipd.;                          |
|– pri določanju tipa, naklona in smeri slemena oziroma strehe in  |
|kritine se upoštevajo obstoječi kakovostni objekti na območju     |
|EUP;                                                              |
|– na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah      |
|objektov (npr. cerkev, samostan, proštija, sodišče) je dopusten   |
|drugačen naklon strehe in kritina z bakreno ali drugo pločevino   |
|ustrezne barve.                                                   |
|Fasade:                                                           |
|– pri obdelavi fasad historičnih objektov se uporabljajo izvirni  |
|materiali, pri novih fasadah pa materiali, ki so skladni z        |
|okolico (avtohtona gradiva: dolenjski kamen, ometi). Ohranja se   |
|obstoječe dekorativne elemente, če ti niso prisotni, se fasado    |
|ustrezno oblikuje v sodobnem duhu, v skladu z objekti znotraj     |
|posamezne EUP. Novi materiali (les, jeklo, steklo in umetni       |
|kamen) ne smejo predstavljati prevladujočega elementa na fasadi,  |
|razen v primerih, če to dopušča kulturnovarstveno soglasje;       |
|– fasade historičnih objektov se prenovijo v skladu s smernicami  |
|službe za varstvo kulturne dediščine in tako, da se ohranijo      |
|fasadna členitev, razmestitev in velikost odprtin ter barve in    |
|materiali. Stavbno pohištvo na objektih, ki pomembno soustvarjajo |
|zgodovinsko podobo jedra, mora biti izvedeno v originalnih        |
|oblikah, dimenzijah, materialih in barvah.                        |
+------------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                         |
|Za območje naselbinske dediščine se pripravi načrt prenove.       |
|Območje ali del območja se lahko ureja tudi z OPPN, če je za      |
|območje urejanja pripravljen konservatorski načrt za prenovo.     |
|Za vse večje posege v območju jedra je treba rešitve pridobiti z  |
|variantnimi strokovnimi prostorskimi preveritvami oziroma z       |
|javnimi natečaji in delavnicami glede na pogoje za posamezno EUP. |
|Drugi pogoji:                                                     |
|– oprema avtobusnih postajališč in ulična oprema (tlaki, konfini, |
|klopi, korita za cvetje in zelenje) so predmet posebnega izbora.  |
|Njihova postavitev in oblikovanje morata upoštevati urbanistično- |
|arhitektonske in krajinske značilnosti prostora;                  |
|– namestitev zabojnikov za odpadke na za to označena mesta ne sme |
|razvrednotiti spomeniško-varstvenih in drugih kvalitet prostora;  |
|– dopustni so reklamni izveski in zložljivi senčniki, oblikovani  |
|skladno s stavbo, na katero so nameščeni. Minimalna svetla višina |
|do izveskov oziroma senčnikov, ki segajo v ulični prostor, je     |
|2,50 m, širina pa ne sme presegati polovice širine pločnika;      |
+------------------------------------------------------------------+
|– plakatiranje je dopustno na posebnih, za ta namen oblikovanih   |
|stebrih in panojih ter na posebej rezerviranih mestih;            |
|– umeščanje naprav in objektov ter elementov, kot so satelitske   |
|in druge antene, pokrovi revizijskih jaškov, nadstreški, kioski,  |
|stojnice, lokacije in oblika posod za odpadke, gostinski vrtovi,  |
|druga urbana oprema, omarice za plin, zunanji deli klimatskih     |
|naprav, oglasne in info table, zračni vodi elektrike in ostale    |
|inštalacije, mora biti podrejeno zahtevam za ohranjanje           |
|arhitekturnih in urbanističnih ter dediščinskih kakovosti         |
|mestnega jedra Novega mesta. V ta namen se za umeščanje teh       |
|objektov, elementov in naprav določijo lokacije, ki niso vidno    |
|izpostavljene in ki ne bodo moteče v značilnih vedutah na mestno  |
|jedro in znotraj njega. Dimenzije, oblike, materiali in barve teh |
|elementov naprav in objektov morajo upoštevati obstoječe          |
|kvalitete v mestnem jedru, ki jih je treba ohranjati in           |
|nadgrajevati. Za oblikovanje in umeščanje urbane opreme se        |
|pripravi katalog urbane opreme. V mestnem jedru se ob Krki uredi  |
|sklenjeno sprehajališče.                                          |
+------------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za območja centralnih dejavnosti (CD):
+--------------------------------------------------------------+
|12. CD – območja centralnih dejavnosti                        |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                 |
+---------------------------------------+------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti  |FZ: do|FI: do 2,00    |
|na gradbeni parceli:                   |0,50  |               |
+---------------------------------------+------+---------------+
|3 Dopustne dejavnosti: t    rgovina, storitvene dejavnosti,   |
|gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, dejavnosti javne  |
|uprave, zaščite in reševanja, izobraževanja, zdravstva in     |
|socialnega varstva, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in    |
|športne dejavnosti ter druge podobne dejavnosti. Prevladujejo |
|centralne dejavnosti, dopustno je bivanje.                    |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nes   tanovanjske stavbe, v katerih so    |
|dopustni stanovanjski deli, gradbeno inženirski objekti, če   |
|so namenjeni dejavnostim v območju.                           |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Lokacija in gabariti:                                         |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba v    |
|vaških naseljih s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti         |
|prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej  |
|če mejijo na stanovanjska območja;                            |
|– v mestnem prostoru se dopusti združevanje stavb v nize,     |
|kareje;                                                       |
|– pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije   |
|ob javnem mestnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega |
|oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za  |
|stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki.       |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in        |
|večkapne strehe na stavbah manjših tlorisnih in višinskih     |
|gabaritov;                                                    |
|– strehe niso poenoteno predpisane, vendar se je treba z      |
|obliko, naklonom in kritino streh prilagoditi pogojem, ki     |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na             |
|stanovanjska območja.                                         |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter  |
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov  |
|so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju        |
|oziroma območju;                                              |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad    |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); |
|– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki       |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na             |
|stanovanjska območja;                                         |
|– glavni vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, se, če stoji ob |
|pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, ki mora |
|biti mestotvorno oblikovana.                                  |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– zagotovi se parkovne, športne ali druge zelene površine, ki |
|zavzemajo najmanj 20% območja CD;                             |
|– dopustna je gradnja bencinskih servisov, namenjenih javni   |
|oskrbi z gorivom, če to ni v neskladju z drugimi PIP tega     |
|odloka.                                                       |
+--------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa ter zdravstva (CDi in CDz):
+--------------------------------------------------------------+
|13. CDi – območja dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa  |
|CDz – območja zdravstva                                       |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                 |
+----------------------------------------+------+--------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti   |FZ: do|FI: do 2,00   |
|na gradbeni parceli:                    |0,50  |              |
+----------------------------------------+------+--------------+
|3 Dopustne dejavnosti:   izobraževanje, zdravstvo in socialno |
|varstvo, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne       |
|dejavnosti, poleg tega pa tudi spremljajoče dejavnosti, kot   |
|so trgovina ter storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, |
|dejavnosti za potrebe osnovne dejavnosti vzgoje in            |
|izobraževanja. Bencinski servis ni dopusten.                  |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestan      ovanjski objekti, gradbeno    |
|inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju.    |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Lokacija in gabariti:                                         |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba v    |
|vaških naseljih s tlorisnimi in vertikalnimi gabariti         |
|prilagoditi pogojem, ki veljajo za sosednja območja, posebej  |
|če mejijo na stanovanjska območja;                            |
|– v mestnem prostoru se dopusti združevanje objektov v nize,  |
|kareje;                                                       |
|– pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije   |
|ob javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma |
|prevladujočega tipa obstoječih objektov. To ne velja za       |
|stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki        |
|oziroma so prostorske dominante.                              |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in        |
|večkapne strehe na stavbah manjših tlorisnih in višinskih     |
|gabaritov;                                                    |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter         |
|enokapnih streh z ravnimi strehami;                           |
|– dopustni so strešna okna, strešne terase, frčade ipd.       |
+--------------------------------------------------------------+
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter  |
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov  |
|so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju        |
|oziroma območju;                                              |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad    |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); |
|– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki       |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na             |
|stanovanjska območja;                                         |
|– glavni vhod v stavbo, namenjeno javni rabi, se, če stoji ob |
|pomembnem javnem prostoru, oblikuje na glavni fasadi, ki mora |
|biti mestotvorno oblikovana.                                  |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, urejene za  |
|javno rabo, ki zavzemajo najmanj 20% površine PNR;            |
|– območja kompleksov se oblikujejo prepoznavno kot posebni    |
|poudarki v prostoru in točke identifikacije;                  |
|– za gradnjo novih objektov, večjih preureditev in dozidav je |
|obvezna pridobitev strokovne rešitve skladno s predpisi o     |
|javnih natečajih oziroma pridobitev variantnih strokovnih     |
|prostorskih preveritev.                                       |
+--------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za območja kulturnih dejavnosti (CDk):
+--------------------------------------------------------------+
|14. CDk – območja kulturnih dejavnosti                        |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                 |
+--------------------------------------+------+----------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti |FZ: do|FI: do 2,00     |
|na gradbeni parceli:                  |0,50  |                |
+--------------------------------------+------+----------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kulturne, razvedrilne, rekreacijske in |
|športne dejavnosti, gostinstvo in turizem ter trgovina in     |
|storitvene dejavnosti za potrebe osnovnih kulturnih           |
|dejavnosti. Bencinski servis ni dopusten.                     |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestan      ovanjski objekti, gradbeno    |
|inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju.    |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: ohra    njajo se obstoječi |
|kakovostni objekti in ureditve.                               |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: zag   otovi se parkovne ali druge   |
|zelene površine, namenjene javni rabi, ki zavzemajo najmanj   |
|20% površine PNR.                                             |
+--------------------------------------------------------------+
(6) Podrobnejši PIP za območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami (CDv):
+--------------------------------------------------------------+
|15. CDv – območja verskih objektov s pripadajočimi ureditvami |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                 |
+--------------------------------------+------+----------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti |FZ: do|FI: do 1,00     |
|na gradbeni parceli:                  |0,30  |                |
+--------------------------------------+------+----------------+
|3 Dopustne dejavnosti:    dejavnosti verskih organizacij ter  |
|spremljajoče gostinske dejavnosti in izobraževanje.           |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestan      ovanjski objekti, gradbeno    |
|inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju.    |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|– ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve.      |
|Lokacija in gabariti:                                         |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s    |
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki   |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na             |
|stanovanjska območja. To ne velja za cerkve, ki se gradijo    |
|kot prostorski poudarki.                                      |
|Streha in fasade:  uredijo se skladno s tipologijo objekta in |
|ob upoštevanju pogojev varstva kulturne dediščine.            |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– območja se oblikujejo prepoznavno kot posebni poudarki v    |
|prostoru in točke identifikacije.                             |
+--------------------------------------------------------------+
112. člen
(Podrobnejši PIP za območja proizvodnih dejavnosti)
(1) Območja proizvodnih dejavnosti – I, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
(2) Podrobnejši PIP za površine za industrijo (IP):
+--------------------------------------------------------------+
|16. IP – površine za industrijo                               |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                 |
+---------------------------------------+------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti  |FZ: do|FI: do 1,00    |
|na gradbeni parceli:                   |0,60  |               |
+---------------------------------------+------+---------------+
|3 Dopustne dejavnosti:    predelovalne dejavnosti, promet in  |
|skladiščenje, oskrba z energijo in ravnanje z odpadki.        |
|Dopustne so spremljajoče dejavnosti: trgovina, storitvene     |
|dejavnosti, gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti.         |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestan      ovanjski objekti, gradbeno    |
|inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju.    |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Lokacija in gabariti:                                         |
|– poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti |
|se praviloma organizirajo ob javnem prostoru. Proizvodne in   |
|druge stavbe so v notranjosti kompleksov in so praviloma      |
|nižje od stavb ob javnem prostoru;                            |
+--------------------------------------------------------------+
|– tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani,       |
|vendar je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih     |
|oziroma prevladujočih obstoječih stavb v območju. Nove stavbe |
|ne smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za dele   |
|stavb ali objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito |
|višji (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti se        |
|oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani           |
|prostorski poudarki.                                          |
|Streha:                                                       |
|– strehe v kompleksu se poenotijo, izjema so stavbe, v        |
|katerih so poslovno-upravne in trgovske dejavnosti            |
|gospodarske družbe ter objekti s posebnimi tehnološkimi       |
|zahtevami;                                                    |
|– za stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe,         |
|enokapne strehe naklona do 20° ali polkrožne strehe;          |
|– dopustna je temna kritina, odstopanje je dopustno v primeru |
|prilagajanja obstoječim objektom.                             |
|Fasade:                                                       |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad, horizontalna in      |
|vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in |
|drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni;          |
|– fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se         |
|oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim       |
|oblikovanjem se zagotavijo kakovostni javni in poljavni       |
|ambienti.                                                     |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, ki          |
|zavzemajo najmanj 10% območja;                                |
|– spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,       |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo       |
|padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih   |
|odpadkov;                                                     |
|– parcelna mreža in shema pozidave se zasnujejo v obliki      |
|razmeroma pravilne, po možnosti ortogonalne mreže,            |
|prilagojene obstoječemu reliefu in omrežju cest;              |
|– dopustni so bencinski servisi, namenjeni lastni oskrbi z    |
|gorivom za dopustne dejavnosti.                               |
+--------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za površine za obdelavo in predelavo lesa (IPp):
+--------------------------------------------------------------+
|17. IPp – površine za obdelavo in predelavo lesa              |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                 |
+---------------------------------------+------+---------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti  |FZ: do|FI: do 1,00    |
|na gradbeni parceli:                   |0,60  |               |
+---------------------------------------+------+---------------+
|3 Dopustne dejavnosti:   predelovalne dejavnosti, od tega le  |
|obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa,     |
|plute, slame in protja, proizvodnja pohištva ter druge        |
|dejavnosti (oskrba z energijo, trgovina in storitvene         |
|dejavnosti, vezane na osnovno dejavnost, promet in            |
|skladiščenje, gradbeništvo).                                  |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestan      ovanjski objekti, gradbeno    |
|inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju.    |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Lokacija in gabariti:                                         |
|– poslovno-upravne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma     |
|organizirajo ob javnem prostoru. Proizvodne in druge stavbe   |
|so v notranjosti kompleksov in so praviloma nižje od stavb ob |
|javnem prostoru;                                              |
|– tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani,       |
|vendar je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih     |
|oziroma prevladujočih obstoječih objektov v območju. Nove     |
|stavbe ne smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za |
|dele stavb ali objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev     |
|izrazito višji (dimniki, silosi ipd.).                        |
|Streha:                                                       |
|– strehe se poenotijo. Za objekte večjih dimenzij so dopustne |
|                                                              |
|temna kritina.li enokapne strehe naklona do 20o. Dopustna je  |
|Fasade:                                                       |
|– horizontalna in vertikalna členitev fasad ter oblikovanje   |
|fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in |
|poenoteni;                                                    |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad    |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); |
|– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki       |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na             |
|stanovanjska območja.                                         |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,       |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo       |
|padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih   |
|odpadkov.                                                     |
+--------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za gospodarske cone (IG):
+--------------------------------------------------------------+
|18. IG – gospodarske cone                                     |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                 |
+--------------------------------------+------+----------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti |FZ: do|FI: do 1,00     |
|na gradbeni parceli:                  |0,60  |                |
+--------------------------------------+------+----------------+
|3 Dopustne dejavnosti:    predelovalne dejavnosti, promet in  |
|skladiščenje, oskrba z energijo in ravnanje z odpadki.        |
|Dopustne so spremljajoče dejavnosti: trgovina, storitvene     |
|dejavnosti, gostinstvo, poslovne in druge dejavnosti.         |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestan      ovanjski objekti, gradbeno    |
|inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju.    |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Lokacija in gabariti:                                         |
|– poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti |
|se praviloma organizirajo ob javnem prostoru. Proizvodne in   |
|druge stavbe so v notranjosti kompleksov in so praviloma      |
|nižje od stavb ob javnem prostoru;                            |
+--------------------------------------------------------------+
|– tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani,       |
|vendar je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih     |
|oziroma prevladujočih obstoječih stavb v območju. Nove stavbe |
|ne smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za dele   |
|stavb ali objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito |
|višji (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Ti objekti se        |
|oblikujejo kot kakovostno in prepoznavno oblikovani           |
|prostorski poudarki.                                          |
|Streha:                                                       |
|– strehe v kompleksu se poenotijo, izjema so objekti, v       |
|katerih so poslovno-upravne in trgovske dejavnosti            |
|gospodarske družbe in objekti s posebnimi tehnološkimi        |
|zahtevami;                                                    |
|– za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe,        |
|enokapne strehe naklona do 20° ali polkrožne strehe;          |
|– dopustna je temna kritina, odstopanje je dopustno v primeru |
|prilagajanja obstoječim objektom.                             |
|Fasade:                                                       |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad, horizontalna in      |
|vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in |
|drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni;          |
|– fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se         |
|oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade. Z njihovim       |
|oblikovanjem se zagotovijo kakovostni javni in poljavni       |
|ambienti.                                                     |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, ki          |
|zavzemajo najmanj 10% območja;                                |
|– spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,       |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo       |
|padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih   |
|odpadkov;                                                     |
|– omrežje javnih komunikacij (cest s pločniki, kolesarskimi   |
|stezami, lahko z drevoredi) naj bo enostavno, opremljeno z    |
|javnimi odprtimi prostori in dobro označeno;                  |
|– parcelna mreža in shema pozidave se zasnujejo v obliki      |
|razmeroma pravilne, po možnosti ortogonalne mreže,            |
|prilagojene obstoječemu reliefu in omrežju cest;              |
|– dopustni so bencinski servisi, namenjeni lastni oskrbi z    |
|gorivom za dopustne dejavnosti.                               |
+--------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za proizvodnjo in storitve (IGp):
+--------------------------------------------------------------+
|19. IGp – površine za proizvodnjo in storitve                 |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                 |
+--------------------------------------+------+----------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti |FZ: do|FI: do 1,50     |
|na gradbeni parceli:                  |0,75  |                |
+--------------------------------------+------+----------------+
|3 Dopustne dejavnosti:    predelovalne (proizvodne in druge)  |
|dejavnosti ter gradbeništvo s spremljajočimi dejavnostmi      |
|oskrbe z energijo, trgovino ter storitvami, prometom in       |
|skladiščenjem, gostinstvom, poslovnimi dejavnostmi. V manjši  |
|meri (na manj kot 40% površine stavbe) se dopusti bivanje.    |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestan      ovanjski objekti, gradbeno    |
|inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim na tem        |
|območju.                                                      |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|– poslovno-upravne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma     |
|organizirajo ob javnem prostoru. Proizvodne in druge stavbe   |
|so v notranjosti kompleksov in so praviloma nižje od stavb ob |
|javnem prostoru;                                              |
|– tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani,       |
|vendar je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih     |
|oziroma prevladujočih obstoječih objektov v območju. Nove     |
|stavbe ne smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za |
|dele stavb ali objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev     |
|izrazito višji (dimniki, silosi ipd.).                        |
|Streha:                                                       |
|– strehe se poenotijo. Za objekte večjih dimenzij so dopustne |
|ravne strehe ali enokapne strehe naklona do 20o. Dopustna je  |
|temna kritina.                                                |
|Fasade:                                                       |
|– horizontalna in vertikalna členitev fasad ter oblikovanje   |
|fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov so enostavni in |
|poenoteni;                                                    |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad    |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); |
|– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki       |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na             |
|stanovanjska območja.                                         |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– stavbe ali deli stavb, namenjeni javni rabi (trgovina,      |
|storitve), se uredijo na delu gradbene parcele, ki meji na    |
|javni prostor;                                                |
|– pri gradnji objektov se je treba prilagoditi neposredni     |
|bližini bivalnega območja, tako da so objekti čim manj moteči |
|in funkcionalno ter oblikovno prilagojeni posebnim in         |
|podrobnejšim PIP območja, v katerem se nahajajo. Dopustna so  |
|manjša odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, če bodo ta |
|zagotovila boljše bivalne razmere in stanje okolja ter        |
|kakovostnejše urbanistično in arhitekturno oblikovanje na     |
|območju in na stičnih območjih. Zagotovijo se vzdržna         |
|(trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja   |
|ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov    |
|energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za       |
|kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov.                |
+--------------------------------------------------------------+
(6) Podrobnejši PIP za površine za kmetijsko proizvodnjo (IK):
+--------------------------------------------------------------+
|20. IK – površine za kmetijsko proizvodnjo                    |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                 |
+----------------------------------------+------+--------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti   |FZ: do|FI: do 1,00   |
|na gradbeni parceli:                    |0,60  |              |
+----------------------------------------+------+--------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  kmetijstvo ter s kmetijstvom povezane |
|predelovalne dejavnosti, obdelava in predelava lesa ter       |
|spremljajoče dejavnosti trgovine in storitev, prometa in      |
|skladiščenja, kadar te dejavnosti dopolnjujejo izvajanje      |
|osnovne kmetijske ali s kmetijstvom povezane dejavnosti.      |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjski objekti, od tega kmetijske |
|stavbe za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali        |
|(objekti v sklopu farm, rastlinjaki, hlevi, ribogojnice       |
|ipd.), žage (sušilnice, decimirnice, pokrita in odprta        |
|skladišča, kotlovnice za kogeneracijo na lesno biomaso,       |
|silosi za žagovino, proizvodni objekti ipd.) in gradbeno      |
|inženirski objekti, če so namenjene/-i dejavnostim v območju. |
|Bencinski servis ni dopusten.                                 |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|a) Kmetijske stavbe:                                          |
|Gabariti:                                                     |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med |
|osnovnima stranicama je najmanj 1:1,4;                        |
|– višinski gabarit: (K) + P + p ali P + 1 + p;                |
|– kolenčni zid objekta s klasično dvokapno streho je skrit    |
|pod kapjo strehe;                                             |
|– izjemoma se dopustijo gospodarski objekti večjih tlorisnih  |
|in višinskih gabaritov, če so potrebni zaradi tehnoloških     |
|zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov, če so  |
|v projektni dokumentaciji posebej utemeljeni na podlagi       |
|strokovnih prostorskih preveritev in kadar objekt ni vidno    |
|izpostavljen v širšem prostoru oziroma je zakrit z            |
|vegetacijo.                                                   |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35° do 45°. |
|Za objekte velikih dimenzij so dopustne dvokapne ali enokapne |
|strehe nižjega naklona do 20° ali ravne strehe.               |
|– dopustna je kritina v temni barvi.                          |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,  |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje  |
|drugih fasadnih elementov se uskladi s tradicionalnimi        |
|gospodarskimi objekti;                                        |
|– zatrepi so leseni oziroma v temnejši fasadni barvi.         |
|b) Druge stavbe:                                              |
|– druge stavbe morajo biti po vertikalnih in horizontalnih    |
|gabaritih, oblikovanju streh in fasad usklajene s kmetijskimi |
|objekti.                                                      |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: sp   odbuja se vzdržna (trajnostna) |
|raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in |
|namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za      |
|zbiranje in uporabo padavinske vode ter za kompostiranje      |
|biološko razgradljivih odpadkov.                              |
+--------------------------------------------------------------+
113. člen
(Podrobnejši PIP za območja posebnih dejavnosti)
(1) Posebna območja – B, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, športni centri in podobno.
(2) Podrobnejši PIP za površine za turizem – območja za turizem, sejmišča in prireditveni prostori (BT):
+--------------------------------------------------------------+
|21. BT – površine za turizem                                  |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                 |
+------------------------------------+------+------------------+
|2 Faktor izrabe in faktor           |FZ: do|FI: do 1,50       |
|zazidanosti na gradbeni parceli:    |0,35  |                  |
+------------------------------------+------+------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: gostinstvo in turizem ter spremljajoče |
|dejavnosti, kot npr. trgovina in storitvene dejavnosti,       |
|kulturne, razvedrilne, rekreacijske, športne dejavnosti in    |
|podobno ter bivanje, tudi planinski, lovski, gozdarski dom    |
|ipd.                                                          |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestan      ovanjski objekti, gradbeno    |
|inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju.    |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Gabariti:                                                     |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s    |
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki   |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na             |
|stanovanjska območja;                                         |
|– pri gabaritih posameznih dislociranih objektov (lovski,     |
|gozdarski, planinski domovi ipd.), ki se urejajo izven večjih |
|turističnih kompleksov, se smiselno upoštevajo pogoji za      |
|območje SKs;                                                  |
|– objekti, namenjeni turizmu, se lahko združujejo v večje ali |
|manjše turistične komplekse z jasno strukturo in razmerji med |
|večjimi osrednjimi stavbami (hotel, upravni objekt ipd.) ter  |
|manjšimi enotami (bungalovi, apartmaji ipd.);                 |
|– tudi objekti v vaškem prostoru so lahko sodobno             |
|arhitekturno oblikovani, če predstavljajo kakovosten in       |
|prepoznaven poudarek v prostoru.                              |
|Streha:                                                       |
|– dovolijo se strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi    |
|objekti v širšem prostoru. Dopustijo se odstopanja in         |
|novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno    |
|kakovost;                                                     |
|– za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, lahko  |
|tudi dvokapne ali enokapne strehe nizkega naklona;            |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma      |
|dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne dvignjene frčade z  |
|enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi  |
|naj imajo enako obliko odprtine in strehe, v primeru          |
|tradicionalno oblikovanih objektov se locirajo nad vhod v     |
|objekt.                                                       |
|Fasade:                                                       |
|– horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter oblikovanje  |
|fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in |
|poenoteno na celi fasadi oziroma na vseh objektih v           |
|kompleksu;                                                    |
|– pri oblikovanju posameznih dislociranih objektov (lovski,   |
|gozdarski, planinski domovi, ipd.), ki se urejajo izven       |
|večjih turističnih kompleksov, se smiselno upoštevajo pogoji  |
|za območje SKs.                                               |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– zagotovijo se parkovne in športne ali druge zelene          |
|površine, ki zavzemajo najmanj 20% območja.                   |
+--------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za športne centre (BC):
+--------------------------------------------------------------+
|22. BC – športni centri                                       |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                 |
+----------------------------------------+------+--------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti   | FZ:  | FI: do 1,00  |
|na gradbeni parceli:                    |do    |              |
|                                        |0,40  |              |
+----------------------------------------+------+--------------+
|3 Dopustne dejavnosti: p     oleg kulturnih, razvedrilnih,    |
|rekreacijskih in športnih dejavnosti so dopustne tudi z njimi |
|povezane dejavnosti trgovine ter storitvenih dejavnosti,      |
|gostinstva in izobraževanja.                                  |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: ne      stanovanjski objekti, gradbeno    |
|inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju.    |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|– poslovno-upravne, prodajne ipd. dejavnosti se praviloma     |
|organizirajo ob javnem prostoru. Druge stavbe so v            |
|notranjosti kompleksov in so praviloma nižje od stavb ob      |
|javnem prostoru;                                              |
|– tlorisni in višinski gabariti niso enotno predpisani,       |
|vendar je treba upoštevati vertikalni gabarit kakovostnih     |
|oziroma prevladujočih obstoječih objektov v območju. Nove     |
|stavbe ne smejo izstopati iz silhuete območja. To ne velja za |
|dele stavb in objekte, ki so zaradi funkcionalnih zahtev      |
|izrazito višji. Ti objekti se oblikujejo kot kakovostno in    |
|prepoznavno oblikovani prostorski poudarki.                   |
|Streha:                                                       |
|– strehe v kompleksu se poenotijo. Za objekte večjih dimenzij |
|so dopustne ravne strehe, enokapne strehe naklona do 20° ali  |
|polkrožne strehe;                                             |
|– dopustna je temna kritina, odstopanje je dopustno v primeru |
|prilagajanja obstoječim objektom.                             |
|Fasade:                                                       |
|– zagotovi se sodobno oblikovanje fasad. Horizontalna in      |
|vertikalna členitev fasad ter oblikovanje fasadnih odprtin in |
|drugih fasadnih elementov so enostavni in poenoteni;          |
|– fasade stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se         |
|oblikujejo kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim       |
|oblikovanjem se zagotovijo kakovostni javni in poljavni       |
|ambienti.                                                     |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– zagotovijo se parkovne in športne ali druge zelene          |
|površine, ki zavzemajo najmanj 20% območja;                   |
|– zagotovijo se odprti prostori ter navezave na odprt prostor |
|izven območja BC.                                             |
+--------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za druga območja posebnih dejavnosti (BD):
+--------------------------------------------------------------+
|23. BD – površine drugih območij                              |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: ni enotno opredeljena.                 |
+----------------------------------------+------+--------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti   |FZ: do|FI: do 1,00   |
|na gradbeni parceli:                    |0,40  |              |
+----------------------------------------+------+--------------+
|3 Dopustne dejavnosti:   gostinstvo in turizem, trgovina ter  |
|storitvene dejavnosti, promet in skladiščenje, poslovne       |
|dejavnosti, kulturne, razvedrilne, sejemske, razstaviščne,    |
|rekreacijske in športne ter druge dejavnosti.                 |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: ne      stanovanjski objekti, gradbeno    |
|inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v območju.    |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Gabariti:                                                     |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s    |
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki   |
|veljajo za območja, na katera mejijo območja BT, posebej če   |
|mejijo na stanovanjska območja.                               |
|Streha:                                                       |
|– dovolijo se strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi    |
|objekti v širšem prostoru. Dopustijo se odstopanja in         |
|novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno    |
|kakovost;                                                     |
|– za objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, lahko  |
|tudi dvokapne ali enokapne strehe nizkega naklona;            |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma      |
|dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne dvignjene frčade z  |
|enakim naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi  |
|naj imajo enako obliko odprtine in strehe, v primeru          |
|tradicionalno oblikovanih objektov se locirajo nad vhod v     |
|objekt.                                                       |
|Fasade:                                                       |
|– horizontalna in vertikalna členitev fasad ter oblikovanje   |
|fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in |
|poenoteno na celi fasadi oziroma na vseh objektih v           |
|kompleksu.                                                    |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– zagotovijo se parkovne in športne ali druge zelene          |
|površine, namenjene javni rabi, ki zavzemajo najmanj 20%      |
|območja.                                                      |
+--------------------------------------------------------------+
114. člen
(Podrobnejši PIP za zelene površine)
(1) Območja zelenih površin – Z, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem ter izboljšavi kakovosti bivanja.
(2) Podrobnejši PIP za površine za rekreacijo in šport (ZS):
+--------------------------------------------------------------+
|24. ZS – površine za rekreacijo in šport                      |
+--------------------------------------------------------------+
|2 Faktor izrabe in faktor zazidanosti na gradbeni parceli: F Z|
|gradbenih parcel objektov, ki dopolnjujejo rekreacijske in    |
|športne površine, je do 0,20.                                 |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: rekreacijske in športne dejavnosti ter |
|kot spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne,            |
|izobraževalne in gostinske dejavnosti.                        |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:                                           |
|– objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem,         |
|vključno z nadstreški za balinišča, shrambami za športne      |
|rekvizite, klubskimi in društvenimi prostori, garderobami in  |
|sanitarijami;                                                 |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v           |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka;                  |
|– zabaviščni parki, čolnarna, dostopi do vode;                |
|– začasni objekti, kot so paviljoni, stojnice;                |
|– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev        |
|objektov in naprav za opazovanje narave;                      |
|– če služijo dejavnostim na področju oddiha, rekreacije in    |
|športa, so dopustne tudi gostilne, točilnice, manjše          |
|okrepčevalnice in podobno, ki služijo obiskovalcem in         |
|zaposlenim v območju, površina prostorov za dejavnost pa je   |
|do 60 m2;                                                     |
|– nestanovanjske stavbe in gradbeno inženirski objekti, če so |
|namenjeni dejavnostim v območju.                              |
|Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo     |
|večje spremembe prostorskih značilnosti območja (zlasti       |
|zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža naravnih prvin  |
|in javne dostopnosti. Travnata ali peščena igrišča se lahko   |
|uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga |
|je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti,       |
|urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del.      |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje in druga dela: sk  ladno s splošnimi PIP o |
|vrstah dopustnih gradenj in drugih del.                       |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: ured    itve, objekti, naprave in   |
|ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni  |
|ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih         |
|območij. Pri urejanju novih površin se v največji možni meri  |
|ohranjajo neutrjene, raščene površine.                        |
+--------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za parke (ZP) kot urejena območja odprtega prostora v naselju, ki so namenjeni preživljanju prostega časa:
+--------------------------------------------------------------+
|25. ZP – parki                                                |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: dejavnosti, namenjene oddihu in drugim |
|prostočasnim ter spremljajočim dejavnostim (kulturne,         |
|razvedrilne, izobraževalne in gostinske dejavnosti).          |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:                                           |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v           |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka;                  |
|– parki, paviljoni, stojnice;                                 |
|– namestitev klopi, ureditev počivališč ter postavitev        |
|objektov in naprav za opazovanje narave;                      |
|– če služijo dejavnostim v okviru preživljanja prostega časa, |
|so dopustni tudi gostilne, točilnice in sanitarni prostori,   |
|ki služijo obiskovalcem in zaposlenim v območju, s tem da je  |
|                                                              |
|– dopustna je tudi gradnja drugih nestanovanjskih stavb in    |
|gradbeno inženirskih objektov, če so namenjene/-i dejavnostim |
|v območju.                                                    |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje in druga dela:   skladno s splošnimi PIP o |
|vrstah dopustnih gradenj in drugih del.                       |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: ured    itve, objekti, naprave in   |
|ograje morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni  |
|ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih         |
|območij. Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki      |
|zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja     |
|(zlasti zemeljska dela), trajno izgubo večjega deleža         |
|naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali peščena     |
|igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma   |
|na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo  |
|delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih        |
|zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se   |
|lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah.             |
+--------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za površine za vrtičkarstvo (ZV):
+--------------------------------------------------------------+
|26. ZV – površine za vrtičkarstvo                             |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:    druge dejavnosti za prosti čas –    |
|vrtičkarstvo.                                                 |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:   enostavni in nezahtevni objekti, ki so  |
|navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka, poleg |
|tega pa še ureditev vrtičkov, namestitev klopi, ureditev      |
|počivališč. Dopustna je tudi gradnja gradbeno inženirskih     |
|objektov, če so namenjeni dejavnostim v območju.              |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skladno s splošnimi PIP o vrstah          |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: og  raje se izvedejo kot žive meje  |
|ali žične ograje do višine 0,80 m.                            |
|Ograje, zidovi in oprema morajo biti po celotnem kompleksu    |
|oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi        |
|ureditvami stičnih območij.                                   |
+--------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za površine za druge zelene površine (ZD), ki vključujejo zelene pasove z zaščitno oziroma drugo funkcijo (obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi in zelene bariere):
+--------------------------------------------------------------+
|27. ZD – druge urejene zelene površine                        |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: ur    ejanje in vzdrževanje zelenih    |
|površin.                                                      |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: en  ostavni in nezahtevni objekti, ki so  |
|navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka, poleg |
|tega pa še ureditve zelenih površin, namestitev klopi,        |
|ureditev počivališč ter postavitev objektov in naprav za      |
|opazovanje narave. Dopustna je gradnja gradbeno inženirskih   |
|objektov, če so namenjeni dejavnostim v območju.              |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: sk    ladno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila pogoji:   ureditve, objekti, naprave in ograje |
|morajo biti na celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter     |
|smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij.    |
+--------------------------------------------------------------+
(6) Podrobnejši PIP za površine za zelene obvodne površine (ZDo):
+--------------------------------------------------------------+
|28. ZDo – zelene obvodne površine                             |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: d    ejavnosti, namenjene oddihu in    |
|preživljanju prostega časa ter dejavnosti, vezane na rabo in  |
|varstvo površinskih voda, urejanje in vzdrževanje zelenih     |
|površin.                                                      |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:                                           |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v           |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka;                  |
|– namestitev klopi, ureditev počivališč;                      |
|– objekti za vodne športe, kopališča, ureditve dostopov do    |
|vode in privezov in pristanov za čolne ter drč za spuščanje   |
|čolnov na obstoječih jezovih;                                 |
|– objekti grajenega javnega dobra po predpisih o vodah;       |
|– objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe |
|in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih; |
|– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem;          |
|– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju     |
|ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;     |
|– vodna zajetja, ureditve manjših zajemališč požarne vode in  |
|manjših zajetij za ureditev ribnikov, postavitve naprav za    |
|potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti ter objektov   |
|za opazovanje narave;                                         |
|– dopustna je tudi gradnja gradbeno inženirskih objektov, če  |
|so namenjeni dejavnostim v območju.                           |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:            |
|– posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje      |
|hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,     |
|ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave, ukrepi za        |
|oživljanje reguliranih vodotokov in ukrepi, ki se nanašajo na |
|ohranjanje narave;                                            |
|– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje   |
|malih hidroelektrarn so dopustne ob zagotavljanju varstva     |
|naravnih vrednot in obstoječih ekoloških razmer prisotnih     |
|rastlinskih in živalskih vrst oziroma kvalifikacijskih        |
|rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov;           |
|– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje   |
|malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti      |
|ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete         |
|vodotokov in obvodnega prostora; vzdrževalna dela,            |
|rekonstrukcije, gradnje in nove gradnje na mestih obstoječih  |
|ali nekdanjih jezov, mlinov in žag.                           |
|Spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih   |
|značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo    |
|večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti, niso      |
|dopustne.                                                     |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda in   |
|zmanjševanje retenzijskega območja;                           |
|– utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov, betoniranje      |
|dostopnih ramp in posegi, ki onemogočajo dostop do vodotokov, |
|niso dopustni;                                                |
|– pri urejanju priobalnega zemljišča se v največji možni meri |
|zagotavljajo sonaravne ureditve z uporabo avtohtonih          |
|hidrofilnih vrst in ohranja obstoječa vegetacija. Zavarovanja |
|brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi    |
|materiali;                                                    |
|– zagotavlja se redno vzdrževanje obrežij vodotokov, vključno |
|s sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti;                       |
|– ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na         |
|celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni |
|z zunanjimi ureditvami stičnih območij.                       |
+--------------------------------------------------------------+
(7) Podrobnejši PIP za površine za pokopališča (ZK):
+--------------------------------------------------------------+
|29. ZK – pokopališča                                          |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: pogrebna in spremljajoče dejavnosti.   |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: p   okopališča, spremljajoče stavbe za    |
|opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe in            |
|spremljajoči servisni objekti. Dopustni so enostavni in       |
|nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v  |
|prilogi tega odloka, poleg tega pa še namestitev klopi,       |
|ureditev počivališč, stojnice. Če služijo potrebam            |
|pokopališča, so dopustni tudi manjše trgovske stavbe (kot     |
|sestavni del dejavnosti v območju), stavbe za druge           |
|storitvene dejavnosti ter sanitarni prostori, ki služijo      |
|obiskovalcem in zaposlenim v območju, tako da je površina     |
|                                                              |
|gradnja gradbeno inženirskih objektov, če so namenjeni        |
|dejavnostim na območju.                                       |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Lokacija in gabariti:                                         |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s    |
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki   |
|veljajo za območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na    |
|stanovanjska območja;                                         |
|– pri umeščanju stavb v prostor se upošteva umestitev ob      |
|javnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega oziroma    |
|prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za stavbe,  |
|ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki oziroma so     |
|prostorske dominante.                                         |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in        |
|večkapne strehe na stavbah manjših tlorisnih in višinskih     |
|gabaritov;                                                    |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih in večkapnih ter         |
|enokapnih streh z ravnimi strehami.                           |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter  |
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov  |
|so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju        |
|oziroma območju;                                              |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad    |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.); |
|– v vaških naseljih se je treba prilagoditi pogojem, ki       |
|veljajo za območja, na katera mejijo, posebej če mejijo na    |
|stanovanjska območja.                                         |
+--------------------------------------------------------------+
115. člen
(Podrobnejši PIP za površine GJI)
(1) Podrobnejši PIP za površine za površine cest, železnic in drugih prometnih površin (PC, PŽ, PO)
+--------------------------------------------------------------+
|30. PC – površine cest                                        |
|PŽ – površine železnic                                        |
|PO – druge prometne površine                                  |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: p   romet in skladiščenje, od tega     |
|kopenski promet in spremljajoče storitvene dejavnosti v       |
|kopenskem prometu. Dopustna je tudi trgovina na drobno z      |
|lastnimi motornimi gorivi. Na avtobusnih in železniških       |
|postajah so dopustne spremljajoče storitvene dejavnosti,      |
|trgovina in gostinstvo.                                       |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:   stavbe za promet, bencinski servisi in  |
|nestanovanjske stavbe ter gradbeno inženirski objekti, če so  |
|namenjene/-i dejavnostim v območju.                           |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno:               |
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih      |
|značilnosti širšega območja;                                  |
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.        |
+--------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za površine letališča (PL)
+--------------------------------------------------------------+
|31. PL – letališča                                            |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: promet in skladiščenje, od tega zračni |
|promet in spremljajoče storitvene dejavnosti v zračnem        |
|prometu. Dopustna je tudi trgovina na drobno z lastnimi       |
|motornimi gorivi. Na letališčih so dopustne spremljajoče      |
|dejavnosti storitev in gostinstva.                            |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stavbe         za promet in izvajanje     |
|elektronskih komunikacij, nestanovanjske stavbe ter gradbeno  |
|inženirski objekti, če so namenjene/-i dejavnostim v območju. |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno:               |
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih      |
|značilnosti širšega območja letališča;                        |
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav na      |
|letališču.                                                    |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: Do  pustne so tudi začasne ureditve |
|za večje prireditve na prostem vključno z občasnim            |
|parkiranjem in šotorjenjem.                                   |
+--------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za območja energetske infrastrukture (E)
+--------------------------------------------------------------+
|32. E – območja energetske infrastrukture                     |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  oskrba z električno energijo, plinom  |
|in paro.                                                      |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: cevov     odi, komunikacijska omrežja,    |
|elektroenergetski vodi in ostali gradbeno inženirski objekti, |
|če so namenjeni dejavnostim v območju.                        |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno:               |
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih      |
|značilnosti širšega območja;                                  |
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.        |
+--------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za površine za območja okoljske infrastrukture (O)
+--------------------------------------------------------------+
|33. O – območja okoljske infrastrukture                       |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in |
|odpadki, saniranje okolja.                                    |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: cevov     odi, komunikacijska omrežja,    |
|elektroenergetski vodi, odlagališča odpadkov, ostali gradbeno |
|inženirski objekti in nestanovanjske stavbe, če so            |
|namenjeni/-e dejavnostim v območju.                           |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|Pri oblikovanju objektov in površin je obvezno:               |
|– upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih      |
|značilnosti širšega območja;                                  |
|– oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav.        |
+--------------------------------------------------------------+
116. člen
(Podrobnejši PIP za območja za potrebe obrambe)
+--------------------------------------------------------------+
|34. F – območja za potrebe obrambe v naselju                  |
|f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij                  |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  izključno za obrambne potrebe, zlasti |
|za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske.            |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:                                           |
|– vojaški objekti,                                            |
|– nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo        |
|vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za        |
|normalno funkcioniranje območij za potrebe obrambe,           |
|– gradbeno inženirski objekti za potrebe obrambe,             |
|– prometne površine ter parkirišča in garaže za tovorna       |
|vozila, ki presegajo 3,5 ton, za priklopnike ter motorna      |
|vozila, za avtobuse in za dostavna vozila,                    |
|– letališke ploščadi (heliporti – na podlagi pogojev in       |
|soglasij pristojnih organov),                                 |
|– ob nevarnosti nastanka in ob nastanku naravnih in drugih    |
|nesreč se lahko območje uporabi za izvajanje nalog zaščite,   |
|reševanja in pomoči, zaščitnih ukrepov in zagotavljanje       |
|osnovnih življenjskih pogojev v skladu z zakonom vključno z   |
|gradnjo objektov in naprav, ki so za izvajanje potrebni.      |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: sk    ladno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje na območju F in f:          |
|Lokacija in gabariti:                                         |
|– gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s    |
|tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki   |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na             |
|stanovanjska območja;                                         |
|– v mestnem prostoru se dopusti združevanje stavb v nize,     |
|kareje;                                                       |
|– pri umeščanju stavb v prostor se upošteva gradbene linije   |
|ob javnem mestnem prostoru in vertikalni gabarit kakovostnega |
|oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb. To ne velja za  |
|stavbe, ki se gradijo kot izraziti prostorski poudarki.       |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so enokapne in ravne strehe ter dvokapne in        |
|večkapne strehe na stavbah manjših tlorisnih in višinskih     |
|gabaritov;                                                    |
|– strehe niso poenoteno predpisane, vendar se je treba z      |
|obliko, naklonom in kritino streh prilagoditi pogojem, ki     |
|veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na             |
|stanovanjska območja.                                         |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter  |
|strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov  |
|so enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju        |
|oziroma območju;                                              |
|– v mestnem prostoru se zagotovi sodobno oblikovanje fasad    |
|(enostavne členitve fasad, uporaba sodobnih materialov ipd.). |
+--------------------------------------------------------------+
117. člen
(Podrobnejši PIP za razpršeno poselitev)
(1) Podrobnejši PIP za območja razpršene poselitve v vinogradniških območjih (Av):
+--------------------------------------------------------------+
|35. Av –    površine razpršene poselitve v vinogradniških     |
|območjih                                                      |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: pro   stostoječa stavba ali stavbe v   |
|nizu, če je to tradicionalni oziroma značilni vzorec          |
|postavitve objektov, osamele kmetije, kmetijske stavbe        |
|(hlevi, kašče, skednji, kozolci, zidanice, hrami, vinotoči in |
|vinske kleti), drugi objekti, namenjeni dopolnilnim           |
|dejavnostim na kmetiji.                                       |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: poleg        bivanja, kmetijstva in    |
|dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so dopustne tudi            |
|spremljajoče dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem,        |
|kultura, trgovina, storitvene dejavnosti in poslovne          |
|                                                              |
|omejitev velikosti površine ne velja za dopolnilne dejavnosti |
|na kmetiji), če so izpolnjeni naslednji pogoji:               |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne      |
|površine za uporabo objekta vključno z zadostnimi parkirnimi  |
|površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in     |
|obiskovalcev);                                                |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;           |
|– ne povzročajo bistveno povečanih negativnih vplivov okolje. |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stan    ovanjske stavbe, nestanovanjske   |
|stavbe, gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni          |
|dejavnostim v območju.                                        |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: sk    ladno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: stavb     e se morajo po   |
|oblikovanju, stavbarskih elementih, legi in uporabi           |
|materialov prilagoditi avtohtonim vzorcem značilne            |
|vinogradniške poselitve.                                      |
|a) Stanovanjske stavbe:                                       |
|Volumen:                                                      |
|dopustna je eno ali večetažna stavba, osnovni volumen naj ima |
|pravokotni tloris v razmerju stranic 1:1,4 do 1:2. Dopusten   |
|je prizidek ali prizidki, ki so podrejeni osnovnemu volumnu   |
|stavbe.                                                       |
|Gabariti:                                                     |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris do največ     |
|10,0 m širine;                                                |
|– višinski gabarit: do največ K + P + M ali P + 1 + M;        |
|– kolenčni zid pri najvišjem dopustnem višinskem gabaritu je  |
|skrit pod kapjo strehe, kolenčni zid pri manjših višinskih    |
|gabaritih je lahko do največ 1,20 m.                          |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so  |
|dopustne izjemoma, če so v prostoru značilne ali kadar je     |
|smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe;                   |
|– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35° do 45°;       |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;   |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma      |
|dvignjene) frčade s streho minimalnega naklona, lahko pa tudi |
|dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade  |
|trapezne oblike niso dopustne. Frčade na eni strehi naj imajo |
|enako obliko;                                                 |
|– dopustne so klasične kritine v opečni in temno rjavi barvi, |
|glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa  |
|tudi v sivi in temno sivi barvi.                              |
|Fasade:                                                       |
|Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno, razen   |
|na območjih varovanja kulturne dediščine, kjer se upošteva    |
|pogoje službe, pristojne za varstvo kulturne dediščine.       |
|Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in  |
|avtohtonih materialov s sodobnimi.                            |
|b) Nestanovanjske stavbe:                                     |
|Volumen:                                                      |
|dopustna je eno ali večetažna stavba, osnovni volumen naj ima |
|pravokotni tloris v razmerju stranic 1:1,2 do 1:3. Dopusten   |
|je prizidek ali prizidki, ki so podrejeni osnovnemu volumnu   |
|stavbe.                                                       |
|Lokacija in gabariti:                                         |
|– stavbe na gradbeni parceli se lahko sestavljajo v niz       |
|in/ali gručo glede na historično ali obstoječe stanje;        |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med |
|osnovnima stranicama je najmanj 1:1,2;                        |
|– višinski gabarit: do največ: K + P + p ali P + 1 + p;       |
|– kolenčni zid je skrit pod kapjo.                            |
+--------------------------------------------------------------+
|Streha:                                                       |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe (naklon 35° do 45°).   |
|Odstopanja se dopustijo za objekte, širše od 10 m, če je to   |
|usklajeno s stanovanjskimi in drugimi objekti v okviru        |
|kmetije. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha        |
|nižjega naklona, pa tudi enokapna ali ravna streha;           |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;   |
|– dopustne so klasične kritine v opečni in temno rjavi barvi, |
|glede na prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa  |
|tudi v sivi in temno sivi barvi. Za dosuševanje sena je       |
|dopustna prosojna kritina.                                    |
|Fasade:                                                       |
|Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno, razen   |
|na območjih varovanja kulturne dediščine, kjer se upošteva    |
|pogoje službe, pristojne za varstvo kulturne dediščine.       |
|Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in  |
|avtohtonih materialov s sodobnimi.                            |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|Za gradnje zidanic, vinotočev, hramov in vinskih kleti na     |
|površinah Av se smiselno uporabljajo merila in pogoji za      |
|oblikovanje, določeni v PIP za površine Az v vinogradniških   |
|območjih.                                                     |
+--------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih (Az):
+--------------------------------------------------------------+
|36. Az – zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih   |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: tra   dicionalna ali sodobna oblika    |
|zidanice, hrama, vinotoča in vinske kleti (prostostoječa      |
|stavba, stavba v nizu je dopustna, če je to tradicionalni     |
|oziroma značilni vzorec postavitve objektov).                 |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmetij      stvo, vinogradništvo in    |
|vinarstvo ter sadjarstvo, občasno bivanje, gostinsko-         |
|turistična dejavnost, povezana z vinogradništvom in           |
|sadjarstvom (točenje vina, prodaja sadja in vina,             |
|sobodajalstvo), kulturne in javne dejavnosti (organiziranje   |
|prireditev).                                                  |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: z idanice, hrami in vinotoči kot posebna  |
|oblika zidanice, vinske kleti in nestanovanjske stavbe in ter |
|gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v    |
|območju, enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v    |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka.                  |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje skladno s splošnimi PIP o vrstah dopustnih |
|gradenj in drugih del ob upoštevanju naslednjih pogojev:      |
|– novogradnje zidanic, vinskih kleti in ureditev vinotočev na |
|zemljiščih, ki izpolnjujejo pogoje glede zahtevane površine   |
|pripadajočih kmetijskih zemljišč, določene v točki 7 te       |
|preglednice (Druga merila in pogoji);                         |
|– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, vendar samo do   |
|maksimalno dopustnega tlorisnega in višinskega gabarita glede |
|na velikost vinograda;                                        |
|– rekonstrukcije zidanic in vinskih kleti tudi na zemljiščih, |
|ki ne izpolnjujejo pogojev glede minimalnih zasajenih površin |
|z vinsko trto in/ali sadnim drevjem, ob upoštevanju pogojev   |
|in meril za oblikovanje, ki veljajo za novogradnjo;           |
|– odstranitve objektov, če s tem ni ogrožena značilna podoba  |
|območja. Površina, s katere je odstranjen objekt, se          |
|rekultivira in ureja kot integralni del vinograda, sadovnjaka |
|oziroma dvorišča ali prometne površine;                       |
|– sprememba namembnosti stavb, če so izpolnjeni pogoji glede  |
|dostopnosti, parkirnih mest in infrastrukturne opremljenosti  |
|ter zaradi katerih se ne spremeni velikost in zunanji videz   |
|objekta ter bistveno ne povečujejo vplivi na okolico, skladno |
|z dopustnimi dejavnostmi (turistično-gostinske, kulturne).    |
|Spremembe namembnosti stavb v stanovanjsko rabo niso          |
|dopustne.                                                     |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje ter drugi pogoji:           |
|a) Zidanica:  zidanica je stavba, katere arhitekturna zasnova |
|se podreja vinogradniški rabi. Zasnova je lahko tradicionalna |
|ali sodobna.                                                  |
|Lokacija in gabariti:                                         |
|– tlorisni gabariti: osnovni volumen stavbe nad zemeljsko     |
|površino naj ima pravokoten tloris v razmerju stranic od      |
|1:1,4 do 1:2 z dopustnim prizidkom ali prizidki ali           |
|nadstreškom k osnovnemu volumnu stavbe, ki so osnovnemu       |
|volumnu stavbe podrejeni;                                     |
|– zazidana površina zidanice, skupaj s površino prizidka ali  |
|prizidkov, lahko znaša največ 50 m2. Zazidano površino je v   |
|kletnem delu, ki je pretežno vkopan, dopustno povečati za 1,0 |
|m2 za vsakih 0,5 ara dodatnega vinograda ali sadovnjaka, ki   |
|pripada funkcionalni zemljiški posesti, s tem da skupna       |
|zazidana površina zidanice v kletnem delu, ki je pretežno     |
|vkopan, ne sme preseči 100 m2 v primeru kleti, namenjeni      |
|lastni pridelavi vina oziroma sadja, za gospodarsko pridelavo |
|pa 200 m2. Kadar je klet v celoti vkopana, dopustna zazidana  |
|površina zidanice v kletnem delu ni omejena;                  |
|– dopustna je gradnja nadstreškov in prizidkov, če je streha  |
|dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki |
|in nadstreški po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi |
|podrejeni. Sleme prizidkov in nadstreškov mora biti minimalno |
|1,0 m nižje od slemena osnovne stavbe. V primerih, kadar je   |
|višinska razlika naklona raščenega terena, kjer stoji objekt, |
|po dolžini ali širini objekta enaka ali večja višini kletne   |
|etaže, je sleme prizidkov in nadstreškov lahko na višini      |
|osnovnega slemena. Dopustna je tudi gradnja kletnih           |
|prizidkov, če so le-ti v celoti ali pretežno vkopani v zemljo |
|tako, da je vidna le čelna stran kleti;                       |
|– maksimalni višinski gabarit: K (delno ali v celoti vkopana) |
|+ M (kolenčni zid največ 1,20 m). V primerih, kadar je        |
|višinska razlika naklona raščenega terena, kjer stoji objekt, |
|po dolžini ali širini objekta enaka ali večja višini kletne   |
|etaže, je namesto mansarde nad kletjo dopustna gradnja        |
|pritličja, nad katerim se izvede streha v obliki simetrične   |
|dvokapnice naklona 35 do 45 °;                                |
|– odmiki: potrebno je zagotoviti minimalni razmik dvakratne   |
|širine zidanice med sosednjimi zidanicami, pri čemer so       |
|odmiki lahko tudi manjši glede na minimalne požarnovarstvene  |
|odmike, če to pogojujeta oblika tradicionalne parcelne        |
|strukture ali relief, kar mora biti v projektni dokumentaciji |
|posebej utemeljeno. Zahtevan minimalni odmik kapi glavnega    |
|objekta od meje zemljiške parcele drugega lastnika je 2,0 m   |
|in je lahko manjši ob soglasju lastnika sosednje zemljiške    |
|parcele;                                                      |
|– izjemoma so oporni zidovi in podzemni objekti lahko         |
|postavljeni na mejo sosednjega zemljišča ob soglasju lastnika |
|sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je      |
|minimalen odmik 1,0 m ter je potrebno pridobiti soglasje      |
|upravljavca javne ceste;                                      |
|– ob zidanici mora biti zagotovljeno vsaj eno parkirno mesto, |
|ob vinotoču pa vsaj tri parkirna mesta in manipulacijske      |
|površine. V primerih, ko ni mogoče zagotoviti parkirnih mest  |
|na gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi    |
|lokaciji, ki omogoča pešdostop;                               |
|– za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski          |
|material. Oporni in podporni zidovi ne smejo biti višji od    |
|1,5 m. Obdelani naj bodo kot kamnite škarpe z uporabo         |
|lokalnih materialov, dopustijo se kombinacije z betonom,      |
|opeko in lesom;                                               |
+--------------------------------------------------------------+
|Streha:                                                       |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35 do 45°;  |
|– na strehi zidanice se lahko izvede svetlobne in             |
|prezračevalne frčade vseh oblik razen trapezne, po ena na     |
|vsaki strešini. Maksimalna tlorisna površina frčad je lahko   |
|20% tlorisne projekcije strehe;                               |
|– dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma     |
|prevladujoči;                                                 |
|– dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na |
|prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v    |
|sivi in temno sivi barvi;                                     |
|Fasade: Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno. |
|Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in  |
|avtohtonih materialov s sodobnimi.                            |
|b) Vinska klet: vi  nska klet je objekt z visoko tehnološko   |
|opremo, katerega arhitekturna zasnova se podreja tehnologiji  |
|kletarjenja in transporta ter osnovnim volumnom stavbe nad    |
|zemeljsko površino, ki naj ima pravokoten tloris z dopustnim  |
|prizidkom ali prizidki k osnovnemu volumnu stavbe, ki so      |
|osnovnemu volumnu stavbe podrejeni. Tlorisne zasnove          |
|prizidkov in oblike streh prizidkov so lahko sodobne, vendar  |
|ne neznačilne. Dopustna je popolnoma ali delna vkopana klet,  |
|lahko z ozelenjeno streho.                                    |
|Lokacija in gabariti:                                         |
|– arhitekturna zasnova je lahko tradicionalna ali sodobna;    |
|– objekti na stavbnem zemljišču se lahko sestavljajo v niz    |
|ali gručo glede na historično ali obstoječe stanje, z         |
|neposrednim dostopom do javne ceste in tako, da je            |
|zagotovljeno parkiranje.                                      |
|– tlorisni gabariti: pravokoten tloris s stranicami v         |
|razmerju od 1:1,4 do 1:3 z dopustnimi prizidki. Dopusten je   |
|sestavljen tloris za namen prilagoditve večjega tehnološkega  |
|objekta volumnom v širšem vinogradniškem območju. Dopustna je |
|gradnja kletnih prizidkov, če so v celoti ali pretežno        |
|vkopani v zemljo, tako da je vidna le čelna stran kleti;      |
|– dopustna je gradnja nadstreškov in prizidkov, če je streha  |
|dvokapnica enakega naklona kot osnovna stavba ter so prizidki |
|in nadstreški po tlorisnih gabaritih in višini osnovni stavbi |
|podrejeni;                                                    |
|– višinski gabarit: do največ K + P + M;                      |
|– kolenčni zid pri najvišjem dopustnem višinskem gabaritu je  |
|skrit pod kapjo strehe, kolenčni zid pri manjših višinskih    |
|gabaritih je lahko do največ 1,20 m;                          |
|– odmiki: zahtevan minimalni odmik kapi glavnega objekta od   |
|meje zemljiške parcele drugega lastnika je 2,0 m in je lahko  |
|manjši ob soglasju lastnika druge zemljiške parcele;          |
|– izjemoma so oporni zidovi in podzemni objekti lahko         |
|postavljeni na mejo sosednjega zemljišča ob soglasju lastnika |
|sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je      |
|minimalen odmik 1,0 m ter je potrebno pridobiti soglasje      |
|upravljavca javne ceste;                                      |
|– ob vinski kleti morajo biti zagotovljena vsaj tri parkirna  |
|mesta in manipulacijske površine. V primerih, ko ni mogoče    |
|zagotoviti parkirnih mest na gradbeni parceli, se parkirna    |
|mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki omogoča pešdostop;     |
|– za utrditev brežin se uporabi les ali vegetacijski          |
|material. Oporni in podporni zidovi ne smejo biti višji od    |
|1,5 m. Obdelani naj bodo kot kamnite škarpe z uporabo         |
|lokalnih materialov, dopustijo se kombinacije z betonom,      |
|opeko in lesom.                                               |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35° do 45°. |
|Za vinske kleti je za stavbe, širše od 10 m, dopustno urediti |
|dvokapno streho manjšega naklona, enokapno ali ravno streho;  |
|– na strehi stavbe se lahko izvede svetlobne in prezračevalne |
|frčade vseh oblik razen trapezne, po največ ena na vsaki      |
|strešini. Maksimalna tlorisna površina frčad je lahko 20%     |
|tlorisne projekcije strehe;                                   |
|– dopustni so čopi na območjih, kjer so avtohtoni oziroma     |
|prevladujoči;                                                 |
|– dopustne so kritine v opečni in temno rjavi barvi, glede na |
|prevladujoč tip kritine v vinogradniškem območju pa tudi v    |
|sivi in temno sivi barvi.                                     |
|Fasade: Oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno. |
|Dopustna je kombinacija historičnih stavbarskih elementov in  |
|avtohtonih materialov s sodobnimi.                            |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|7.1 Pogoji glede zahtevane površine pripadajočih kmetijskih   |
|zemljišč:                                                     |
|a) Zidanice                                                   |
|– gradnja zidanice je dopustna na stavbnem zemljišču oziroma  |
|gradbeni parceli, če je zemljišče v sklopu funkcionalnega     |
|zemljiškega posestva z minimalno površino 15 arov, ki je v    |
|lasti in obdelavi lastnika;                                   |
|– pri novogradnjah na mestu odstranjenih zidanic, zgrajenih   |
|pred uveljavitvijo tega odloka, minimalna površina            |
|funkcionalnega zemljiškega posestva ne sme biti manjša od 6   |
|arov;                                                         |
|– pri rekonstrukcijah obstoječih zidanic se pogoj minimalne   |
|površine funkcionalnega zemljiškega posestva ne uporablja.    |
|b) Vinske kleti                                               |
|Gradnja vinske kleti je dopustna na stavbnem zemljišču        |
|oziroma gradbeni parceli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:  |
|– da je stavbno zemljišče oziroma gradbena parcela v sklopu   |
|funkcionalnega zemljiškega posestva, katerega minimalna       |
|površina je 50 arov ali več;                                  |
|– da skupna površina funkcionalnega zemljiškega posestva in   |
|površina ostalih, lahko dislociranih zemljiških parcel, na    |
|katerih je vinograd ali sadovnjak, doseže najmanj 200 arov;   |
|– da ima investitor registrirano kmetijsko gospodarstvo ali   |
|turistično kmetijo oziroma drugo gospodarsko dejavnost,       |
|povezano s turizmom ali proizvodnjo vina.                     |
|c) Hrami in vinotoči                                          |
|Za gradnjo hramov in vinotočev se smiselno uporabljajo        |
|določila tega odloka, ki veljajo za zidanice.                 |
|7.2 Pogoji za legalizacijo neskladnih in nelegalnih stavb:    |
|– Za stavbe, ki so bile zgrajene pred uveljavitvijo tega      |
|odloka brez gradbenega dovoljenja ali so bile zgrajene        |
|oziroma se uporabljajo v nasprotju s pogoji, določenimi z     |
|izdanim gradbenim dovoljenjem, je dopustna legalizacija       |
|skladno z določbami tega odloka.                              |
|– Pri legalizacijah zidanic, zgrajenih najmanj do tretje      |
|gradbene faze pred uveljavitvijo tega odloka, minimalna       |
|površina funkcionalnega zemljiškega posestva ne sme biti      |
|manjša od 8 arov.                                             |
|– Če navedene zidanice niso v celoti skladne s podrobnejšimi  |
|PIP za zidanice in vinske kleti v vinogradniških območjih, se |
|lahko legalizirajo, če je s sanacijskimi ukrepi zagotovljena  |
|integracija stavbe v dani kulturno-krajinski in stavbarski    |
|kontekst.                                                     |
+--------------------------------------------------------------+
|– Če se v postopku projektiranja in določanja sanacijskih     |
|ukrepov ugotovi, da bi bila nujna izvedba obsežnih            |
|konstrukcijskih sprememb, ki bi bile nesorazmerne glede na    |
|relativno majhno odstopanje od podrobnejših PIP za zidanice   |
|in vinske kleti v vinogradniških območjih, so dopustne        |
|tolerance do 20% glede pogojev o razmerju stranic objekta,    |
|naklonu strehe, maksimalni tlorisni površini frčad, višini    |
|kolenčnega zidu, razliki med slemenom osnovne stavbe in       |
|slemeni prizidkov in nadstreškov, odmikih in tlorisnem        |
|gabaritu. Izjemoma je dopustna višina stavbe od stropa kleti  |
|do kapi glavne strehe 3,0 m in višina opornih zidov na        |
|gradbeni parceli do 2,5 m.                                    |
|– Projektna dokumentacija mora vključevati posebna merila     |
|sanacije in integracije stavbe v okolje, vključno s           |
|podrobnimi strokovnimi utemeljitvami – tako po merilih        |
|prostorskega konteksta kot tudi avtohtonega stavbarstva       |
|zidanic v danem vinogradniškem območju. Posebna merila        |
|sanacije in integracije stavbe v okolje naj obsegajo vsaj     |
|eventualne prilagoditve volumnov in odstranitev v krajini     |
|izstopajočih posebnih stavbarskih elementov ter ukrepe        |
|sanacije obstoječega stanja v skladu z določbami PIP za       |
|območje razpršene poselitve v vinogradniških območjih (Az),   |
|kot jih določa ta odlok.                                      |
|7.3 Pogoji za parcelacijo v vinogradniških območjih:          |
|V vinogradniških območjih je dopustno s parcelacijo deliti    |
|parcele, na katerih je že zgrajena zidanica s pripadajočim    |
|vinogradom le pod pogojem, da po parcelaciji parcela (s       |
|parcelnim delom za stavbišče), na kateri je že zgrajena       |
|zidanica s pripadajočim vinogradom, ne bo manjša od 15 arov.  |
|Izjema je lahko le parcelacija za potrebe gradnje GJI.        |
|Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora    |
|slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem         |
|prostoru.                                                     |
|7.4 Pogoji za pridobitev uporabnega dovoljenja:               |
|Pri pridobitvi uporabnega dovoljenja mora biti površina       |
|funkcionalnega zemljiškega posestva enaka, kot je bila ob     |
|pridobitvi gradbenega dovoljenja.                             |
+--------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve (As):
+--------------------------------------------------------------+
|37. As – površine razpršene poselitve                         |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: e  no in dvostanovanjske prostostoječe |
|stavbe, kmetijske stavbe (hlevi, kašče, skednji, kozolci      |
|ipd.), tudi spremljajoči objekti in objekti, namenjeni        |
|dopolnilnim dejavnostim na kmetiji.                           |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: po      leg bivanja, kmetijstva in     |
|dopolnilnih dejavnosti na kmetiji so dopustne tudi            |
|spremljajoče dejavnosti, kot so gostinstvo in turizem,        |
|kultura, trgovina ter storitvene in poslovne dejavnosti       |
|(površina prostorov za dejavnost do 120 m2 – omejitev         |
|velikosti površine ne velja za dopolnilne dejavnosti na       |
|kmetiji), če so izpolnjeni naslednji pogoji:                  |
|– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne      |
|površine za uporabo objekta vključno z zadostnimi parkirnimi  |
|površinami za potrebe objekta (stanovalcev, zaposlenih in     |
|obiskovalcev);                                                |
|– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;           |
|– brez bistveno povečanih negativnih vplivov okolje.          |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: stan    ovanjske stavbe, nestanovanjske   |
|stavbe, gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni          |
|dejavnostim v območju.                                        |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje:                            |
|a) Stanovanjske stavbe:                                       |
|Gabariti:                                                     |
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris (do največ    |
|9,50 m širine), razmerje med osnovnima stranicama je od 1:1,2 |
|do 1:2,0. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na     |
|osnovni podolgovati tloris (v L, U obliki);                   |
|– višinski gabarit: na ravnem terenu je dopustna popolnoma    |
|ali delno vkopana klet. Dopustna je etažnost objektov (K) + P |
|ali (K) + P + M in do največ (K) + P + 1 + (M). Na nagnjenem  |
|terenu mora biti klet vsaj delno vkopana, dopustna etažnost   |
|je K + P ali K + M ali K + P + M;                             |
|– kolenčni zid pri najvišjem dopustnem višinskem gabaritu je  |
|skrit pod kapjo strehe, kolenčni zid pri manjših višinskih    |
|gabaritih je lahko do največ 1,20 m.                          |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe. Štirikapne strehe so  |
|dopustne, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe |
|ali če gre za nestanovanjsko dejavnost v objektu;             |
|– naklon dvokapnih in večkapnih streh je od 35 do 45°;        |
|– izven območij strnjenih tradicionalnih delov naselja so     |
|dopustne tudi enokapne in ravne strehe z naklonom do 20°;     |
|– dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi ali      |
|enokapnimi strehami v primeru pokritih teras, vetrolovov,     |
|zimskih vrtov in drugih dozidav;                              |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;   |
|– dopustni so strešna okna, enokapne (pravokotne oziroma      |
|dvignjene) frčade, lahko pa tudi dvokapne frčade z enakim     |
|naklonom kot osnovna streha. Vse frčade na eni strehi naj     |
|imajo enako obliko odprtine in strehe. Na eni strešini so     |
|lahko največ tri frčade;                                      |
|– dopustna je kritina v opečni in temno rjavi barvi, glede na |
|prevladujoč tip kritine v naselju pa tudi v sivi in temno     |
|sivi barvi.                                                   |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,  |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje  |
|drugih fasadnih elementov naj bodo usklajeni s                |
|tradicionalnimi objekti. S prizidki je treba zagotoviti       |
|skladnost celotne podobe objekta;                             |
|– fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene,        |
|odprtine naj bodo načeloma pokončne oblike;                   |
|– dopustna je postavitev objektov tradicionalnega oblikovanja |
|in materialov, pa tudi uvajanje sodobnejših materialov in     |
|oblikovnih pristopov (enostavnejše členitve fasad, uporaba    |
|sodobnih materialov), posebej v kombinaciji z ravnimi ali     |
|enokapnimi strehami;                                          |
|– fasade so lahko tudi lesene in/ali obložene s kamnom,       |
|detajli na objektih naj bodo v območjih ohranjenih            |
|tradicionalnih objektov tradicionalni; pri lesenih fasadah    |
|naj se uporabi rezan les.                                     |
|b) Nestanovanjske stavbe:                                     |
|Lokacija in gabariti:                                         |
|– objekti na parceli se lahko sestavljajo v nize, če je taka  |
|postavitev značilna za naselje in če gre za gručasti oziroma  |
|vrstni tip organizacije dvorišča;                             |
+--------------------------------------------------------------+
|– tlorisni gabariti: v osnovi podolgovat tloris, razmerje med |
|osnovnima stranicama je od 1:1,2 do 1:3;                      |
|– višinski gabarit: (K) + P + p ali P + 1 + p;                |
|– kolenčni zid je skrit pod kapjo;                            |
|– izjemoma se dopustijo odstopanja od v tem členu določenih   |
|tlorisnih in višinskih gabaritov, če so potrebna zaradi       |
|tehnoloških zahtev dejavnosti ali prilagoditve zahtevam       |
|predpisov, če so v projektni dokumentaciji posebej utemeljena |
|na podlagi strokovnih prostorskih preveritev in če objekt ni  |
|vidno izpostavljen oziroma je zakrit z vegetacijo.            |
|Streha:                                                       |
|– dopustne so klasične dvokapne strehe z naklonom 35 do 45°.  |
|Odstopanja se dopustijo za objekte velikih dimenzij, če je to |
|usklajeno s stanovanjskim in drugimi objekti v okviru         |
|kmetije. V teh primerih se lahko uredi dvokapna streha        |
|nižjega naklona, pa tudi enokapna ali ravna streha;           |
|– dopustni so čopi, kjer so avtohtoni oziroma prevladujoči;   |
|– dopustna je kritina v opečni in temno rjavi barvi, glede na |
|prevladujoč tip kritine v naselju pa tudi v sivi in temno     |
|sivi barvi.                                                   |
|Fasade:                                                       |
|– oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,  |
|strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin ter oblikovanje |
|drugih fasadnih elementov naj bo usklajeno s tradicionalnimi  |
|gospodarskimi objekti;                                        |
|– dovoli in spodbuja se postavitev objektov tradicionalnega   |
|oblikovanja in materialov;                                    |
|– zatrepi naj bodo leseni oziroma v temnejši fasadni barvi;   |
|– pri lesenih fasadah naj se uporabi rezan les.               |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,         |
|energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za |
|rabo obnovljivih virov energije z izjemo vetrne energije,     |
|objektov za zbiranje in uporabo padavinske vode ter za        |
|kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov za potrebe      |
|gospodinjstev ob pogoju, da se s tem ne poslabšajo bivalne    |
|razmere na območju. Na območju kmetije je dopustno zgraditi   |
|stanovanjsko stavbo, namenjeno menjavi generacij              |
|(preužitkarska hiša).                                         |
+--------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za osamele kmetije (Ak):
+--------------------------------------------------------------+
|38. Ak – površine razpršene poselitve za osamele kmetije      |
+--------------------------------------------------------------+
|Za površine Ak se smiselno uporabljajo podrobnejši PIP, kot   |
|so s tem odlokom določeni za površine SKk.                    |
+--------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za površine razpršene poselitve za kmetijske stavbe (Ag):
+--------------------------------------------------------------+
|39. Ag – površine razpršene poselitve za kmetijske stavbe     |
+--------------------------------------------------------------+
|1 Tipologija zazidave: km  etijski objekti (kozolci, seniki,  |
|čebelnjaki ipd.), dislocirani od kmetij                       |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmeti     jstvo – spravilo orodja,     |
|kmetijskih pridelkov ter čebelarstvo.                         |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: nestanovanjske stavbe – kmetijske stavbe, |
|od tega seniki, skednji, kozolci, čebelnjaki, koruznjaki in   |
|podobne stavbe za spravilo pridelka ter stavbe za             |
|shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije       |
|(kolnice, lope in podobno).                                   |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|6 Merila in pogoji za oblikovanje: z a oblikovanje objektov se|
|smiselno upoštevajo podrobnejši PIP za površine kmetij (SKk)  |
|za kmetijske stavbe. Oblikovanje novih objektov mora biti     |
|usklajeno s kakovostnimi oziroma avtohtonimi obstoječimi      |
|objekti (kozolci, čebelnjaki, seniki ipd.) po tlorisnih in    |
|višinskih gabaritih, oblikovanju streh in fasad ter uporabi   |
|materialov.                                                   |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|niso dopustni večji gabariti od gabaritov, ki so značilni za  |
|avtohtone obstoječe objekte.                                  |
+--------------------------------------------------------------+
118. člen
(Podrobnejši PIP za kmetijska zemljišča)
(1) Podrobnejši PIP za najboljša kmetijska zemljišča (K1):
+--------------------------------------------------------------+
|40. K1 – najboljša kmetijska zemljišča                        |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo.                            |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: en  ostavni in nezahtevni objekti, ki so  |
|navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka ter    |
|gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v    |
|območju.                                                      |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje:     skladno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:            |
|– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih          |
|zemljiščih;                                                   |
|– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred           |
|negativnim delovanjem voda;                                   |
|– sanacije površinskih kopov;                                 |
|– zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja       |
|stanja tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja;   |
|zasipavanje zemljišč je dopustno le ob zagotavljanju varstva  |
|naravnih vrednot in ohranjanju biotske raznovrstnosti         |
|območja.                                                      |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Drugi merila in pogoji                                      |
|– gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti obdelovanja      |
|kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča  |
|rekultivirati;                                                |
|– globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora     |
|biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po        |
|izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča        |
|vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa        |
|urediti zemljišče ob njih;                                    |
|– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske   |
|in prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči      |
|raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za        |
|zaščito pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da         |
|investitor izpad dohodka nadomesti z odškodnino in da         |
|zemljišče ponovno povrne v kmetijsko rabo;                    |
|– vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo   |
|pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi     |
|ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se   |
|omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora;   |
+--------------------------------------------------------------+
|– agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju          |
|usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in         |
|prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih        |
|koridorjev;                                                   |
|– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin |
|se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu   |
|vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske   |
|namene;                                                       |
|– za potrebe kmetijstva se lahko urejajo tudi manjši, lokalni |
|zbiralniki za padavinsko vodo.                                |
+--------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za druga kmetijska zemljišča (K2):
+--------------------------------------------------------------+
|41. K2 – druga kmetijska zemljišča                            |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: kmetijstvo.                            |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:: e nostavni in nezahtevni objekti, ki so  |
|navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka ter    |
|gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v    |
|območju, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav za    |
|opazovanje narave.                                            |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del, poleg tega pa še:            |
|– agrarne operacije, skladno s predpisi o kmetijskih          |
|zemljiščih;                                                   |
|– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred           |
|negativnim delovanjem voda;                                   |
|– sanacije površinskih kopov;                                 |
|– zasipavanje zemljišč z namenom ekološkega izboljšanja       |
|stanja tal v skladu s predpisi o gradnji in varstvu okolja;   |
|zasipavanje zemljišč je dopustno le ob zagotavljanju varstva  |
|naravnih vrednot in ohranjanju biotske raznovrstnosti         |
|območja;                                                      |
|– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice;                   |
|– odlaganje zemljine, če gre za izboljšanje kmetijskih        |
|zemljišč (npr. zasutje depresij) ter če se zagotovita tudi    |
|ustrezna sanacija in rekultivacija;                           |
|– manjši, lokalni zbiralniki za padavinsko vodo.              |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Drugi merila in pogoji:                                     |
|– gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti obdelovanja      |
|kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča  |
|rekultivirati;                                                |
|– globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora     |
|biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po        |
|izvedeni gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča        |
|vzpostaviti v prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa        |
|urediti zemljišče ob njih;                                    |
|– na kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske   |
|in prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči      |
|raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za        |
|zaščito pred škodljivim delovanjem voda ob pogoju, da         |
|investitor izpad dohodka nadomesti z odškodnino in da         |
|zemljišče ponovno povrne v kmetijsko rabo;                    |
|– vodno zajetje in urejanje vodotokov ter ukrepi za varstvo   |
|pred škodljivim delovanjem voda se izvajajo s sonaravnimi     |
|ureditvami na podlagi hidrološko-hidravlične analize, da se   |
|omogoči večnamenskost novega vodnega in obvodnega prostora;   |
|– agrarne operacije je treba izvajati ob upoštevanju          |
|usmeritev za ohranjanje narave, kulturne dediščine in         |
|prepoznavnosti krajin ter načrtovanih infrastrukturnih        |
|koridorjev;                                                   |
|– vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin |
|se lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu   |
|vodne bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske   |
|namene.                                                       |
+--------------------------------------------------------------+
119. člen
(Podrobnejši PIP za gozdna zemljišča)
(1) Podrobnejši PIP za gozdove gospodarskega pomena (Gg):
+--------------------------------------------------------------+
|42. Gg – gozd gospodarskega pomena                            |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: dop   ustni so enostavni in nezahtevni    |
|objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi     |
|tega odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav   |
|za opazovanje narave in gradbeno inženirski objekti, če so    |
|namenjeni dejavnostim v območju.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje:     skladno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del, hkrati pa še:                |
|– gozdarske prostorskoureditvene operacije, skladno s         |
|predpisi o gozdovih;                                          |
|– sanacije površinskih kopov in cestnih usekov ter nasipov;   |
|– vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem         |
|pristojne javne gozdarske službe in zakonom o gozdovih;       |
|– dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da    |
|raziskave trajno ne spreminjajo ali poškodujejo naravnega     |
|stanja na površini in v podtalju ter da se po raziskavah      |
|zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.                           |
|Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka       |
|opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem    |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki  |
|nima dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna.        |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom |
|gozdov dostop do gozdnih zemljišč;                            |
|– za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba     |
|pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe;  |
|– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v          |
|nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda,   |
|da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z   |
|interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno   |
|soglasje od pristojne javne gozdarske službe;                 |
|– gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov |
|za brezžični prenos signalov je dopustna le ob pogoju, da so  |
|lokacije predhodno preverjene in utemeljene.                  |
+--------------------------------------------------------------+
(2) Podrobnejši PIP za gozdove s posebnim namenom (Gpn):
+--------------------------------------------------------------+
|43. Gpn – gozd s posebnim namenom                             |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na |
|podlagi predpisov o razglasitvi gozdov s posebnim namenom in  |
|gozdnogospodarskih načrtov.                                   |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: dop   ustni so enostavni in nezahtevni    |
|objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi     |
|tega odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav   |
|za opazovanje narave in gradbeno inženirski objekti, če so    |
|namenjeni dejavnostim v območju.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: sk    ladno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del, hkrati pa še:                |
|– sanacije površinskih kopov;                                 |
|– posegi, ki so predvideni z gozdnogospodarskim načrtom       |
|(oprema v raziskovalne namene, predstavitvene table za        |
|gozdove s posebnim namenom, markiranje pešpoti skozi gozdove  |
|ipd.).                                                        |
|Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka       |
|opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem    |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki  |
|nima dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna.        |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|Območja gozdov s posebnim namenom (že razglašena oziroma      |
|predvidena za razglasitev) so namenjena rekreaciji in         |
|ohranjanju ekoloških vrednost ter prepoznavnosti prostora,    |
|zato:                                                         |
|– se upoštevajo določila predpisa, s katerim je gozd          |
|razglašen za gozd s posebnim namenom;                         |
|– gradnja objektov in naprav za potrebe prometne,             |
|komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture ni      |
|dopustna;                                                     |
|– niso dopustne rabe, objekti, gradnje in druga dela ter      |
|enostavni objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih         |
|značilnosti območja, zlasti izgubo naravnosti in posek drevja |
|(krčitve);                                                    |
|– je z gozdovi, ki še niso razglašeni, treba gospodariti      |
|prilagojeno, tako da se ohranja njihova gozdna raba v skladu  |
|s predpisi in gozdnogospodarskimi načrti;                     |
|– so navedeni posegi dopustni pod pogojem, da niso v          |
|nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda,   |
|da ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z   |
|interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno   |
|soglasje od pristojne javne gozdarske službe.                 |
+--------------------------------------------------------------+
(3) Podrobnejši PIP za primestne gozdove (Gpp):
+--------------------------------------------------------------+
|44. Gpp – primestni gozd                                      |
+--------------------------------------------------------------+
|3. Dopustne dejavnosti: gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na |
|podlagi gozdnogospodarskih načrtov.                           |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: dop   ustni so enostavni in nezahtevni    |
|objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi     |
|tega odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav   |
|za opazovanje narave in gradbeno inženirski objekti, če so    |
|namenjeni dejavnostim v območju.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del, hkrati pa še:                |
|– sanacije površinskih kopov;                                 |
|– posegi, ki so predvideni z gozdnogospodarskim načrtom       |
|(oprema v raziskovalne namene, predstavitvene table za        |
|gozdove s posebnim namenom, markiranje pešpoti skozi gozdove  |
|ipd.).                                                        |
|Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka       |
|opredeljene kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem    |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki  |
|nima dovoljenj oziroma ustreznih dokazil, ni dopustna.        |
+--------------------------------------------------------------+
(4) Podrobnejši PIP za gozdove s posebnim namenom – rezervate (Gpr):
+--------------------------------------------------------------+
|45. Gpr – gozd s posebnim namenom – rezervat                  |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na |
|podlagi gozdnogospodarskih načrtov.                           |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: objekti niso dopustni.                    |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: gradnje niso dopustne.                    |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji: upošt     eva se varstveni režim,   |
|določen s predpisom o razglasitvi. Območje gozda je zaradi    |
|svoje razvojne faze in dosedanjega razvoja izjemno pomemben   |
|za raziskovanje, proučevanje in spremljanje naravnega razvoja |
|gozdov, biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot    |
|ter kulturne dediščine. Gre za rezervat z blažjim varstvenim  |
|režimom.                                                      |
+--------------------------------------------------------------+
(5) Podrobnejši PIP za varovalne gozdove (Gv):
+--------------------------------------------------------------+
|46. Gv – varovalni gozd                                       |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  gozdarstvo in dejavnosti, dopustne na |
|podlagi gozdnogospodarskih načrtov.                           |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti: dop   ustni so enostavni in nezahtevni    |
|objekti, ki so navedeni v preglednicah EO in NO v prilogi     |
|tega odloka, poleg tega pa še postavitev objektov in naprav   |
|za opazovanje narave in gradbeno inženirski objekti, če so    |
|namenjeni dejavnostim v območju.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del ter:                          |
|– izvajanje raziskav;                                         |
|– v omejenem obsegu so dopustne oblike rekreacije, ki ne      |
|zahtevajo posebnih ureditev (sprehod, planinstvo, opazovanje, |
|poučne dejavnosti z uporabo obstoječih poti).                 |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– varovalni gozd ima poudarjeno ekološko in varovalno         |
|funkcijo zlasti na strmih legah, zato je raba omejena;        |
|– v varovalnem gozdu so dopustni samo posegi, namenjeni       |
|izvajanju ekološke funkcije gozda s soglasjem javne gozdarske |
|službe. Niso dopustne rabe, objekti, gradnje in druga dela    |
|ter enostavni objekti, ki zahtevajo spremembe prostorskih     |
|značilnosti območja, zlasti zemeljska dela in posek drevja;   |
|– gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom |
|gozdov dostop do gozda;                                       |
|– za vse posege v 25 m širok pas ob gozdnem robu je treba     |
|pridobiti predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe;  |
|– navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da niso v          |
|nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda,   |
|ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z      |
|interesi gozdarstva in je zanje potrebno pridobiti ustrezno   |
|soglasje od pristojne javne gozdarske službe.                 |
+--------------------------------------------------------------+
120. člen
(Podrobnejši PIP za vodna zemljišča)
+--------------------------------------------------------------+
|47. VC – celinske vode                                        |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti:  dejavnosti, vezane na rabo in varstvo |
|površinskih voda, varstvo okolja, ohranjanje narave,          |
|ribištvo, vodni promet, oddih in preživljanje prostega časa   |
|ter dejavnosti, ki niso v neskladju s predpisi o vodah.       |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:                                           |
|– gradbeno inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v  |
|območju;                                                      |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v           |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka;                  |
|– pregrade in jezovi, plovne poti;                            |
|– objekti, potrebni za rabo voda, prenosni vodovodi, objekti  |
|za črpanje, filtriranje in zajem vode;                        |
|– objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, cevovodi |
|za odpadno vodo;                                              |
|– objekti za vodne športe na prostem, ureditve dostopov do    |
|vode, privezov in pristanov za čolne ter drč za spuščanje     |
|čolnov na obstoječih jezovih;                                 |
|– objekti za zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev       |
|varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;                |
|– objekti, namenjeni obrambi države, zaščiti in reševanju     |
|ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;     |
|– ureditve manjših zajemališč požarne vode;                   |
|– postavitev objektov in naprav za opazovanje narave.         |
|Na vodotokih in območjih vodnih zemljišč je izven strnjeno    |
|pozidanih območij dopustna gradnja objektov, funkcionalno     |
|vezanih na vodotok na podlagi predhodne prostorske            |
|preveritve, hidrološko-hidravlične analize, pozitivne ocene   |
|vplivov na okolje in soglasja pristojnih služb. Gradnja       |
|ribogojnic in zajem vode za namakanje kmetijskih zemljišč sta |
|dopustna pod pogojem, da se zagotovi ekološko sprejemljivi    |
|pretok.                                                       |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: skla    dno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del ter:                          |
|– dopustni so posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na      |
|izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti           |
|površinskih voda, ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave |
|ter ukrepi za oživljanje reguliranih vodotokov;               |
|– za obstoječe objekte in naprave na vodnem ali priobalnem    |
|zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča     |
|rekonstrukcija ali obnova, ki bistveno ne spreminja           |
|namembnosti in velikosti objekta in ki ne vpliva negativno na |
|kakovost vode in vodni režim;                                 |
|– na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka     |
|opredeljene kot vodno zemljišče, v neažuriranem zemljiškem    |
|katastru pa so vpisane kot stavbišče objektov, ki s tem       |
|členom niso določeni kot dopustni, gradnja novih objektov ni  |
|dopustna;                                                     |
|– premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem        |
|zemljišču je treba načrtovati tako, da je zagotovljena        |
|poplavna varnost, da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni  |
|režim ter je zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok;        |
|– pri urejanju in obratovanju objektov in naprav mlinov, žag  |
|in ribogojnic ter malih hidroelektrarn odvzem vode ne sme     |
|ogrožati kakovosti voda ter ekološko sprejemljivega pretoka.  |
|Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v      |
|vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod za ribe; |
|– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje   |
|MHe so dopustne ob zagotavljanju varstva naravnih vrednot in  |
|obstoječih ekoloških razmer prisotnih rastlinskih in          |
|živalskih vrst oziroma kvalifikacijskih rastlinskih in        |
|živalskih vrst ter habitatnih tipov;                          |
|– spremembe mlinov in žag za potrebe turizma in za urejanje   |
|malih hidroelektrarn so dopustne pod pogojem, da objekti      |
|ohranijo bistvene morfološke značilnosti in kvalitete         |
|vodotokov ter obvodnega prostora; pri poseganju v območje     |
|celinskih voda je prepovedano povzročanje ovir za pretok      |
|visokih voda in zmanjševanje retenzijskega območja;           |
|– dopustna so tekoča vzdrževalna dela, rekonstrukcije,        |
|gradnje in nove gradnje na mestih obstoječih ali nekdanjih    |
|jezov, mlinov in žag.                                         |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|– pridobivanje gramoza in proda, utrjevanje brežin z gradnjo  |
|opornih zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, ki       |
|onemogočajo dostop do vodotokov, niso dopustni;               |
|– pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega zemljišča  |
|se v največji možni meri zagotavljajo sonaravne ureditve z    |
|uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in ohranjanje obstoječe   |
|vegetacije;                                                   |
|– zavarovanja brežin se prioritetno izvajajo sonaravno, z     |
|vegetacijskimi materiali;                                     |
|– zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen na |
|krajših razdaljah za potrebe ureditve dostopa oziroma prehoda |
|prek vodotoka ali ko gre za objekt javne prometne             |
|infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh);     |
|– gradnja mostov in cest na območju vodotokov mora biti taka, |
|da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti     |
|varnost objektov pred visokimi vodami z minimalno varnostno   |
|višino;                                                       |
|– zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s       |
|sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, ki se izvajajo izven    |
|gnezdilne sezone ptic.                                        |
+--------------------------------------------------------------+
121. člen
(Podrobnejši PIP za območja izkoriščanja mineralnih surovin)
+--------------------------------------------------------------+
|48. LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora          |
+--------------------------------------------------------------+
|3 Dopustne dejavnosti: izkoriščanje mineralnih surovin.       |
+--------------------------------------------------------------+
|4 Dopustni objekti:                                           |
|– nestanovanjske stavbe, gradbeno inženirski objekti, če so   |
|namenjene/-i dejavnostim v območju;                           |
|– rudarski objekti za izkoriščanje in predelavo mineralnih    |
|surovin – samo odprti kop: rudarski objekti in inštalacije    |
|ter tehnične naprave za izkoriščanje mineralnih surovin,      |
|objekti za proizvodnjo betonskih izdelkov, strešnikov in      |
|podobno;                                                      |
|– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v           |
|preglednicah EO in NO v prilogi tega odloka;                  |
|– objekti in naprave, namenjeni zavarovanju dostopa do        |
|območja izkoriščanja, do objektov in naprav;                  |
|– po uvedbi nadomestne rabe so dopustni objekti, namenjeni    |
|nadomestnim dejavnostim, ki so določene v PIP za posamezne    |
|EUP.                                                          |
+--------------------------------------------------------------+
|5 Dopustne gradnje: sk    ladno s splošnimi PIP o vrstah      |
|dopustnih gradenj in drugih del.                              |
+--------------------------------------------------------------+
|7 Druga merila in pogoji:                                     |
|Območja mineralnih surovin so namenjena izkoriščanju          |
|mineralnih surovin, sprotni in končni sanaciji ter            |
|nadomestnim dejavnostim, ki so določene v PIP za posamezne    |
|EUP. Za vse površinske kope je upravljavec oziroma lastnik    |
|dolžan zagotoviti sprotno in končno sanacijo v skladu z       |
|opredeljeno novo namembnostjo, ki je določena v PIP za        |
|posamezno EUP. Na območjih sanacij opuščenih površinskih      |
|kopov je dopustno saniranje in prepuščanje naravni sukcesiji  |
|ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo   |
|poslabšati prostorske razmere in kakovosti okolja.            |
|Vplive na okolje je treba spremljati in jih glede na          |
|rezultate spremljanja zmanjševati ali odpravljati. Z          |
|namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem v  |
|globino in pred porušitvami terena.                           |
+--------------------------------------------------------------+
122. člen
(Podrobnejši PIP za objekte razpršene gradnje)
Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni v naselje in niso opredeljeni kot razpršena poselitev, se smiselno upoštevajo splošni PIP, PIP za PNR in EUP, in sicer glede na namen objekta razpršene gradnje. Če ni drugače določeno, se za stanovanjske stavbe upoštevajo PIP za As, za kmetije PIP za Ak, za počitniške stavbe PIP za SP, za objekte kmetijske proizvodnje PIP za IK, za kmetijske stavbe PIP za Ag, za zidanice PIP za Az, za objekte GJI PIP za P, E ali O, za kapelice in znamenja PIP za CDv.
3.6 Posebni PIP za posamezne EUP
123. člen
(Posebni PIP za EUP na območju urbanističnega načrta Novo mesto)
(1) Na območju vseh EUP na območju urbanističnega načrta Novo mesto se na kmetijskih površinah v oddaljenosti do 150 m od stanovanjskih, turističnih in prostočasnih objektov in ureditev ne uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, ki bi lahko bila nevarna ali škodljiva za zdravje ljudi ali živali, in se ne razliva gnojevka.
(2) Posebni PIP za reko Krko in njen obvodni prostor (določila veljajo za enote NM1/a, NM/25-a, NM/2-a, NM/24-a, NM/10-OPPN-d, NM/10-OPPN-c, NM/13-OPPN-a, NM/14-OPPN-a, NM/14-m, NM/14-n, NM/22-OPPN-a, NM/14-d, NM/14-p, NM/14-e, NM/14-a, NM/14-c, NM/14-h, NM/14-o, NM/14-i, NM/14-j, NM/11-e, NM/15-a, NM/12-a, NM/16-a, NM/17-a):
– Na območju vodnega in obvodnega zemljišča Krke so dopustne gradnje objektov in naprav, ki so potrebne za izvajanje določil veljavnih predpisov o določitvi plovbnih režimov na vodotokih in niso v nasprotju z veljavnimi režimi varstva narave, kulturne dediščine in okolja ter varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave. Dopustna je splošna raba vode, kot so čolnarjenje, kopanje, plavanje. Obvezni sta obojestranska ureditev in vzdrževanje pešpoti ob Krki, ki se opremijo z drobno urbano opremo. Dopustna je tudi ureditev gostinskih vrtov v navezavi na gostinsko dejavnost v obstoječih objektih, in sicer v okviru obstoječih vrtov, kjer je to v posamezni EUP posebej dopustno.
– Pristanišči za motorna in nemotorna plovila sta v skladu z Odlokom o določitvi plovbnega režima na reki Krki (Uradni list RS, št. 75/06) dopustni v Irči vasi in na Loki. Dopustne so tudi nadomestne gradnje.
– Lokacija za vstopno-izstopno mesto za motorna in nemotorna plovila je v skladu z Odlokom o določitvi plovbnega režima na reki Krki (Uradni list RS, št. 75/06) dopustna na Pugljevi ulici. Vstopno-izstopni mesti za motorna in nemotorna plovila sta dopustni tudi na lokacijah v neposredni bližini Kandijskega mostu ter ob izteku Resslove ulice. Ureditve vstopno-izstopnih mest za motorna in nemotorna plovila na drugih lokacijah, določenih z Odlokom o določitvi plovbnega režima na reki Krki (Portoval, Medičeva ulica in Ragov log), so dopustne le pod pogojem, da so predhodno usklajene s pristojnimi službami z varstvo narave, kulturne dediščine in voda. Novogradnje teh objektov na ostalih lokacijah so dopustne le na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta. Dopustne so nadomestne gradnje.
– Za plovila na nemotorni pogon se v čolnarnah in na pomolih dopusti privezovanje ter ureditev vstopno-izstopnih mest. Čolnarne in pomoli se uredijo na lokacijah, ki so usklajene s pristojnimi službami z varstvo narave, kulturne dediščine in voda. Novogradnje teh objektov so dopustne le na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta. Na obstoječih lokacijah čolnarn in pomolov so dopustne rekonstrukcije, odstranitve in nadomestne gradnje.
– Urejanje pomolov: pomoli se uredijo na obrežju s pontonskim ali grajenim lesenim pomolom tlorisnih dimenzij širine do 3 m in dolžine do 5 m, lahko v kombinaciji s čolnarnami ali samostojno.
– Oblikovanje pomolov in čolnarn mora biti poenoteno na celotnem območju, ob smiselnem upoštevanju oblikovanja tradicionalnih čolnarn v Novem mestu in ob upoštevanju določil uredbe o plovbnem režimu. Zagotovita se dovoz do pristana in čolnarne za dostavo čolnov in utrjena manipulacijska površina.
– Pomoli, čolnarne, pristanišča in vstopno-izstopna mesta so v medsebojni razdalji vsaj 100 m.
– Mesta postavitve začasne plavajoče naprave, opisane v vpisniku plavajočih naprav, se določijo ob upoštevanju varstvenih režimov in usmeritev za ohranjanje varovanih območij narave, veljavnih na območju posamezne EUP, in tako, da ni oviran režim plovbe na vodotoku.
– Naravno kopališče se lahko uredi na obvodni ravnici na levem bregu Krke gorvodno od gostišča Loke (parc. št. 393, 394, k.o. Novo mesto). Uredijo se dostopi do vode, pomol širine največ 3 m, ki lahko sega največ 5 m v strugo Krke. Sanitarije in garderoba so montažni, kopališče se glede sanitarij, garderob in drugih potrebnih prostorov navezuje na gostišče Loka. Za ureditev kopališča in objektov se izdelajo celovite urbanistične, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne variantne strokovne rešitve.
– Pri prenovah, rekonstrukcijah in novogradnjah mostov in brvi prek Krke se zagotavljata kakovostno oblikovanje in tipološka skladnost z drugimi tovrstnimi objekti in z arhitekturo v vidnem stiku.
– Dovoljenje za gradnjo pomolov, čolnarn, pristanišč, vstopno-izstopnih mest ter gostinskih vrtov se v primerih, ko je gradnja dopustna brez podlage v občinskem podrobnem prostorskem načrtu, izda na podlagi ustrezne projektne rešitve, ki mora biti usklajena s predhodno izdelano zasnovo umeščanja teh objektov v prostor.
– Obvezno je ohranjanje in vzdrževanje obstoječe obrežne vegetacije. V primerih dopustnih novih posegov in ob vzdrževanju je treba odstranjeno vegetacijo nadomestiti z novo, z uporabo avtohtonih vrst.
– Pri vseh posegih se pridobi soglasje pristojnih služb za varstvo narave, upravljanje z vodami in varstvo kulturne dediščine.
(3) Posebni PIP za posamezne EUP na območju urbanističnega načrta Novo mesto
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|oznaka|ime EUP          |POSEBNI PIP in druga določila            |
|EUP   |                 |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/1  |Češča vas        |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/1- |ZN BTC Češča     |Zazidalni načrt BTC Češča vas – I. faza, |
|OPPN-a|vas – I. faza    |Skupščinski Dolenjski list, št. 15/90,   |
|      |                 |11/91 – ostane v veljavi do preklica,    |
|      |                 |razveljavi se na delih območja v skladu  |
|      |                 |z določili tega odloka. Na delu zemljišč |
|      |                 |je evidentirano poplavno območje, zato   |
|      |                 |se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo |
|      |                 |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|      |                 |drugimi nesrečami.                       |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/1- |OPPN Športni     |Predviden OPPN za športno rekreativni    |
|OPPN-b|park Češča       |center ter sejemske prireditve (tudi     |
|      |vas              |prostor za poligon za poučevanje         |
|      |                 |kandidatov za voznike motornih vozil) in |
|      |                 |kamp z navezavo na obstoječi velodrom,   |
|      |                 |konjeniški šport ter sosesko Podbreznik. |
|      |                 |Dopustne dejavnosti so tudi dejavnosti   |
|      |                 |vzgoje in izobraževanja ter ureditev     |
|      |                 |kampa in drugih dejavnosti, vezanih na   |
|      |                 |rejo in varstvo živali, tudi             |
|      |                 |veterinarska služba. Na robovih se       |
|      |                 |ohranjajo gozdne površine. Novi objekti  |
|      |                 |in drugi posegi v prostor morajo biti    |
|      |                 |oblikovno usklajeni z objektom velodroma |
|      |                 |in ne smejo (razen v posameznih          |
|      |                 |poudarkih, ki bodo smiselno usklajeni s  |
|      |                 |preostalimi gradnjami na območju         |
|      |                 |urejanja in s širšim prostorom)          |
|      |                 |presegati višine objekta velodroma.      |
|      |                 |Obvezna je pridobitev variantnih         |
|      |                 |strokovnih prostorskih preveritev.       |
|      +-----------------+-----------------------------------------+
|      |Območje          |Do sprejetja OPPN NM/1-OPPN-b je         |
|      |Konjeniškega     |dopustno vzdrževanje, rekonstrukcija,    |
|      |centra na        |dozidave do 30% osnovnih objektov ter    |
|      |zemljišču        |preureditev objektov in nadomestne       |
|      |parc. št.:       |gradnje z dopustno povečavo do 30%       |
|      |2102/1 do 20,    |osnovnih objektov ter druge ureditve, ki |
|      |2219/2, k.o.     |se lahko uporabljajo za potrebe          |
|      |Gor. Straža      |konjeniškega športa, konjereje,          |
|      |                 |veterinarske službe. Dopusti se          |
|      |                 |postavitev pokrite jahalnice tlorisne    |
|      |                 |velikosti največ 15 x 35 m. Posegi v     |
|      |                 |prostor morajo biti podrejeni naravnim   |
|      |                 |elementom prostora in parkovni ureditvi. |
|      |                 |Vertikalni gabarit objektov je praviloma |
|      |                 |pritličje in le izjemoma P+M, lahko se   |
|      |                 |uredijo popolnoma vkopane kleti. Pri     |
|      |                 |novih ali nadomestnih objektih se v      |
|      |                 |največji meri upošteva sedanja zasnova   |
|      |                 |območja (po tlorisu in razmestitvi       |
|      |                 |objektov), zagotovi se ohranitev         |
|      |                 |drevesne vegetacije v širokih pasovih    |
|      |                 |med objekti ter še posebej na robnem     |
|      |                 |območju.                                 |
|      +-----------------+-----------------------------------------+
|      |Območje          |Do sprejetja OPPN NM/1-OPPN-b je         |
|      |velodroma na     |dopustna nadgradnja oziroma nadkritje    |
|      |zemljišču        |ter preureditev velodroma za potrebe     |
|      |parc. št.:       |večnamenske športne dvorane s            |
|      |2096/1, del      |spremljajočimi dejavnostmi, vendar mora  |
|      |2096/2 in        |biti to v soglasju z avtorsko rešitvijo  |
|      |2096/3, k.o.     |velodroma. Dopustne so ureditve za šport |
|      |Gor. Straža      |in rekreacijo in gradnja spremljajočih   |
|      |                 |objektov in naprav, ki služijo športu,   |
|      |                 |rekreaciji, prireditvam in gostinstvu in |
|      |                 |dopolnjujejo rekreacijsko dejavnost v    |
|      |                 |območju. Posegi v prostor morajo biti    |
|      |                 |podrejeni naravnim elementom prostora in |
|      |                 |parkovni ureditvi. Novi objekti in drugi |
|      |                 |posegi v prostor morajo biti             |
|      |                 |funkcionalno in arhitekturno usklajeni z |
|      |                 |osnovnim objektom velodroma.             |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/1- |ZN Podbreznik    |Zazidalni načrt Podbreznik, Uradni list  |
|OPPN-c|                 |RS, št. 74/02 – ostane v veljavi do      |
|      |                 |preklica.                                |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/1-a|Češča vas        |Pri novih ali nadomestnih objektih se v  |
|      |                 |največji meri upošteva sedanja zasnova   |
|      |                 |poselitve (po tlorisu in razmestitvi     |
|      |                 |objektov). Na delu zemljišč je           |
|      |                 |evidentirano poplavno območje, zato se   |
|      |                 |pri načrtovanju in gradnji upoštevajo    |
|      |                 |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|      |                 |drugimi nesrečami.                       |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/1- |Češča vas –      |Zagotovi se ohranitev drevesne           |
|OPR   |odprti           |vegetacije v širokih pasovih med objekti |
|      |prostor v        |ter še posebej na robnem območju na      |
|      |urbani rabi      |stiku z dolino Temenice. Na delu         |
|      |                 |zemljišč je evidentirano poplavno        |
|      |                 |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|      |                 |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|      |                 |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/2  |Mestna hosta     |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/2-a|Cegelnica        |Izboljšanje kakovosti bivanja v          |
|      |                 |Cegelnici se doseže z zagotovitvijo      |
|      |                 |zelenih barier na stikih z obstoječimi   |
|      |                 |in predvidenimi industrijskimi območji.  |
|      |                 |Na delu zemljišč je evidentirano         |
|      |                 |poplavno območje, zato se pri            |
|      |                 |načrtovanju in gradnji upoštevajo        |
|      |                 |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|      |                 |drugimi nesrečami.                       |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/2-b|Groblje          |Ohranja se kmetijski značaj vasi Groblje |
|      |                 |in ohišnice, ki se povezujejo s          |
|      |                 |kmetijskimi površinami okrog vasi.       |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/2-X|Cegelnica –      |Predvideno celostno urejanje: Predvidi   |
|      |zahod            |se stanovanjska pozidava vključno z      |
|      |                 |ureditvijo dostopne ceste in s športno-  |
|      |                 |rekreacijskimi ureditvami. Zagotovi se   |
|      |                 |oblikovanje parcel in objektov, pri      |
|      |                 |katerem bosta upoštevani morfologija in  |
|      |                 |tipologija obstoječih objektov v         |
|      |                 |soseščini. Pred izdajo gradbenega        |
|      |                 |dovoljenja za naštete ureditve je        |
|      |                 |obvezna pridobitev variantnih strokovnih |
|      |                 |prostorskih preveritev, ki jih potrdi    |
|      |                 |MONM.                                    |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/2- |Cegelnica,       |Na območju Mestne hoste se v skladu z    |
|OPR   |Groblje in       |določili odloka o mestnih gozdovih na    |
|      |Mestna hosta     |območju Novega mesta uredijo kolesarske  |
|      |– odprti         |in pešpoti v navezavi na obstoječe       |
|      |prostor v        |omrežje poti in na novo predvideni most  |
|      |urbani rabi      |čez Krko, ki bo to območje povezal z     |
|      |                 |Irčo vasjo in Drsko. Trasa ceste in      |
|      |                 |mostu prek Krke sta načrtovani na        |
|      |                 |arheološkem najdišču Groblje, zato se    |
|      |                 |zagotovijo predhodne arheološke          |
|      |                 |raziskave. Na delu zemljišč je           |
|      |                 |evidentirano poplavno območje, zato se   |
|      |                 |pri načrtovanju in gradnji upoštevajo    |
|      |                 |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|      |                 |drugimi nesrečami.                       |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/3  |Prečna           |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/3-a|Prečna – ob      |Gradnja je dopustna le v obcestnem       |
|      |Temenici         |prostoru. Vsi posegi v prostor se        |
|      |                 |izvajajo v soglasju s pristojno službo   |
|      |                 |za varstvo narave.                       |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/3-b|Območje jedra    |Območje se ohranja in ureja kot jedro    |
|      |Prečne pri       |naselja z objekti za lokalno oskrbo in   |
|      |cerkvi           |javnimi površinami (trg).                |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/3-c|Stanovanjsko     |Dovolijo se vertikalni gabariti          |
|      |območje na JV    |objektov, enaki ali nižji od obstoječih  |
|      |                 |objektov.                                |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/3-d|Pokopališče      |Zagotovi se redno vzdrževanje zelenih in |
|      |                 |tlakovanih javnih površin. Smreke vzdolž |
|      |                 |ceste se odstranijo in nadomestijo z     |
|      |                 |listavci. Uredi in razširi se            |
|      |                 |parkirišče.                              |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/3-e|Preostali        |Ohranja se kmetijski značaj severnega    |
|do    |prostor          |dela naselja Prečna.                     |
|NM/3-g|naselja          |                                         |
|      |Prečna           |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/3- |OPPN             |Predviden OPPN. Na površini, namenjeni   |
|OPPN  |Letališče        |urejanju letališča, so dopustne gradnje  |
|      |Novo mesto       |objektov in naprav za urejanje javnega   |
|      |                 |letališča/heliporta regionalnega pomena  |
|      |                 |oziroma letališča za mednarodni promet   |
|      |                 |nižje kategorije. Dopustna je gradnja    |
|      |                 |objektov, namenjenih športnim,           |
|      |                 |turističnorekreacijskim, gostinskim in   |
|      |                 |namestitvenim dejavnostim povezanim z    |
|      |                 |razvojem letališča (površine za          |
|      |                 |padalstvo in večje prireditve, kamp in   |
|      |                 |športnorekreacijske naprave). Na območju |
|      |                 |letališča se dopusti gradnja objektov in |
|      |                 |ureditev za potrebe obrambe in zaščite.  |
|      |                 |Območje se ureja z OPPN medobčinskega    |
|      |                 |oziroma skupnega pomena za območje       |
|      |                 |letališča, za katerega se pridobijo      |
|      |                 |variantne strokovne prostorske rešitve.  |
|      |                 |Do uveljavitve OPPN so dopustna          |
|      |                 |vzdrževalna dela, gradnja enostavnih in  |
|      |                 |nezahtevnih objektov za potrebe          |
|      |                 |letališke dejavnosti, rekonstrukcije ter |
|      |                 |rušitve obstoječih objektov. Dopustne so |
|      |                 |tudi novogradnje objektov in naprav, ki  |
|      |                 |so pomembne za varno izvajanje letališke |
|      |                 |dejavnosti. Ureditve na območju          |
|      |                 |letališča ne smejo onemogočati uporabe v |
|      |                 |primeru izrednega ali vojnega stanja     |
|      |                 |oziroma krize, v primeru naravnih in     |
|      |                 |drugih nesreč ali v miru za              |
|      |                 |usposabljanje za potrebe obrambe oziroma |
|      |                 |mora biti zagotovljeno, da je izključno  |
|      |                 |rabo za potrebe obrambe v zgoraj         |
|      |                 |navedenih primerih mogoče takoj          |
|      |                 |vzpostaviti.                             |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/3- |Prečna –         |Ni posebnih PIP                          |
|OPR   |odprti           |                                         |
|      |prostor v        |                                         |
|      |urbani rabi      |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4  |Zahod –          |                                         |
|      |Livada           |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4- |ZN Adria         |Zazidalni načrt Adria, Uradni list RS,   |
|OPPN-a|                 |št. 92/02, 62/04 – ostane v veljavi do   |
|      |                 |preklica, razveljavi se na delih območja |
|      |                 |urejanja, v skladu z določili tega       |
|      |                 |odloka.                                  |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4- |OPPN NGC ob      |Občinski podrobni prostorski načrt       |
|OPPN-b|Straški cesti    |Nadomestna gospodarska cona ob Straški   |
|      |                 |cesti, Uradni list RS, št. 117/08 –      |
|      |                 |ostane v veljavi do preklica.            |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4- |UN za OIC        |Ureditveni načrt za obrtno industrijsko  |
|OPPN-c|Livada           |cono Livada, Uradni list RS, št. 70/99   |
|      |                 |in 43/08 – ostane v veljavi do preklica. |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4- |OPPN Ursa ob     |Predviden OPPN za gospodarsko cono za    |
|OPPN-d|Straški cesti    |industrijo (obstoječe proizvodne         |
|      |                 |dejavnosti). Na območju ob Straški cesti |
|      |                 |se oblikujejo mestotvorne fasade         |
|      |                 |objektov in zunanje ureditve. Rezervira  |
|      |                 |se koridor za izgradnjo železniškega     |
|      |                 |tira na območje načrtovane gospodarske   |
|      |                 |cone Zahod. Zahodno od sedanjih          |
|      |                 |industrijskih tirov se rezervira koridor |
|      |                 |za njihovo podaljšanje na območje, kjer  |
|      |                 |so novopredvidene površine za širitev    |
|      |                 |območja tovarne, za manipulacijo in      |
|      |                 |odvoz gotovih izdelkov.                  |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4- |OPPN Poslovni    |Predviden OPPN za poslovni park, ki se   |
|OPPN-e|park ob          |nameni storitvenim in servisnim          |
|      |Mirnopeški       |programom. Ob Mirnopeški cesti se        |
|      |cesti            |oblikujejo mestotvorne fasade objektov   |
|      |                 |oziroma zunanje ureditve. Na meji s      |
|      |                 |stanovanjskim naseljem Muhaber se        |
|      |                 |zagotovi ureditev zelene površine, ki bo |
|      |                 |funkcionalno dopolnjevala program        |
|      |                 |soseske in poslovnega parka in bo hkrati |
|      |                 |oblikovana kot vegetacijska bariera.     |
|      |                 |Območje se priključuje na Mirnopeško     |
|      |                 |cesto, napajanje posameznih parcel pa se |
|      |                 |izvede z interne ceste po severu         |
|      |                 |območja. Obvezna je pridobitev           |
|      |                 |variantnih strokovnih prostorskih        |
|      |                 |preveritev.                              |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4- |OPPN             |Predviden OPPN oziroma več faznih OPPN   |
|OPPN-f|Gospodarska      |za gospodarsko cono, prometni terminal,  |
|in    |cona Zahod       |za industrijo, obrt in servisne          |
|NM/4- |                 |dejavnosti. Zagotovijo se javne površine |
|OPPN-g|                 |med posameznimi območji znotraj cone     |
|      |                 |(ceste s pločniki s kolesarskimi stezami |
|      |                 |ob osrednjih cestah). Urbanistično in    |
|      |                 |arhitekturno oblikovanje celotnega       |
|      |                 |območja mora biti usklajeno, hkrati se   |
|      |                 |upošteva tudi oblikovanje objektov na    |
|      |                 |stičnih območjih. Objekti se umeščajo na |
|      |                 |gradbene linije vzdolž notranjih cest in |
|      |                 |vzdolž zahodne obvoznice, tako da        |
|      |                 |tvorijo usklajene fasadne poteze. Temu   |
|      |                 |se prilagodijo tudi višinski gabariti,   |
|      |                 |oblikovanje streh in fasad. Obvezna je   |
|      |                 |pridobitev variantnih strokovnih         |
|      |                 |prostorskih preveritev. V enoti je       |
|      |                 |registrirano arheološko najdišče, zato   |
|      |                 |se pri pripravi OPPN izvedejo predhodne  |
|      |                 |arheološke raziskave. Vsi posegi morajo  |
|      |                 |biti predhodno usklajeni s pristojno     |
|      |                 |službo za varstvo kulturne dediščine.    |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4- |OPPN Livada      |Predviden OPPN. Umestijo se dejavnosti,  |
|OPPN-h|zahod            |ki se bodo funkcionalno in pomensko      |
|      |                 |navezovale na dejavnosti severno od      |
|      |                 |Mirnopeške ceste. Objekti se umeščajo na |
|      |                 |gradbene linije vzdolž Mirnopeške in     |
|      |                 |Straške ceste, tako da tvorijo usklajene |
|      |                 |fasadne poteze. Dopusti se dejavnost     |
|      |                 |zaščite in reševanja. V enoti je         |
|      |                 |registrirano arheološko najdišče, zato   |
|      |                 |se pri pripravi OPPN izvedejo predhodne  |
|      |                 |arheološke raziskave. Vsi posegi morajo  |
|      |                 |biti predhodno usklajeni s pristojno     |
|      |                 |službo za varstvo kulturne dediščine.    |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4-X|Stanovanjsko     |Predvideno celostno urejanje. Predvidi   |
|      |območje          |se postavitev stanovanjskih blokov,      |
|      |Vavpotičeva      |katerih umestitev mora nadaljevati       |
|      |                 |princip postavitve obstoječih blokov     |
|      |                 |južno od območja urejanja, tako da se bo |
|      |                 |obstoječa soseska povečala. Zagotovi se  |
|      |                 |uskladitev višinskih in tlorisnih        |
|      |                 |gabaritov objektov, hkrati pa sodobno    |
|      |                 |arhitekturno oblikovanje. Uredijo se     |
|      |                 |javne odprte površine soseske, vključno  |
|      |                 |s parkirišči in otroškim igriščem.       |
|      |                 |Zasnova nove soseske mora določiti       |
|      |                 |arhitekturne in funkcionalne rešitve,    |
|      |                 |tako da obstoječa cona Livada na severu  |
|      |                 |ne bo moteča za stanovalce. Pred izdajo  |
|      |                 |gradbenega dovoljenja za naštete         |
|      |                 |ureditve je obvezna pridobitev           |
|      |                 |variantnih strokovnih prostorskih        |
|      |                 |preveritev, ki jih potrdi MONM.          |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4-a|Vojašnica        |Območje za potrebe obrambe Vojašnica     |
|      |Bršljin –        |Bršljin je območje izključne rabe        |
|      |območje za       |prostora za potrebe obrambe. Območje     |
|      |potrebe          |oziroma njegov del se bo urejalo z       |
|      |obrambe          |državnim prostorskim načrtom, katerega   |
|      |                 |meja in obseg sta lahko tudi manjša od   |
|      |                 |območja izključne rabe in se podrobneje  |
|      |                 |določita na osnovi strokovnih podlag, v  |
|      |                 |katerih se ugotovijo prostorske potrebe  |
|      |                 |za delovanje in usposabljanje Slovenske  |
|      |                 |vojske. Do uveljavitve državnega         |
|      |                 |prostorskega načrta se območje           |
|      |                 |podrobnejše namenske rabe za potrebe     |
|      |                 |obrambe v naselju z oznako F (območje    |
|      |                 |stavbnih zemljišč), skladno z veljavnim  |
|      |                 |Srednjeročnim obrambnim programom ureja  |
|      |                 |na podlagi prostorsko izvedbenih pogojev |
|      |                 |tega odloka. Do uveljavitve DPN je na    |
|      |                 |vseh objektih in ureditvah za potrebe    |
|      |                 |obrambe na območju te EUP dovoljeno tudi |
|      |                 |redno tekoče in investicijsko            |
|      |                 |vzdrževanje. Prostorske ureditve, ki     |
|      |                 |niso namenjene obrambi, niso dopustne.   |
|      |                 |V enoti je registrirano arheološko       |
|      |                 |najdišče, zato se pred pridobitvijo      |
|      |                 |gradbenega dovoljenja izvedejo predhodne |
|      |                 |arheološke raziskave. Vsi posegi morajo  |
|      |                 |biti predhodno usklajeni s pristojno     |
|      |                 |službo za varstvo kulturne dediščine.    |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4-b|Žabjak –         |Območje se prostorsko in okoljsko        |
|      |predelava        |sanira, v pasu ob cesti se zasadi        |
|      |kovin            |visokorasla vegetacija.                  |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4-c|Krka,            |Novi objekti ali dozidave obstoječih     |
|      |Cegelnica        |objektov se ne smejo približevati        |
|      |                 |železniškemu tiru bolj, kot so že        |
|      |                 |obstoječi objekti.                       |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4-d|Mirnopeška       |Območje ureditve javne ceste in          |
|      |cesta            |obcestnega prostora Mirnopeške ceste.    |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/4-e|Straška cesta    |Območje ureditve javne ceste – Straška   |
|      |                 |cesta z obcestnim prostorom in obcestno  |
|      |                 |zazidavo centralnih dejavnosti na        |
|      |                 |območju med javno cesto in vojašnico     |
|      |                 |Bršljin.                                 |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/5  |Hudo             |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/5- |UN RTP Hudo      |Ureditveni načrt razdelilne postaje 110  |
|OPPN  |                 |kV Hudo – 1. faza z razpletom            |
|      |                 |daljnovodov ostane v veljavi do          |
|      |                 |preklica.                                |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/5- |Hudo – odprti    |Na območju gozda zahodno od trase        |
|OPR   |prostor v        |zahodne obvoznice Novega mesta in južno  |
|      |urbani rabi      |od Mirnopeške ceste se ob množičnem      |
|      |                 |poginu živali lahko pokopavajo kadavri.  |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6  |Bučna vas        |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6- |OLN za           |Občinski lokacijski načrt za             |
|OPPN-a|rekonstrukcijo   |rekonstrukcijo Ljubljanske ceste v Novem |
|      |Ljubljanske      |mestu – glavne ceste GII-105, Uradni     |
|      |ceste            |list RS, št. 68/07 – ostane v veljavi do |
|      |                 |preklica, razveljavi se na delih         |
|      |                 |območja, v skladu z določili tega        |
|      |                 |odloka.                                  |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6- |OPPN             |Predviden OPPN za širitev romskega       |
|OPPN-b|Stanovanjsko     |naselja Brezje. Dopustna je gradnja      |
|      |naselje          |stanovanj in bivalnih enot, dopuščena je |
|      |Brezje 2         |tudi ureditev za trgovsko in gostinsko   |
|      |                 |dejavnost. Ob Mirnopeški cesti na meji s |
|      |                 |predvideno zahodno obvoznico se zagotovi |
|      |                 |zasaditev visokorasle vegetacije kot     |
|      |                 |bariera. Na območju se uredi vsaj 20%    |
|      |                 |skupnih zelenih površin. Obvezna je      |
|      |                 |pridobitev variantnih strokovnih         |
|      |                 |prostorskih preveritev.                  |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6- |ZN Župenca 1     |Zazidalni načrt Župenca 1, Uradni list   |
|OPPN-c|                 |RS, št. 84/02 – ostane v veljavi do      |
|      |                 |preklica                                 |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6- |ZN Zabrezje      |Zazidalni načrt Zabrezje v Bučni vasi,   |
|OPPN-d|                 |Uradni list RS, št. 81/97 – ostane v     |
|      |                 |veljavi do preklica                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6- |ZN v Dolenjih    |Zazidalni načrt poslovno – stanovanjske  |
|OPPN-e|Kamencah         |gradnje v Dolenjih Kamencah, Uradni list |
|      |                 |RS, št. 33/96 – ostane v veljavi do      |
|      |                 |preklica, razveljavi se na delih območja |
|      |                 |v skladu z določili tega odloka.         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6- |OPPN Bučna       |Predviden OPPN oziroma več faznih OPPN   |
|OPPN-f|vas – vzhod      |za pretežno stanovanjsko pozidavo        |
|do    |                 |srednje in nižje gostote in za centralne |
|NM/6- |                 |dejavnosti (cerkev, trgovine in storitve |
|OPPN-i|                 |kot oprema soseske). Poslovni ali        |
|      |                 |poslovno – stanovanjski objekti se       |
|      |                 |urejajo predvsem na območju ob severni   |
|      |                 |obvoznici in Ljubljanski cesti, pri      |
|      |                 |čemer se oblikujejo obcestne fasade. V   |
|      |                 |južnem delu soseske, kjer je neposredna  |
|      |                 |navezava na novo Ljubljansko cesto, je   |
|      |                 |smiselno formirati osrednji del (center) |
|      |                 |soseske ter večjo gostoto objektov       |
|      |                 |(vrstne hiše, dvojčki), višine do P+3.   |
|      |                 |Območje okrog spomenika NOB se uredi kot |
|      |                 |parkovna površina. Vrh griča se ohranja  |
|      |                 |nepozidan oziroma se nanj umesti         |
|      |                 |reprezentančni objekt (sakralni objekt). |
|      |                 |Zagotovi se ureditev parkovnih in        |
|      |                 |športnorekreacijskih površin soseske,    |
|      |                 |delno tudi kot bariera med novo sosesko  |
|      |                 |in obstoječo poselitvijo. Zagotovi se    |
|      |                 |ureditev otroškega igrišča. Obvezna je   |
|      |                 |pridobitev celovitih urbanističnih,      |
|      |                 |arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih |
|      |                 |strokovnih rešitev za območje centralnih |
|      |                 |dejavnosti (cerkev idr.) z natečajem.    |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6- |OPPN Bučna       |Predviden OPPN za centralne dejavnosti.  |
|OPPN-j|vas – zahod      |Na območju ob Ljubljanski cesti se       |
|      |                 |umestijo mestotvorne centralne           |
|      |                 |dejavnosti in lahko višji objekti (P+3), |
|      |                 |ki pa morajo zlasti v primeru višjih     |
|      |                 |objektov oblikovati skladen obulični niz |
|      |                 |objektov (višinski in tlorisni gabariti, |
|      |                 |fasade). Območje se ureja kot pomembna   |
|      |                 |vstopna točka v mesto. Obstoječi         |
|      |                 |stanovanjski objekti se lahko ohranjajo  |
|      |                 |in smiselno vključijo v celotno ureditev |
|      |                 |ali prestrukturirajo v objekte za        |
|      |                 |centralne dejavnosti. Obvezna je         |
|      |                 |pridobitev variantnih strokovnih         |
|      |                 |prostorskih preveritev. Do uveljavitve   |
|      |                 |OPPN so dopustna vzdrževalna dela,       |
|      |                 |gradnja enostavnih in nezahtevnih        |
|      |                 |objektov na gradbenih parcelah           |
|      |                 |obstoječih stavb ter rekonstrukcije in   |
|      |                 |rušitve obstoječih objektov. Dopustne so |
|      |                 |tudi novogradnje na gradbenih parcelah   |
|      |                 |obstoječih objektov.                     |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6- |OPPN Motel       |Predviden OPPN za turistično območje v   |
|OPPN-k|pri              |navezavi na avtocesto, za motel oziroma  |
|      |priključku AC    |hotel, zabavišče in podobno. Območje se  |
|      |zahod            |ureja kot pomembna vstopna točka v       |
|      |                 |mesto, kot oblikovno zaključena          |
|      |                 |prostorska celota, oblikovno usklajena z |
|      |                 |zelenim zaledjem z višinskimi gabariti   |
|      |                 |objektov, ki ne smejo presegati višine   |
|      |                 |K+P+2, pri čemer mora biti klet delno    |
|      |                 |vkopana. Zagotavlja se kakovostno        |
|      |                 |oblikovanje objektov in zunanjih         |
|      |                 |ureditev, ki mora temeljiti na sodobnih  |
|      |                 |oblikovnih principih. Obvezna je         |
|      |                 |pridobitev variantnih strokovnih         |
|      |                 |prostorskih preveritev.                  |
|      |                 |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|      |                 |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |                 |Lešnica, Uradni list RS, št. 16/03. Na   |
|      |                 |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6- |OPPN Dolenje     |Predviden OPPN. Načrtuje se nova osnovna |
|OPPN-l|Kamence –        |šola, na katero se naveže območje za     |
|      |sever            |šport in rekreacijo, namenjeno           |
|      |                 |dejavnostim šole in območju Bučne vasi.  |
|      |                 |Preostali prostor se nameni pretežno     |
|      |                 |stanovanjski pozidavi nižje in srednje   |
|      |                 |gostote. Zagotovi se ureditev otroškega  |
|      |                 |igrišča. Celotno območje OPPN se ureja   |
|      |                 |kot pomembna vstopna točka v mesto.      |
|      |                 |Upošteva se, da je območje širšega       |
|      |                 |pomena za zagotavljanje površinskega     |
|      |                 |odtoka, zato je treba načrtovati         |
|      |                 |ustrezne ureditve in zadostne površine.  |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6-a|Bučna vas        |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|do    |                 |tradicionalnega oblikovanja objektov.    |
|NM/6-c|                 |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6-d|Dolenje          |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|      |Kamence          |tradicionalnega oblikovanja objektov.    |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6-e|Muhaber          |Na meji s poslovnim parkom ob Mirnopeški |
|do    |                 |cesti se zagotovi ureditev zelene        |
|NM/6-k|                 |površine, ki bo funkcionalno             |
|      |                 |dopolnjevala program soseske in          |
|      |                 |poslovnega parka in bo hkrati oblikovana |
|      |                 |kot vegetacijska bariera.                |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6-l|Potočna vas      |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|      |                 |tradicionalnega oblikovanje objektov.    |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6-m|Romsko           |Dopusti se postavitev bivalnih prikolic, |
|      |naselje          |pomožnih objektov in začasnih, premičnih |
|      |Brezje           |hiš – bivalnikov. Dopustne so tudi druge |
|      |                 |dejavnosti – gostinstvo, rekreacija,     |
|      |                 |trgovina za dnevno oskrbo. Na območju z  |
|      |                 |namensko rabo CD je dopustna tudi        |
|      |                 |dejavnost zbiranje odpadkov ob pogoju,   |
|      |                 |da se površine in objekti uredijo v      |
|      |                 |skladu s predpisi.                       |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6-n|Ljubljanska      |Vse prostorske ureditve morajo           |
|      |cesta – sever    |prispevati k sooblikovanju kakovostnega  |
|      |                 |uličnega prostora Ljubljanske ceste kot  |
|      |                 |pomembne mestne vpadnice.                |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6-o|Severna          |Ni posebnih PIP.                         |
|      |obvoznica –      |                                         |
|      |cesta in         |                                         |
|      |bencinska        |                                         |
|      |črpalka          |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6-p|Zaselek Reber    |Območje je vidno izpostavljeno, zato je  |
|in    |                 |treba pri umeščanju in oblikovanju       |
|NM/6-r|                 |objektov posebno pozornost posvetiti     |
|      |                 |ustrezni izrabi terena (objekti se       |
|      |                 |postavijo vzdolžno s plastnicami         |
|      |                 |terena), gabaritom, fasadam in           |
|      |                 |materialom.                              |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6-X|SV kare          |Predvideno celostno urejanje: Uredi se   |
|      |krožišča         |območje za trgovino in oskrbne           |
|      |Bučna vas        |dejavnosti, z navezavo na Andrijaničevo  |
|      |                 |cesto, lahko pa tudi na Ljubljansko      |
|      |                 |cesto. Ob Andrijaničevi cesti se         |
|      |                 |oblikuje mestotvorna fasada objekta.     |
|      |                 |Objekt ne sme presegati višine visoko    |
|      |                 |pritličje oziroma največ P+1 ob          |
|      |                 |upoštevanju merila tega prostora. Vzdolž |
|      |                 |Andrijaničeve ceste se uredi drevored.   |
|      |                 |Na zahodnem robu območja, na stiku z     |
|      |                 |obstoječo stanovanjsko pozidavo ob       |
|      |                 |Tržiški ulici, se uredi zeleni pas z     |
|      |                 |visokoraslo in grmovno ozelenitvijo.     |
|      |                 |Pred izdajo gradbenega dovoljenja za     |
|      |                 |naštete ureditve se izdelajo celovite    |
|      |                 |urbanistične, arhitekturne in krajinsko- |
|      |                 |arhitekturne strokovne rešitve, ki jih   |
|      |                 |potrdi MONM.                             |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/6- |Bučna vas –      |Ohranjajo se sklenjene kmetijske         |
|OPR   |odprti           |površine obstoječih kmetij.              |
|      |prostor v        |                                         |
|      |urbani rabi      |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/7  |Avtocesta        |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/7- |OPPN             |Predviden OPPN za območje turističnih    |
|OPPN-a|turistično       |dejavnosti. Ohranjajo se obstoječe       |
|      |območje          |gozdne površine, gozd se zasadi tudi na  |
|      |Ždinja vas       |strmih površinah na stiku z območjem     |
|      |                 |avtoceste. Morfologijo objektov in       |
|      |                 |zunanjih ureditev se prilagodi vzdolžni  |
|      |                 |strukturi obstoječih obdelovalnih teras  |
|      |                 |v okolici. Objekti ne smejo biti         |
|      |                 |previsoki (največ do P+1), lahko         |
|      |                 |popolnoma vkopane kleti. Obvezna je      |
|      |                 |pridobitev variantnih strokovnih         |
|      |                 |prostorskih preveritev.                  |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/7- |OPPN             |Predviden OPPN. Površine so prednostno   |
|OPPN-b|Gospodarska      |namenjene ureditvi kamionskega           |
|      |cona Ždinja      |terminala, parkirnih mest za tovorna in  |
|      |vas              |priklopna vozila (najmanj za 350         |
|      |                 |tovornih in priklopnih vozil) in mest za |
|      |                 |njihovo vzdrževanje, površinam za        |
|      |                 |dejavnosti prometa, transporta,          |
|      |                 |logistike, prodaje gospodarskih vozil in |
|      |                 |servisov ter dejavnosti zaščite in       |
|      |                 |reševanja. Ne dovoli se bivanje, razen   |
|      |                 |bivanja v prenočitvenih zmogljivostih    |
|      |                 |(gostinski objekt). Dopustna je gradnja  |
|      |                 |nestanovanjskih stavb, namenjenih zgoraj |
|      |                 |navedenim prednostnim dejavnostim, in    |
|      |                 |sicer:                                   |
|      |                 |– razred CC-SI1252 – rezervoarji, silosi |
|      |                 |in skladišča, razen silosov              |
|      |                 |– skupine CC-SI121 – gostinske stavbe    |
|      |                 |– skupine CC-SI127 – druge               |
|      |                 |nestanovanjske stavbe, namenjene         |
|      |                 |dejavnosti zaščite in reševanja          |
|      |                 |– skupine CC-SI124 – stavbe za promet in |
|      |                 |stavbe za izvajanje elektronskih         |
|      |                 |komunikacij ter z njimi povezanih        |
|      |                 |storitev.                                |
|      |                 |Dopustne so tudi upravne in predelovalne |
|      |                 |dejavnosti in skladiščenje ter trgovske  |
|      |                 |dejavnosti, vendar le kot spremljajoče   |
|      |                 |dejavnosti zgoraj navedenim prednostnim  |
|      |                 |dejavnostim. V okviru izvajanja          |
|      |                 |spremljajočih dejavnosti je dopustna     |
|      |                 |gradnja nestanovanjskih stavb:           |
|      |                 |– skupine CC -SI -122: druge upravne in  |
|      |                 |pisarniške stavbe, razen veleposlaništva |
|      |                 |in konzularna predstavništva             |
|      |                 |– skupine CC-SI-125: industrijska raba   |
|      |                 |in skladišča                             |
|      |                 |– skupine CC-SI123 – trgovske in druge   |
|      |                 |stavbe za storitvene namene, razen       |
|      |                 |trgovskih stavb ter sejemskih dvoran in  |
|      |                 |razstavišč.                              |
|      |                 |Dopustna je gradnja gradbenih            |
|      |                 |inženirskih objektov, namenjenih oskrbi  |
|      |                 |gospodarske cone in izvajanju            |
|      |                 |gospodarskih javnih služb ter parkirnih  |
|      |                 |površin in mest za vzdrževanje           |
|      |                 |gospodarskih vozil. Dopustna izraba      |
|      |                 |prostora na gradbeni parceli: FZ: do     |
|      |                 |0,40, morebitno odstopanje +,- 10% se    |
|      |                 |uskladi v fazi izdelave OPPN. Na območju |
|      |                 |arheološkega najdišča prazgodovinske     |
|      |                 |gomile se ohranja nepozidano zemljišče,  |
|      |                 |ki se parkovno ureja brez posegov v      |
|      |                 |podtalje, lahko tudi kot prezentacija    |
|      |                 |kulturne dediščine, katere območje se    |
|      |                 |opredeli kot zelena površina z možnostjo |
|      |                 |javnega dostopa. Celotno območje cone se |
|      |                 |ureja skladno z usmeritvami pristojne    |
|      |                 |službe za varstvo kulturne dediščine, na |
|      |                 |območju EŠD se izvedejo predhodne        |
|      |                 |arheološke raziskave.                    |
|      |                 |Objekti ne smejo presegati višine 12 m,  |
|      |                 |dopustijo se odstopanja zaradi           |
|      |                 |tehnoloških zahtev, tako da se posamezni |
|      |                 |manjši deli objektov oziroma samostojni  |
|      |                 |tehnološki objekti (npr. dimnik, stolp,  |
|      |                 |dvigalo ipd.) lahko uredijo do višine    |
|      |                 |največ 15 m. Globina podzemnih delov     |
|      |                 |objektov, ki so v celoti vkopani, ni     |
|      |                 |omejena. Zagotovi se kakovostno          |
|      |                 |arhitekturno oblikovanje. Celotno        |
|      |                 |območje se ureja tudi s kakovostnim      |
|      |                 |urbanističnim in krajinsko arhitekturnim |
|      |                 |oblikovanjem, upoštevajoč, da gre za     |
|      |                 |lego na vstopu v Novo mesto.             |
|      |                 |Preoblikovani teren se naveže na         |
|      |                 |obstoječega z mehkimi prehodi, ohrani    |
|      |                 |ali na novo se zasadi visokoraslo        |
|      |                 |drevje, da se vsaj deloma ohrani         |
|      |                 |gozdnata bariera med avtocesto in        |
|      |                 |vinogradniškimi prisojnimi pobočji Trške |
|      |                 |gore na severu.                          |
|      |                 |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|      |                 |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |                 |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |                 |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/7-a|Cestna baza      |Območje se ureja oblikovno usklajeno s   |
|      |                 |sosednjo avtocestno bazo – novi objekti  |
|      |                 |ne smejo presegati višin obstoječih v    |
|      |                 |avtocestni bazi. Predvideni so poslovno  |
|      |                 |servisni objekti in zunanje površine za  |
|      |                 |deponije materiala, potrebnega za        |
|      |                 |vzdrževanje cest (zimska služba) in za   |
|      |                 |mehanizacijo za potrebe vzdrževanja      |
|      |                 |cest.                                    |
|      |                 |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|      |                 |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |                 |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |                 |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/7- |odprti           |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|OPR   |prostor v        |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |urbani rabi      |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |severno od       |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |priključka AC    |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |NM – vzhod       |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/8  |Bajnof           |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/8-a|Grm Center       |Obstoječi program in objekti se          |
|      |biotehnike in    |ohranjajo. Dopustna je postavitev        |
|      |turizma          |enostavnih in nezahtevnih objektov,      |
|      |                 |vezanih na osnovni program, in gradnja   |
|      |                 |pomožnih infrastrukturnih objektov.      |
|      |                 |Dopustne so dejavnosti in objekti,       |
|      |                 |vezani na izobraževanje in kmetijstvo.   |
|      |                 |Dopustne so vse gradnje; morebitne       |
|      |                 |novogradnje morajo biti programsko       |
|      |                 |vezane na kompleks šole in usklajene s   |
|      |                 |tipologijo obstoječih objektov. Športne  |
|      |                 |površine s tribuno ter servisnim         |
|      |                 |objektom (garderobe, sanitarije ipd.) se |
|      |                 |urejajo pri maneži, v gozdu se uredi     |
|      |                 |trim steza.                              |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/8-b|Zaselek          |Nadzidave objektov niso dopustne, ob     |
|      |Stražno          |objektih se zagotovi drevesna zasaditev. |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/8-c|Objekti južno    |Ni posebnih PIP.                         |
|do    |od Stražnega     |                                         |
|NM/8-d|                 |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/8-e|zidanica         |Dopusti se ureditev zidanice, skladno s  |
|      |vzhodno od       |pogoji za gradnjo zidanic v              |
|      |Stražnega        |vinogradniških območjih, ne dopusti se   |
|      |                 |ureditve stanovanjske hiše in drugih     |
|      |                 |objektov.                                |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/8- |Bajnof –         |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|OPR   |odprti           |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |prostor v        |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03).     |
|      |urbani rabi      |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/9  |Brezovica        |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/9-a|Nad Župnco       |Ni posebnih PIP.                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/9-b|Severna          |Predvidi se izvedba nadhoda nad severno  |
|      |obvoznica –      |obvoznico za povezavo Marofa in          |
|      |vzhod            |Brezovice, ki bo lahko služil tudi       |
|      |                 |prehajanju divjadi.                      |
|      |                 |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|      |                 |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |                 |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |                 |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
|      |                 |Pri podrobnejšem načrtovanju prenosnega  |
|      |                 |plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi  |
|      |                 |občino Novo mesto, v fazi PDG, se na     |
|      |                 |odseku od MRP Novo mesto do križanja     |
|      |                 |plinovoda z Andrijaničevo cesto (parc.   |
|      |                 |št. 4/3, 6/5, 7/4, vse k.o. Novo mesto,  |
|      |                 |in 888/6, k.o. Bršljin) plinovod umesti  |
|      |                 |čim bližje Andrijaničevi cesti, izven    |
|      |                 |gozda s posebnim namenom oziroma na      |
|      |                 |njegov rob. Traso je treba               |
|      |                 |mikrolokacijsko uskladiti z Zavodom za   |
|      |                 |gozdove, OE Novo mesto.                  |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/9- |Brezovica –      |Gozdne površine se ohranjajo kot         |
|OPR   |odprti           |sklenjeno naravno območje. Vse ureditve  |
|      |prostor v        |na robovih gozda morajo vključevati      |
|      |urbani rabi      |obnovo gozdnega roba. Predvidi se        |
|      |                 |izvedba nadhoda nad severno obvoznico za |
|      |                 |povezavo Marofa in Brezovice, ki bo      |
|      |                 |lahko služil tudi prehajanju divjadi.    |
|      |                 |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|      |                 |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |                 |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |                 |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10 |Bršljin          |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10-|UN               |Ureditveni načrt centralnega dela        |
|OPPN-a|centralnega      |Bršljina (Uradni list RS, št. 39/98,     |
|      |dela Bršljina    |74/02, 40/07) – ostane v veljavi do      |
|      |                 |preklica, razveljavi se na delih območja |
|      |                 |urejanja, ki se bodo urejali s PIP       |
|      |                 |oziroma z NM/10-OPPN-e in NM/10-OPPN-f,  |
|      |                 |v skladu z določili tega odloka.         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10-|ZN Vrtni         |Zazidalni načrt Vrtni center Bučna vas v |
|OPPN-b|center Bučna     |Novem mestu (Uradni list RS, št. 3/06) – |
|      |vas              |ostane v veljavi do preklica.            |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10-|OPPN             |Predviden OPPN za prenovo in             |
|OPPN-c|Prestrukturiranje|prestrukturiranje območja bivše tovarne  |
|      |območja          |Novoteks v območje mestotvornih          |
|      |Novoteksa        |centralnih in poslovnih dejavnosti.      |
|      |                 |Dopustijo se tudi predelovalne           |
|      |                 |dejavnosti. Pri dimenzioniranju in       |
|      |                 |oblikovanju objektov se zagotovi         |
|      |                 |upoštevanje ambienta reke Krke in        |
|      |                 |značilnih vedut na to območje s Krke in  |
|      |                 |Portovala. Obvezna je pridobitev         |
|      |                 |variantnih strokovnih prostorskih        |
|      |                 |preveritev.                              |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10-|OPPN             |Predviden OPPN za prestrukturiranje      |
|OPPN-d|Prestrukturiranje|območja bivšega Pionirja v stanovanjsko  |
|      |območja          |območje srednje gostote in visoke        |
|      |bivšega          |kakovosti z različnimi tipi              |
|      |Pionirja         |večstanovanjskih objektov (vila blok,    |
|      |                 |terasasti blok ob upoštevanju omejitev   |
|      |                 |višinskega gabarita, ki je dopusten do   |
|      |                 |K+P+2). Soseska se ureja v navezavi na   |
|      |                 |parkovno urejene obvodne površine in     |
|      |                 |Župančičevo sprehajališče ob reki Krki.  |
|      |                 |Po zahodnem robu območja, na meji z      |
|      |                 |industrijo, se oblikuje parkovno         |
|      |                 |površino za potrebe soseske, ki bo       |
|      |                 |služila tudi kot bariera v odnosu do     |
|      |                 |industrijskega območja. Zagotovita se    |
|      |                 |renaturacija Bršljinskega potoka ter     |
|      |                 |ureditev otroškega igrišča. Obvezna je   |
|      |                 |zagotovitev zadostnega odmika od         |
|      |                 |železniške proge. Obvezna je pridobitev  |
|      |                 |variantnih strokovnih prostorskih        |
|      |                 |preveritev. Na delu zemljišč je          |
|      |                 |evidentirano poplavno območje, zato se   |
|      |                 |pri načrtovanju in gradnji upoštevajo    |
|      |                 |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|      |                 |drugimi nesrečami.                       |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10-|OPPN prenove     |Predviden OPPN prenove: na območju se    |
|OPPN-e|ob               |predvidi prenova prostora z              |
|do    |Ljubljanski      |nadomestitvijo obstoječe strukture in    |
|NM/10-|cesti 27         |ohranjanjem centralnih dejavnosti.       |
|OPPN-f|                 |Objekti se postavijo vzdolž Ljubljanske  |
|      |                 |ceste z odmikom za ureditev talnih in    |
|      |                 |prometnih površin. Ob Ljubljanski cesti  |
|      |                 |se oblikujejo mestotvorne fasade         |
|      |                 |objektov in javna pritličja, v spodnjih  |
|      |                 |etažah poslovne dejavnosti, v zgornjih   |
|      |                 |pa lahko stanovanja. Višinski gabariti:  |
|      |                 |pretežni višinski gabarit naj bo         |
|      |                 |usklajen z drugo stranjo Ljubljanske     |
|      |                 |ceste in je lahko najmanj P+3, dopustijo |
|      |                 |se tudi višinski poudarki (stolpiči, do  |
|      |                 |višine P+12). Uredijo se podzemne        |
|      |                 |garaže. Na zahodni strani območja se ob  |
|      |                 |Bršljinskem potoku oblikuje parkovna     |
|      |                 |površina, dostopna po peš mostičih       |
|      |                 |(nadhodi na železniško progo). Ta        |
|      |                 |pešpovršina se z javno pešpotjo naveže   |
|      |                 |proti zahodu na obstoječe pešpoti pri    |
|      |                 |Livadi. Obvezna je pridobitev strokovnih |
|      |                 |prostorskih preveritev obravnavanega     |
|      |                 |območja najmanj v treh variantnih        |
|      |                 |rešitvah (različnih avtorjev), za        |
|      |                 |objekte pa je obvezen arhitekturni       |
|      |                 |natečaj. Prouči se možnost               |
|      |                 |izvennivojskega prehoda ceste prek       |
|      |                 |železnice. V teh EUP ne velja predpisani |
|      |                 |faktor dopustne izrabe prostora na       |
|      |                 |gradbeni parceli (FI), kot je določen za |
|      |                 |PNR CD. Na delu zemljišč v NM/10-OPPN-e  |
|      |                 |je evidentirano poplavno območje, zato   |
|      |                 |se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo |
|      |                 |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|      |                 |drugimi nesrečami.                       |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10-|OPPN prenove     |Predviden OPPN prenove za območje        |
|OPPN-g|ob               |centralnih dejavnosti; območje vzdolž    |
|      |Ljubljanski      |Ljubljanske ceste, od koder se preselijo |
|      |cesti 47         |obstoječe dejavnosti (CGP), se oblikuje  |
|      |                 |v urejeno potezo urbane pozidave, lahko  |
|      |                 |z višjimi gabariti (do P+3, P+4).        |
|      |                 |Ureditev tega območja mora biti          |
|      |                 |usklajena z rešitvami, ki bodo           |
|      |                 |uveljavljene z NM/10-OPPN-e in NM/10-    |
|      |                 |OPPN-f. Obstoječi stanovanjski objekti   |
|      |                 |se lahko ohranjajo in smiselno vključijo |
|      |                 |v celotno ureditev ali pa                |
|      |                 |prestrukturirajo v objekte za centralne  |
|      |                 |dejavnosti. Na zahodni strani območja se |
|      |                 |ob Bršljinskem potoku oblikuje parkovna  |
|      |                 |površina. Obvezna je pridobitev          |
|      |                 |variantnih strokovnih prostorskih        |
|      |                 |preveritev. Do uveljavitve OPPN so       |
|      |                 |dopustna vzdrževalna dela, gradnja       |
|      |                 |enostavnih in nezahtevnih objektov na    |
|      |                 |gradbenih parcelah obstoječih stavb ter  |
|      |                 |rekonstrukcije in rušitve obstoječih     |
|      |                 |objektov. Dopustne so tudi novogradnje   |
|      |                 |na gradbenih parcelah obstoječih         |
|      |                 |objektov.                                |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10-|OPPN             |Predviden OPPN. Območje med osnovno šolo |
|OPPN-h|Stanovanjska     |Bršljin, vrtcem in zazidavo ob Ulici     |
|      |zazidava nad     |Danila Bučarja je namenjeno ureditvi     |
|      |šolo Bršljin     |stanovanjskega kareja za večstanovanjske |
|      |                 |objekte. Dostop se uredi z javne ceste,  |
|      |                 |poleg tega pa se uredi tudi peš prečna   |
|      |                 |povezava do starega dela Ulice Danila    |
|      |                 |Bučarja. Zagotovi se toliko parkirnih    |
|      |                 |mest, da bo s to zazidavo zagotovljeno   |
|      |                 |zadostno število parkirnih mest za       |
|      |                 |doseganje s tem odlokom določenega       |
|      |                 |urbanističnega standarda opremljenosti s |
|      |                 |parkirnimi površinami tudi za obstoječo  |
|      |                 |večstanovanjsko pozidavo ob Ulici Danila |
|      |                 |Bučarja. V tem kareju se zagotovi        |
|      |                 |otroško igrišče, ki bo služilo tudi za   |
|      |                 |igro otrok iz obstoječih blokov ob Ulici |
|      |                 |Danila Bučarja.                          |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10-|Bršljin – V      |Obstoječi stanovanjski objekti ob        |
|a do  |Brezov log,      |Ljubljanski cesti, ki so v območju       |
|NM/10-|ob               |namenske rabe CD, se lahko ohranjajo kot |
|b     |Ljubljanski      |stanovanjski ali se prestrukturirajo v   |
|      |cesti            |obcestno območje centralnih dejavnosti.  |
|      |                 |Na gradbenih parcelah obstoječih         |
|      |                 |stanovanjskih objektov se dopuščajo      |
|      |                 |gradnje, ki so skladne z določili PIP za |
|      |                 |SSs.                                     |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10-|ob               |Površine ob potoku se ohranjajo          |
|c     |Bršljinskem      |nepozidane, ni dopustna postavitev       |
|      |potoku           |nobenih objektov. Dopustno je urejanje   |
|      |                 |poti po obrežju in dostopov do vode.     |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10-|Območje OŠ in    |Najvišja obstoječa stavba določa merilo  |
|d do  |vrtec Bršljin    |drugim stavbam, njena višina ne sme biti |
|NM/10-|                 |presežena. Arhitekturno oblikovanje      |
|e     |                 |(posebej streh in fasad ter horizontalno |
|      |                 |poudarjeni volumni) mora biti podrejeno  |
|      |                 |lokaciji na robu naravnega ambienta      |
|      |                 |griča Marofa.                            |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10-|Stanovanjske     |Na mestu domačije Zupančič se uredijo    |
|f     |hiše ob          |stanovanjski prostostoječi objekti. Na   |
|      |Kočevarjevi      |območju obstoječe stanovanjske pozidave  |
|      |ul.              |se dopustijo zapolnitve – novi           |
|      |                 |stanovanjski objekti in pomožni objekti. |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/10-|Bršljin –        |Ohranjajo se značilni postajni objekti   |
|g     |stari del in     |in prenavlja ter nadomešča se stara      |
|      |železniška       |grajena struktura nekdanje vasi.         |
|      |postaja          |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11 |Marof, Mestne njive                                        |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|OPPN             |Predviden OPPN za ureditev arheološkega  |
|OPPN-a|Arheološki       |parka, ki se bo navezoval na Kettejev    |
|      |park Marof       |drevored in mestno jedro ter na          |
|      |                 |stanovanjska območja in območja šol ob   |
|      |                 |vznožju Marofa. Gre za arheološko        |
|      |                 |najvišje ovrednoten prostor, s katerega  |
|      |                 |izvirajo nekatere najpomembnejše         |
|      |                 |arheološke najdbe Novega mesta, zato se  |
|      |                 |zagotavlja rezervatno varstvo. Na        |
|      |                 |stavbnih zemljiščih se predvidijo        |
|      |                 |postavitev arheološkega muzeja (tako, da |
|      |                 |njegova lokacija ne posega v             |
|      |                 |evidentirano najdišče), gostinski        |
|      |                 |program in podobni javni programi v      |
|      |                 |povezavi z vsebinami arheološkega parka. |
|      |                 |Parkovne ureditve in ureditve za         |
|      |                 |prezentacijo arheoloških ostalin,        |
|      |                 |počivališča, razgledišča, otroška        |
|      |                 |igrišča, sprehajalne in druge tematske   |
|      |                 |poti, opazovalnice in podobno se         |
|      |                 |predvidijo tudi na kmetijskih            |
|      |                 |zemljiščih. Park se oblikuje kot območje |
|      |                 |različnih prostočasnih izobraževalnih in |
|      |                 |turističnih programov in kot eden od     |
|      |                 |nosilcev prepoznavnosti Novega mesta. Na |
|      |                 |robovih območja se urejajo vstopi in     |
|      |                 |dostopne poti. Vse gradnje, vključno z   |
|      |                 |objekti in ureditvami okoljske           |
|      |                 |infrastrukture ter enostavnimi objekti,  |
|      |                 |morajo biti podrejene funkciji parka,    |
|      |                 |tako da ne bodo zmanjšale kakovosti      |
|      |                 |naravnih in ustvarjenih razmer ter s tem |
|      |                 |razvojnih potencialov parka. Zagotovi se |
|      |                 |visoka raven oblikovanja in oblikovna    |
|      |                 |skladnost vseh objektov, ureditev in     |
|      |                 |posegov ter urbane opreme na območju     |
|      |                 |parka. Obvezna je pridobitev celovitih   |
|      |                 |urbanističnih, arhitekturnih in          |
|      |                 |krajinsko-arhitekturnih strokovnih       |
|      |                 |rešitev z javnim natečajem. Ker je v     |
|      |                 |enoti razglašen kulturni spomenik        |
|      |                 |(registrirano arheološko najdišče), je   |
|      |                 |treba pri pripravi OPPN vse posege       |
|      |                 |predhodno uskladiti s pristojno službo   |
|      |                 |za varstvo kulturne dediščine. Načrtuje  |
|      |                 |se pešpot kot del povezave arheološkega  |
|      |                 |parka z ohranjeno gomilo v enoti NM/7-   |
|      |                 |OPPN-b.                                  |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|      |Območje          |Bivanje se dopusti pod pogojem, da se    |
|      |Turistične       |vzdržujejo pripadajoče kmetijske         |
|      |kmetije          |površine. Do uveljavitve OPPN v enoti    |
|      |Klemenčič na     |NM/11-OPPN-a se dopustijo gradnja        |
|      |zemljišču        |stanovanjske hiše na mestu nekdanjih     |
|      |parc. št.:       |pomožnih objektov vzhodno od obstoječe   |
|      |593 in deli      |stanovanjske hiše, gradnja poslovno –    |
|      |parcel 592,      |turističnega objekta na mestu obstoječe  |
|      |594, 595,        |stanovanjske hiše in prenova ali         |
|      |596, 597,        |novogradnja obstoječega gospodarskega    |
|      |k.o. Novo        |objekta (v obstoječih gabaritih in na    |
|      |mesto            |obstoječem mestu). Treba je ustvariti    |
|      |                 |skladno celoto kmetije – stanovanjskega  |
|      |                 |in gospodarskega objekta ter zunanjih    |
|      |                 |ureditev. Objekti morajo biti            |
|      |                 |pravokotnega podolgovatega tlorisa z     |
|      |                 |dvokapno streho, s tradicionalnimi       |
|      |                 |proporci, barvami in materiali fasad in  |
|      |                 |strehe. Lokacija novega stanovanjskega   |
|      |                 |objekta mora biti za linijo obstoječih   |
|      |                 |objektov (gledano s strani mesta) in     |
|      |                 |vzdolž obstoječe kolovozne poti. Novi    |
|      |                 |stanovanjski objekt mora biti pritličen, |
|      |                 |manjših gabaritov kot obstoječi          |
|      |                 |stanovanjski objekt, vrh slemena ne sme  |
|      |                 |presegati slemena obstoječe stanovanjske |
|      |                 |stavbe za več kot 2 m, sredinska frčada  |
|      |                 |mora imeti sleme nižje od slemena        |
|      |                 |osnovne strehe. V primeru, da bo novi    |
|      |                 |stanovanjski objekt presegal sleme       |
|      |                 |obstoječe stanovanjske stavbe, je treba  |
|      |                 |z arhitekturnim oblikovanjem (kot npr.   |
|      |                 |temnejše barve, leseno obitje in         |
|      |                 |podobno) in z zasaditvijo                |
|      |                 |tradicionalnega visokoraslega sadnega    |
|      |                 |drevja omiliti njegovo vidno             |
|      |                 |izpostavljenost, tako da se bistveno ne  |
|      |                 |spreminja podobe Klemenčičeve domačije v |
|      |                 |prostoru in vedute Marofa kot celote.    |
|      |                 |Postavitev plastenjakov, steklenjakov,   |
|      |                 |visokih silosov in drugih objektov in    |
|      |                 |naprav, ki bi vplivale na podobo         |
|      |                 |prostora, ni dopustna. Obvezna je        |
|      |                 |pridobitev variantnih strokovnih         |
|      |                 |prostorskih preveritev. Vsi posegi se    |
|      |                 |lahko izvajajo skladno s pogoji službe   |
|      |                 |za varstvo kulturne dediščine glede      |
|      |                 |arheologije in stavbne morfologije. Za   |
|      |                 |vse posege je treba pred izdajo          |
|      |                 |gradbenega dovoljenja pridobiti          |
|      |                 |kulturnovarstveno soglasje.              |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|OPPN Poslovna    |Predviden OPPN. Predvideni sta prenova   |
|OPPN-b|cona Labod       |in prestrukturiranje območja v smislu    |
|      |                 |dviga urbane in bivanjske kakovosti.     |
|      |                 |Zagotovi se kakovostno arhitekturno in   |
|      |                 |urbanistično oblikovanje, s katerim se   |
|      |                 |oblikuje kakovostna obulična pozidava    |
|      |                 |vzdolž Seidlove ceste in severne         |
|      |                 |obvoznice. Objekte vzdolž severne        |
|      |                 |obvoznice se zasnuje tako, da se lahko z |
|      |                 |objekti nadomesti obstoječi betonski     |
|      |                 |oporni zid na zahodni strani te ceste.   |
|      |                 |Vrtec se ohrani in prenovi, vključno s   |
|      |                 |pripadajočim otroškim igriščem. Pred     |
|      |                 |uveljavitvijo OPPN so dopustni           |
|      |                 |prestrukturiranje in prenova ter         |
|      |                 |preoblikovanje objektov.                 |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|OPPN Poslovna    |Predviden OPPN. Površine so namenjene    |
|OPPN-c|cona Ločna       |ureditvi poslovne cone Ločna, kjer se    |
|      |                 |načrtujejo dejavnosti gostinstva in      |
|      |                 |turizma, trgovine ter storitvenih        |
|      |                 |dejavnosti, poslovnih dejavnosti,        |
|      |                 |dejavnosti javne uprave, izobraževanja,  |
|      |                 |zdravstva, kulture, razvedrila in        |
|      |                 |rekreacije. Dopustna je gradnja          |
|      |                 |nestanovanjskih stavb, namenjenih        |
|      |                 |oskrbnim in storitvenim dejavnostim, in  |
|      |                 |sicer stavbe:                            |
|      |                 |– skupine CC-SI121 – gostinske stavbe    |
|      |                 |– skupine CC-SI 125 – upravne in         |
|      |                 |pisarniške stavbe                        |
|      |                 |– skupine CC-SI123 – trgovske in druge   |
|      |                 |stavbe za storitvene namene, razen       |
|      |                 |sejemskih dvoran in bencinskih servisov  |
|      |                 |– skupine CC-SI124 – stavbe za promet in |
|      |                 |stavbe za izvajanje elektronskih         |
|      |                 |komunikacij ter z njimi povezanih        |
|      |                 |storitev                                 |
|      |                 |– razreda CC-SI 1261- stavbe za kulturo  |
|      |                 |in razvedrilo                            |
|      |                 |– razreda CC-SI 1262 – stavbe za muzeje  |
|      |                 |– razreda CC-SI 1261- stavbe za          |
|      |                 |zdravstvo (za nadomestno zdravstveno     |
|      |                 |postajo in lekarno v Ločni)              |
|      |                 |– razreda CC-SI 1274 – druge             |
|      |                 |nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene  |
|      |                 |drugje in so namenjene ureditvi vstopne  |
|      |                 |in informacijske točke Arheološkega      |
|      |                 |parka Marof, turistično rekreacijske     |
|      |                 |rabe območja odprtih površin Marofa in   |
|      |                 |Mestnih njiv ter izobraževalni           |
|      |                 |veterinarski center s spremljajočimi     |
|      |                 |dejavnostmi.                             |
|      |                 |V osrednjem delu se načrtuje gradnja     |
|      |                 |poslovno storitvenega središča z javno   |
|      |                 |parkirno hišo. V severnem delu območja   |
|      |                 |se načrtuje izobraževalni veterinarski   |
|      |                 |center s spremljajočimi dejavnostmi. Na  |
|      |                 |južnem delu se načrtujejo upravne in     |
|      |                 |družbene dejavnosti s spremljajočimi     |
|      |                 |storitvenimi dejavnostmi. V območju      |
|      |                 |južnega in osrednjega dela se načrtuje   |
|      |                 |vstopna in informacijska točka           |
|      |                 |Arheološkega parka Marof z javnimi       |
|      |                 |parkirišči za obiskovalce. Zagotavljajo  |
|      |                 |se javne zelene površine.                |
|      |                 |Pri načrtovanju se zagotavlja kakovostna |
|      |                 |nadgradnja izjemnih ambientalnih in      |
|      |                 |kulturnih vrednot območja neposrednega   |
|      |                 |zaledja Marofa in Mestnih njiv. Zagotovi |
|      |                 |se kakovostno peš in kolesarsko navezavo |
|      |                 |in prehodnost območja v smeri            |
|      |                 |načrtovanega arheološkega parka Marof.   |
|      |                 |Obvezna je pridobitev celovitih          |
|      |                 |urbanističnih, arhitekturnih in          |
|      |                 |krajinsko-arhitekturnih strokovnih       |
|      |                 |rešitev z javnim natečajem, ki vključuje |
|      |                 |tudi oblikovanje rešitev na stiku        |
|      |                 |stavbnih zemljišč z zaledjem primarne    |
|      |                 |namenske rabe.                           |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Pokopališče z    |Po prenehanju pokopavanja se pokopališče |
|a     |vplivnim         |vključno s pobočjem severno od           |
|      |območjem         |pokopališča preuredi v javno, parkovno   |
|      |                 |površino. Gradnja novih stavb ni         |
|      |                 |dopustna; poslovilni objekt in cerkev se |
|      |                 |lahko rekonstruirata skladno s parkovno  |
|      |                 |namembnostjo območja ob pogoju, da se    |
|      |                 |ohranijo vse njune arhitekturne          |
|      |                 |značilnosti. Preurejanje območja v park  |
|      |                 |se izvede na podlagi strokovne rešitve,  |
|      |                 |ki bo pridobljena na podlagi variantnih  |
|      |                 |strokovnih prostorskih preveritev za     |
|      |                 |celotno območje parka.                   |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Pod              |Območje je pretežno namenjeno ohranjanju |
|b     |Kettejevim       |zelenih površin na prehodu med središčem |
|      |drevoredom       |mesta na jugu, predvidenim arheološkim   |
|      |                 |parkom na severu ter peš povezavam proti |
|      |                 |Mestnim njivam na vzhodu in Bršljinu na  |
|      |                 |zahodu. Na območju je evidentirano       |
|      |                 |arheološko območje, zato je urejanje     |
|      |                 |zelenih površin podrejeno ohranjanju in  |
|      |                 |raziskovanju kulturne dediščine. Za      |
|      |                 |gradnje poti, objektov GJI in urbane     |
|      |                 |opreme je potrebno kulturnovarstveno     |
|      |                 |soglasje. Pred kakršnimikoli posegi v    |
|      |                 |prostor so na arheološkem območju        |
|      |                 |obvezne predhodne arheološke raziskave.  |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Kmetija          |Dovolijo se bivanje, kmetijstvo in       |
|c     |Gričar           |dopolnilne dejavnosti, ki se bodo        |
|      |                 |navezovale na osnovno dejavnost parka.   |
|      |                 |Pri novogradnjah gospodarskih in         |
|      |                 |pomožnih objektov je treba zagotoviti    |
|      |                 |kakovostno oblikovanje v smislu urejanja |
|      |                 |oblikovno skladne celote kmetije z       |
|      |                 |objekti in odprtimi površinami. Na       |
|      |                 |robovih pozidanih površin se v okviru    |
|      |                 |ohišnice zasadi visokoraslo drevje,      |
|      |                 |predvsem sadne ali pa avtohtone vrste    |
|      |                 |gozdnega drevja. Ni dopustna postavitev  |
|      |                 |plastenjakov, steklenjakov, visokih      |
|      |                 |silosov, žag.                            |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Zahodni del      |Na obcestno območje se poleg stanovanj   |
|d     |Seidlove         |umeščajo mestotvorne dejavnosti,         |
|      |ceste            |obcestni prostor se oblikuje kot         |
|      |                 |pomembna mestna vpadnica in vstop v      |
|      |                 |mesto. Ohranja se tipologija vil. Strma  |
|      |                 |brežina zahodno od Seidlove ceste se     |
|      |                 |ohranja kot zelena površina z drevesno   |
|      |                 |in grmovno vegetacijo.                   |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Soseska Plava    |Vzdolž Seidlove ceste se oblikuje        |
|e     |laguna ob        |prepoznavna mestna poteza (ob eni        |
|      |Seidlovi         |glavnih mestnih vpadnic), to se nanaša   |
|      |cesti            |predvsem na zunanje ureditve, prenove    |
|      |                 |objektov. Ob Krki se ohranjajo           |
|      |                 |nepozidane površine soseske in ureja     |
|      |                 |sprehajališče z navezavo preko           |
|      |                 |predvidenega pešmostu v Ragov log. Na    |
|      |                 |delu zemljišč je evidentirano poplavno   |
|      |                 |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|      |                 |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|      |                 |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Mestne njive     |Ohranja se pretežno stanovanjski značaj  |
|f     |                 |soseske, lahko se uredijo boljše peš     |
|      |                 |navezave na zaledje Marofa, vse v skladu |
|      |                 |s predvidenim urejanjem Marofa kot       |
|      |                 |arheološkega parka.                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Ob               |Širše območje bencinske črpalke Ob       |
|g     |Ljubljanski      |Ljubljanski cesti – jug: ob Ljubljanski  |
|      |cesti – jug      |cesti se lahko uredi mestotvoren objekt  |
|      |                 |– dejavnost. V zaledju območja proti     |
|      |                 |Marofu niso dopustne stavbe, ki bi       |
|      |                 |presegale največjo višino obstoječih     |
|      |                 |(P+1).                                   |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Žlebej           |Uredi se območje za šport, rekreacijo in |
|h     |                 |gostinstvo, dopusti se tudi izraba       |
|      |                 |prostora za potrebe verskih skupnosti    |
|      |                 |(kapela, župnišče, spremljajoči          |
|      |                 |objekti). V tem primeru je treba         |
|      |                 |upoštevati določila namenske rabe za CDv |
|      |                 |(za verski objekt) oziroma SSs za        |
|      |                 |pripadajoč stanovanjski objekt. Obvezna  |
|      |                 |je pridobitev variantnih strokovnih      |
|      |                 |prostorskih preveritev. Parkiranje za    |
|      |                 |dejavnost se v večji meri zagotavlja na  |
|      |                 |javnih parkirnih površinah na            |
|      |                 |Kočevarjevi ulici oziroma se uredi kot   |
|      |                 |podzemno parkiranje.                     |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Stanovanjsko     |Predvideno je kompleksno urejanje        |
|i     |poslovna         |območja: uredi se stanovanjsko poslovno  |
|      |pozidava ob      |območje, višine objektov do največ delno |
|      |Ljubljanski      |vkopano pritličje in največ tri etaže,   |
|      |cesti            |pri čemer najvišji deli stavb ne smejo   |
|      |                 |presegati višinske kote 197 m n.v.,      |
|      |                 |vendar je treba s projektom za gradbeno  |
|      |                 |dovoljenje dokazati, da so kote          |
|      |                 |najvišjih delov objekta oziroma objektov |
|      |                 |nižji od nivelete poti v Kettjevem       |
|      |                 |drevoredu na tem odseku, kar mora biti   |
|      |                 |razvidno iz prečnih prerezov             |
|      |                 |(Ljubljanska cesta, objekt, pobočje,     |
|      |                 |drevored). Dopusti se tudi izvedba       |
|      |                 |popolnoma vkopane kleti. V pritličju se  |
|      |                 |uredijo poslovne dejavnosti in parkirna  |
|      |                 |mesta, ki se uredijo tudi v kleti. V     |
|      |                 |zgornjih etažah se uredijo v pretežni    |
|      |                 |meri stanovanja. Uredi se skupne zunanje |
|      |                 |površine, obvezno se uredi otroško       |
|      |                 |igrišče. Uredi se povezava do javne      |
|      |                 |poti, ki povezuje Kettejev drevored z    |
|      |                 |Ljubljansko cesto. V okviru te ureditve  |
|      |                 |se zagotovi ureditev obstoječe javne     |
|      |                 |poti na zemljišču parc. št. 494, k.o.    |
|      |                 |Novo mesto. Obvezno je mestotvorno       |
|      |                 |oblikovanje celotne poteze vzdolž        |
|      |                 |Ljubljanske ceste ter sodobno            |
|      |                 |arhitekturno oblikovanje objektov in     |
|      |                 |travnate ravne strehe. Najvišja etaža    |
|      |                 |objekta se zamakne s fasadne linije      |
|      |                 |proti vzhodu, s čimer se bo optično      |
|      |                 |zmanjšala višina objekta proti           |
|      |                 |Ljubljanski cesti. Vsa parkirna mesta,   |
|      |                 |potrebna za to območje, se zagotovijo v  |
|      |                 |okviru te enote. Na ploščadi se vzdolž   |
|      |                 |Ljubljanske ceste zasadi linija dreves   |
|      |                 |ter zagotovijo ureditve za kratkotrajno  |
|      |                 |parkiranje. Ljubljanska cesta se na      |
|      |                 |ustrezno dolgem odseku preuredi, tako da |
|      |                 |se zagotovi varno priključevanje območja |
|      |                 |nanjo. Vse ureditve se načrtujejo v      |
|      |                 |soglasju s službo za varovanje kulturne  |
|      |                 |dediščine. Pred izdajo gradbenega        |
|      |                 |dovoljenja za naštete ureditve je treba  |
|      |                 |izdelati celovite urbanistične,          |
|      |                 |arhitekturne in krajinsko-arhitekturne   |
|      |                 |strokovne rešitve, ki jih potrdi MONM.   |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Kettejev         |Dopustno je povečanje površin za         |
|j     |drevored 4       |zdravstveno dejavnost.                   |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Vrstne hiše      |Ohranja se obstoječa tipologija gradnje, |
|k     |pod              |novogradnja novih stanovanjskih stavb ni |
|      |Kettejevim       |dopustna, razen novogradnje na mestu     |
|      |drevoredom       |obstoječega objekta z dopustno           |
|      |                 |toleranco, skladno s tem odlokom.        |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Kettejev         |Ohranja se obstoječa tipologija gradnje, |
|l     |drevored 19      |novogradnja novih stanovanjskih stavb ni |
|      |                 |dopustna, razen novogradnje na mestu     |
|      |                 |obstoječega objekta z dopustno           |
|      |                 |toleranco, skladno s tem odlokom.        |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/11-|Mestne njive,    |Na severnem delu Marofa se ohranjajo     |
|OPR   |Seidlova         |sklenjene kmetijske površine obstoječih  |
|      |cesta –          |kmetij. Predvidi se izvedba nadhoda nad  |
|      |odprti           |severno obvoznico za povezavo Marofa in  |
|      |prostor v        |Brezovice, ki bo lahko služil tudi       |
|      |urbani rabi      |prehajanju divjadi. Načrtuje se pešpot   |
|      |                 |kot del povezave arheološkega parka z    |
|      |                 |ohranjeno gomilo v enoti NM/7-OPPN-b. V  |
|      |                 |enoti je registrirano arheološko         |
|      |                 |najdišče, zato se pred pridobitvijo      |
|      |                 |gradbenega dovoljenja izvedejo predhodne |
|      |                 |arheološke raziskave. Vsi posegi morajo  |
|      |                 |biti predhodno usklajeni s pristojno     |
|      |                 |službo za varstvo kulturne dediščine.    |
|      |                 |V tej EUP je načrtovana trasa prenosnega |
|      |                 |plinovoda zahodno od Andrijaničeve       |
|      |                 |ceste. Trasa prenosnega plinovoda je     |
|      |                 |načrtovana z Odlokom o lokacijskem       |
|      |                 |načrtu plinovoda za Posavje in Dolenjsko |
|      |                 |skozi občino Novo mesto (Skupščinski     |
|      |                 |Dolenjski list, št. 11/89 in 12/90).     |
|      |                 |Trasa naj se pri podrobnejšem            |
|      |                 |načrtovanju v fazi PDG na odseku od MRP  |
|      |                 |Novo mesto do križanja plinovoda z       |
|      |                 |Andrijaničevo cesto (parc. št. 4/3, 6/5, |
|      |                 |7/4, vse k.o. Novo mesto, in 888/6, k.o. |
|      |                 |Bršljin) umesti čim bližje Andrijaničevi |
|      |                 |cesti, izven gozda s posebnim namenom    |
|      |                 |oziroma na njegov rob. Traso je treba    |
|      |                 |mikrolokacijsko uskladiti z Zavodom za   |
|      |                 |gozdove, OE Novo mesto.                  |
|      |                 |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|      |                 |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |                 |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |                 |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------------------------------------------------+
|NM/12 |Mačkovec, Ločna                                            |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|ZN Tovarna       |Zazidalni načrt Tovarna zdravil Krka     |
|OPPN-a|zdravil Krka     |Novo mesto (Uradni list RS, št. 78/94,   |
|      |                 |21/97, 3/00) – ostane v veljavi do       |
|      |                 |preklica.                                |
|      |                 |Na stičnem območju z naseljem Ločna se   |
|      |                 |uredi zeleni pas z visokoraslo in        |
|      |                 |grmovno ozelenitvijo in preoblikovanjem  |
|      |                 |reliefa, tako da se v čim večji možni    |
|      |                 |meri zmanjšajo vidni vplivi in hrup na   |
|      |                 |stanovanjsko pozidavo.                   |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|OLN PSC          |Občinski lokacijski načrt Poslovno-      |
|OPPN-b|Mačkovec – 1     |storitvena cona Mačkovec–1 (Uradni list  |
|in    |                 |RS, št. 107/06) – ostane v veljavi do    |
|NM/12-|                 |preklica. Na delu območja teh EUP velja  |
|OPPN-g|                 |Lokacijski načrt za avtocesto na odseku  |
|      |                 |Hrastje–Lešnica (Uradni list RS, št.     |
|      |                 |16/03). Na delu območja teh EUP, kjer    |
|      |                 |velja DPN, se upoštevajo določila 2.     |
|      |                 |odstavka 133. člena tega odloka (posebni |
|      |                 |PIP za EUP na območju avtoceste).        |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|OPPN PSC         |Predviden OPPN za poslovno cono za       |
|OPPN-c|Mačkovec 2       |centralne dejavnosti, kot nadaljevanje   |
|      |                 |PSC Mačkovec – 1. na območju križišča    |
|      |                 |med priključno cesto na avtocesto        |
|      |                 |(deviacija 1-11, G2-105) in deviacijo 1- |
|      |                 |12, R2-448. Napaja se prek obstoječega   |
|      |                 |krožišča na deviaciji 1.12. Pri          |
|      |                 |umeščanju oblikovanju objektov in        |
|      |                 |zunanjih ureditev se zagotovijo          |
|      |                 |oblikovna in programska skladnost z      |
|      |                 |območjem NM/12-OPPN-b in NM/12-OPPN-g    |
|      |                 |ter ustrezne funkcionalne povezave med   |
|      |                 |območji centralnih dejavnosti.           |
|      |                 |V enoti je registrirano arheološko       |
|      |                 |najdišče, zato se pri pripravi OPPN      |
|      |                 |izvedejo predhodne arheološke raziskave. |
|      |                 |Vsi posegi morajo biti predhodno         |
|      |                 |usklajeni s pristojno službo za varstvo  |
|      |                 |kulturne dediščine.                      |
|      |                 |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|      |                 |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |                 |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |                 |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|OPPN Krka-       |Predviden OPPN za gospodarsko cono, za   |
|OPPN-d|sever            |industrijo kot dopolnitev obstoječe      |
|      |                 |farmacevtske dejavnosti. Do uveljavitve  |
|      |                 |OPPN se dopustijo začasni objekti in     |
|      |                 |ureditve za potrebe gradbišča v enoti    |
|      |                 |NM/12-OPPN-a.                            |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|OPPN Oskrbno     |Predviden OPPN za ureditev oskrbno       |
|OPPN-e|storitvena       |storitvene cone Brezovica, kjer se       |
|      |cona             |načrtujejo raznolike oskrbne in          |
|      |Brezovica        |storitvene dejavnosti. Bivanje ni        |
|      |                 |dopustno. Dopustna je gradnja            |
|      |                 |nestanovanjskih stavb, namenjenih        |
|      |                 |dejavnosti gostinstva in turizma,        |
|      |                 |trgovine ter storitvenih dejavnosti,     |
|      |                 |poslovnih dejavnosti, dejavnosti javne   |
|      |                 |uprave, izobraževanja, zdravstva,        |
|      |                 |kulture, razvedrila in rekreacije, in    |
|      |                 |sicer stavbe:                            |
|      |                 |– skupine CC-SI121 – gostinske stavbe    |
|      |                 |– skupine CC-SI125 – upravne in          |
|      |                 |pisarniške stavbe                        |
|      |                 |– skupine CC-SI123 – trgovske in druge   |
|      |                 |stavbe za storitvene namene, razen       |
|      |                 |sejemskih dvoran in bencinskih servisov  |
|      |                 |– skupine CC-SI124 – stavbe za promet in |
|      |                 |stavbe za izvajanje elektronskih         |
|      |                 |komunikacij ter z njimi povezanih        |
|      |                 |storitev                                 |
|      |                 |– razreda CC-SI 1274 – druge             |
|      |                 |nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene  |
|      |                 |drugje in so namenjene ureditvi          |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|      |                 |Dopustna je gradnja gradbenih            |
|      |                 |inženirskih objektov, namenjenih oskrbi  |
|      |                 |poslovno storitvene cone in izvajanju    |
|      |                 |gospodarskih javnih služb ter parkirnih  |
|      |                 |površin. Območje se načrtuje kot         |
|      |                 |pomembno vstopno območje v mesto. Pri    |
|      |                 |načrtovanju se zagotovi uskladitev s     |
|      |                 |strokovnimi podlagami in PIP za sosednje |
|      |                 |EUP. Pozidava na obeh straneh cest mora  |
|      |                 |biti medsebojno funkcionalno usklajena,  |
|      |                 |vzdolž teh prometnic se zagotovi         |
|      |                 |kakovostno oblikovanje objektov v        |
|      |                 |usklajenih fasadnih potezah. Zagotovijo  |
|      |                 |se javne površine med posameznimi        |
|      |                 |območji znotraj območja (ceste s         |
|      |                 |pločniki in s kolesarskimi stezami,      |
|      |                 |zelene površine in drevoredi ob          |
|      |                 |osrednjih cestah). Prek območja se v     |
|      |                 |smeri sever - jug uredi širša parkovna   |
|      |                 |poteza s peš in kolesarsko povezavo, ki  |
|      |                 |bo služila izhodu stanovanjskega območja |
|      |                 |v Ločni oziroma Mačkovcu na sever proti  |
|      |                 |Brezovi hosti.                           |
|      |                 |Dopustijo se stavbe do višine 12 metrov, |
|      |                 |merjeno od kote platojev, pripravljenih  |
|      |                 |za gradnjo, pri čemer se dopustijo       |
|      |                 |odstopanja, če so ta utemeljena v        |
|      |                 |celovitih urbanističnih, arhitekturnih   |
|      |                 |in krajinsko-arhitekturnih strokovnih    |
|      |                 |rešitvah.                                |
|      |                 |Platoji se načrtujejo tako, da se        |
|      |                 |višinske razlike med njimi premoščajo z  |
|      |                 |ozelenjenimi brežinami v blagem naklonu. |
|      |                 |Smer jugovzhod - severozahod se upošteva |
|      |                 |kot glavna smer prostora, posamezni      |
|      |                 |programi se združijo v čimbolj enotnem   |
|      |                 |kompleksu, razdrobljenost objektov ni    |
|      |                 |primerna. Nove ureditve se čimbolj       |
|      |                 |prilagodijo razgibanemu terenu – smiseln |
|      |                 |je terasast koncept tako v vzdolžni kot  |
|      |                 |v prečni smeri. Preoblikovanje terena in |
|      |                 |premoščanje večjih višinskih razlik se   |
|      |                 |izvede s čim bolj blagimi in             |
|      |                 |ozelenjenimi brežinami. Ravna linija     |
|      |                 |trase daljnovoda se omili z zasnovo in   |
|      |                 |oblikovanjem stavbnih mas in ozelenitve. |
|      |                 |Koncept ureditve objektov ob deviaciji   |
|      |                 |D1-12 sledi konceptu »urbanega parka« ob |
|      |                 |avtocesti, v križišču pa se lahko s      |
|      |                 |posameznimi reprezentančnimi objekti     |
|      |                 |vzpostavi tudi komunikacijo z ureditvijo |
|      |                 |bulvarja ob vzhodni obvoznici in         |
|      |                 |poudarja vhod v mesto ter odpira veduto  |
|      |                 |nanj. Z višino in oblikovanjem objektov  |
|      |                 |se upošteva že načrtovane in obstoječe   |
|      |                 |objekte v Mačkovcu, ki naj jih novi      |
|      |                 |objekti višinsko ne presežejo. Upošteva  |
|      |                 |se načrtovana gradbena linija ob vzhodni |
|      |                 |obvoznici. Zagotovi se možnost ureditve  |
|      |                 |nove transformatorske postaje s povezavo |
|      |                 |za napajanja območij urejanja prostora   |
|      |                 |južno od poslovno oskrbne cone. Obvezna  |
|      |                 |je pridobitev variantnih strokovnih      |
|      |                 |prostorskih preveritev. V enoti je       |
|      |                 |registrirano arheološko najdišče, zato   |
|      |                 |se pri pripravi OPPN izvedejo predhodne  |
|      |                 |arheološke raziskave. Vsi posegi morajo  |
|      |                 |biti predhodno usklajeni s pristojno     |
|      |                 |službo za varstvo kulturne dediščine.    |
|      |                 |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|      |                 |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |                 |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |                 |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|Šmarješka        |Lokacijski načrt za rekonstrukcijo       |
|OPPN-f|cesta -sever     |Šmarješke ceste G2-105/259 (Uradni list  |
|      |                 |RS, št. 46/03) – ostane v veljavi do     |
|      |                 |preklica, razveljavi se na delih         |
|      |                 |območja, v skladu z določili tega        |
|      |                 |odloka. Na delu območja te EUP velja     |
|      |                 |Lokacijski načrt za avtocesto na odseku  |
|      |                 |Hrastje–Lešnica (Uradni list RS, št.     |
|      |                 |16/03). Na delu območja te EUP, kjer     |
|      |                 |velja DPN, se upoštevajo določila 2.     |
|      |                 |odstavka 133. člena tega odloka (posebni |
|      |                 |PIP za EUP na območju avtoceste).        |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|Ločna,           |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|a     |posamezne        |tradicionalnega oblikovanja objektov.    |
|      |kmetije          |Ohranja in zagotavlja se drevesno        |
|      |                 |zasaditev znotraj in na robovih kmetij.  |
|      |                 |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|      |                 |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |                 |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |                 |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|Mačkovec, pri    |Stavbni volumni morajo biti podrejeni    |
|b     |cerkvi           |prostorski in arhitekturni dominanti –   |
|      |                 |cerkvi sv. Janeza Krstnika, vsi posegi   |
|      |                 |se urejajo skladno z omejitvami varstva  |
|      |                 |kulturne dediščine.                      |
|      |                 |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|      |                 |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |                 |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |                 |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|Ločna –          |Upošteva se omejitev – predvidena        |
|c     |Pekarija z       |izgradnja vzhodne obvozne ceste čez to   |
|      |okolico          |območje. V prostoru vzdolž Šmarješke     |
|      |                 |ceste in vzhodne obvozne ceste se        |
|      |                 |oblikujejo urejen mestni prostor in      |
|      |                 |mestotvorne fasade objektov.             |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|Mačkovec – ob    |Območje se namenja ureditvam, ki bodo    |
|d in  |avtocesti in     |zagotovile končno oblikovanje brežin na  |
|NM/12-|deviaciji        |stičnem območju med NM/12-OPPN-b in      |
|e     |                 |NM/12-OPPN-g ter avtocesto na severnem   |
|      |                 |delu in deviacijo 1-12 na jugu. Na       |
|      |                 |stičnem območju z avtocesto se pri       |
|      |                 |oblikovanju brežin upošteva rezervacija  |
|      |                 |prostora za eventualni tretji pas        |
|      |                 |avtoceste, v preostalem ravninskem delu  |
|      |                 |se dopuščajo tudi druge zunanje ureditve |
|      |                 |za potrebe poslovne stavbe AMZS. Na delu |
|      |                 |območja teh EUP velja Lokacijski načrt   |
|      |                 |za avtocesto na odseku Hrastje–Lešnica   |
|      |                 |(Uradni list RS, št. 16/03). Na delu     |
|      |                 |območja teh EUP, kjer velja DPN, se      |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|Stanovanjska     |Med območjem Tovarne zdravil Krka in     |
|f     |pozidava         |stanovanjskim območjem Ločna se v smeri  |
|      |Ločna            |sever - jug uredi širša parkovna poteza  |
|      |                 |s peš in kolesarsko povezavo, ki bo      |
|      |                 |služila izhodu stanovanjskega območja v  |
|      |                 |Ločni oziroma Mačkovcu na sever proti    |
|      |                 |Brezovi hosti. Obstoječi stanovanjski    |
|      |                 |objekti in objekti, namenjeni kmetijski  |
|      |                 |dejavnosti (namenska raba SKs) med       |
|      |                 |območjema industrije in centralnih       |
|      |                 |dejavnosti, se lahko prestrukturirajo in |
|      |                 |namenijo za centralne dejavnosti ali se  |
|      |                 |ohranjajo kot stanovanjski ali za namen  |
|      |                 |kmetovanja oziroma dopolnilnih           |
|      |                 |dejavnosti. Na stiku industrije in       |
|      |                 |centralnih dejavnosti z obstoječimi      |
|      |                 |stanovanjskimi in kmetijskimi objekti se |
|      |                 |ohranjajo zelene bariere.                |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|Soseska Pod      |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|g     |Trško goro       |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |                 |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |                 |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|Ločna, ob        |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|h in  |Krki             |tradicionalnega oblikovanje objektov. Ob |
|NM/12-|                 |Krki se ohranjajo nepozidane brežine. Na |
|i     |                 |delu območja EUP NM/12-h velja           |
|      |                 |Lokacijski načrt za avtocesto na odseku  |
|      |                 |Hrastje–Lešnica (Uradni list RS, št.     |
|      |                 |16/03). Na delu območja EUP, kjer velja  |
|      |                 |DPN, se upoštevajo določila 2. odstavka  |
|      |                 |133. člena tega odloka (posebni PIP za   |
|      |                 |EUP na območju avtoceste).               |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|Mačkovec,        |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|j     |stari del        |tradicionalnega oblikovanje objektov. Ob |
|      |                 |Krki se ohranjajo nepozidane brežine.    |
|      |                 |Režim na hidroelektrarni v Mačkovcu mora |
|      |                 |biti usklajen z zahtevami pristojnih     |
|      |                 |služb za upravljanje voda, ohranjanje    |
|      |                 |narave in varstvo kulturne dediščine ter |
|      |                 |skladen tudi s širšim interesom mesta.   |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|Mačkovec,        |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|k     |kmetija          |tradicionalnega oblikovanja objektov.    |
|      |                 |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|      |                 |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |                 |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |                 |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |                 |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/12-|Mačkovec,        |Na delu območja te EUP velja Lokacijski  |
|OPR   |Ločna –          |načrt za avtocesto na odseku Hrastje–    |
|      |odprti           |Lešnica (Uradni list RS, št. 16/03). Na  |
|      |prostor v        |delu območja te EUP, kjer velja DPN, se  |
|      |urbani rabi      |upoštevajo določila 2. odstavka 133.     |
|      |                 |člena tega odloka (posebni PIP za EUP na |
|      |                 |območju avtoceste).                      |
|      |                 |Na delu zemljišč je evidentirano         |
|      |                 |poplavno območje, zato se pri            |
|      |                 |načrtovanju in gradnji upoštevajo        |
|      |                 |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|      |                 |drugimi nesrečami.                       |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/13 |Portoval         |                                         |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/13-|UN za športno    |Ureditveni načrt za športno-rekreacijski |
|OPPN-a|–                |park Portoval (Uradni list RS, št.       |
|      |rekreacijski     |108/01) – ostane v veljavi do preklica,  |
|      |park Portoval    |razveljavi se na delih območja, v skladu |
|      |                 |z določili tega odloka. Na zemljišču     |
|      |                 |parc. št. 1383/7, k.o. Šmihel pri Novem  |
|      |                 |mestu, se lahko uredi mestni park še     |
|      |                 |pred uveljavitvijo sprememb in           |
|      |                 |dopolnitev tega UN. V tem primeru se pri |
|      |                 |projektiranju upoštevajo podrobnejši PIP |
|      |                 |za parke (ZP), ki jih določa ta odlok,   |
|      |                 |ter naslednja določila: glavni parkovni  |
|      |                 |program se umesti v bližino brežine pod  |
|      |                 |Tušem, ohranja se kvalitetna vegetacija  |
|      |                 |na obrežju Krke. Volumenske prvine se ne |
|      |                 |umeščajo v bližino ali ob pot, ki poteka |
|      |                 |po zemljišču par. št. 1371/7, k.o.       |
|      |                 |Šmihel pri Novem mestu. Vse ureditve se  |
|      |                 |uskladijo s službami, pristojnimi za     |
|      |                 |upravljanje voda, varstvo kulturne       |
|      |                 |dediščine in ohranjanje narave. Na delu  |
|      |                 |zemljišč je evidentirano poplavno        |
|      |                 |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|      |                 |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|      |                 |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/13-|OPPN             |Predviden OPPN za celovito ureditev      |
|OPPN-b|centralne        |kareja za pretežno centralne dejavnosti  |
|      |dejavnosti in    |z bivanjem. Območje se ureja kot         |
|      |stanovanja ob    |pomembna lokacija na križišču mestne     |
|      |Topliški         |vpadnice in vstopa v sosesko Mrzla       |
|      |cesti            |dolina. Predvidi se postavitev objektov  |
|      |                 |srednje gostote, z gabariti do največ    |
|      |                 |K+P+2. Obvezno je mestotvorno            |
|      |                 |oblikovanje celotne poteze vzdolž        |
|      |                 |Topliške ceste, vključno z ozelenitvijo. |
|      |                 |Na stiku z obstoječo sosesko se zagotovi |
|      |                 |zelena bariera. Obvezna je pridobitev    |
|      |                 |variantnih strokovnih prostorskih        |
|      |                 |preveritev.                              |
+------+-----------------+-----------------------------------------+
|NM/13-|Irča vas         |Naselje ohrani svoj vaški značaj in      |
|a     |                 |zraščenost s kulturno krajino. Dopustni  |
|      |                 |so stanovanjski, stanovanjsko-poslovni   |
|      |                 |in poslovni objekti za gostinstvo in     |
|      |                 |rekreacijo ter mirne storitvene          |
|      |                 |dejavnosti. Proizvodne dejavnosti niso   |
|      |                 |dopustne. V sklopu kmetij je dopustna    |
|      |                 |gradnja gospodarskih objektov.           |
+------+-----------------+-----------------------------------------+

+---------+--------------+-----------------------------------------+
|oznaka   |ime EUP       |POSEBNI PIP in druga določila            |
|EUP      |              |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14    |historično jedro                                        |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|         |              |Enota je opredeljena kot kulturni        |
|         |              |spomenik (naselbinska dediščina) in kot  |
|         |              |registrirano arheološko najdišče. Pred   |
|         |              |vsemi posegi v tla se na območju         |
|         |              |kulturnega spomenika in kulturne         |
|         |              |dediščine izvedejo predhodne arheološke  |
|         |              |raziskave. Vsi posegi v historičnem      |
|         |              |mestnem jedru morajo biti usklajeni s    |
|         |              |pristojno službo za varstvo kulturne     |
|         |              |dediščine.                               |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-a  |Glavni trg    |Pri posegih je obvezno varovanje oziroma |
|         |              |ohranjanje spomeniških lastnosti in      |
|         |              |identitete Glavnega trga z značilno      |
|         |              |srednjeveško lijakasto zasnovo. Na       |
|         |              |Glavni trg se locirajo najpomembnejše    |
|         |              |mestne funkcije in najkvalitetnejše      |
|         |              |trgovske in storitvene dejavnosti. Za    |
|         |              |celovito prenovo javnega prostora        |
|         |              |Glavnega trga (vse zunanje ureditve,     |
|         |              |fasade, razsvetljava, tlakovanje in      |
|         |              |urbana oprema) se izdela enotna zasnova  |
|         |              |urejanja. Na delu zemljišč je            |
|         |              |evidentirano poplavno območje, zato se   |
|         |              |pri načrtovanju in gradnji upoštevajo    |
|         |              |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|         |              |drugimi nesrečami.                       |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-b  |Kapitelj      |Gradnja novih objektov ni dopustna. Na   |
|         |              |območju Kapitlja je pri posegih v        |
|         |              |parterne površine in pri urbani opremi   |
|         |              |obvezna uporaba avtohtonih in            |
|         |              |kvalitetnih materialov. Zagotovijo se    |
|         |              |možnosti za prezentacijo pomembnejših    |
|         |              |arheoloških najdbe »in situ«. Obvezna je |
|         |              |ohranitev vizure na Trško goro mimo      |
|         |              |Proštije in vzdolž Strme poti.           |
|         |              |Proštijski vrt mora biti ob določenih    |
|         |              |dnevih odprt za obiskovalce. Kaščo pri   |
|         |              |Proštiji se preuredi v muzej sakralne    |
|         |              |umetnosti. Sprehajališče na Šancah se    |
|         |              |ohranja. Obvezna je ustrezna sanacija    |
|         |              |ostankov srednjeveškega mestnega obzidja |
|         |              |po konservatorskem programu in projektu  |
|         |              |sanacije.                                |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-c  |Frančiškanski |Pri posegih v parterne površine in pri   |
|         |samostan      |urbani opremi trga pred cerkvijo in      |
|         |              |samostanom je obvezna uporaba avtohtonih |
|         |              |in kvalitetnih materialov. Za vse        |
|         |              |pomembnejše posege v zvezi z ureditvami  |
|         |              |trga je obvezna pridobitev variantnih    |
|         |              |urbanističnih in arhitekturnih           |
|         |              |strokovnih rešitev. Obvezna je           |
|         |              |dopolnilna gradnja na jugovzhodni        |
|         |              |stranici trga z zakritjem ali            |
|         |              |prestavitvijo transformatorja (obvezna   |
|         |              |je strokovna prostorska preveritev). Na  |
|         |              |delu zemljišč je evidentirano poplavno   |
|         |              |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|         |              |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|         |              |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-d  |Breg          |Ohranja se tradicionalna funkcija –      |
|         |              |stanovanja in mirne poslovne dejavnosti  |
|         |              |(umetniški ateljeji ipd.). Obstoječa     |
|         |              |drevesa na gostinskem vrtu (gostilna     |
|         |              |Breg) se ohranjajo in po potrebi         |
|         |              |sanirajo. Potrebna je dopolnilna gradnja |
|         |              |– garažna hiša pod Bregom z dovozom s    |
|         |              |Pugljeve ulice (ob ustrezni strokovni    |
|         |              |prostorski preveritvi). Dopustna je      |
|         |              |ureditev največ dveh vrtov v sezonski    |
|         |              |gostinski vrt. Stalni objekti niso       |
|         |              |dopustni, vsi elementi opreme morajo     |
|         |              |biti medsebojno usklajeni (po            |
|         |              |materialih, barvah in oblikovanju).      |
|         |              |Uporabi se obstoječ peš dostop po        |
|         |              |Župančičevem sprehajališču in obstoječe  |
|         |              |parkirne površine na območju jedra. Vse  |
|         |              |ureditve morajo biti usklajene s službo  |
|         |              |za varstvo kulturne dediščine. Primerno  |
|         |              |se vzdržuje vrtičkarski predel Brega z   |
|         |              |ohranitvijo obstoječe parcelne strukture |
|         |              |in poenotenjem ograj. Na severni strani  |
|         |              |sprehajališča se uredijo žive meje, na   |
|         |              |južni strani pa se ograje odstranijo. Na |
|         |              |delu zemljišč je evidentirano poplavno   |
|         |              |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|         |              |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|         |              |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-e  |Prešernov trg |Območje Prešernovega trga in Sokolske    |
|         |– Sokolska    |ulice se prometno, gradbenotehnično in   |
|         |ulica         |vsebinsko sanira z rekonstrukcijami      |
|         |              |obstoječih stavb in objektov ter z       |
|         |              |novogradnjami, delno kot nadomestnimi    |
|         |              |historičnimi stavbami. Upošteva se       |
|         |              |konzervatorski program. Predvidena je    |
|         |              |nadomestna gradnja mestne tržnice, na    |
|         |              |območje tržnice se lahko navežejo tudi   |
|         |              |obstoječe stavbe in objekti na zahodnem  |
|         |              |robu Glavnega trga in severnem robu      |
|         |              |Muzejske ulice ter Prešernov trg do Doma |
|         |              |kulture. Na tržnici se v tlaku in/ali    |
|         |              |volumensko prouči možnost prezentacije   |
|         |              |nekdanje cerkve Sv. Florjana. Na         |
|         |              |Prešernovem in Florijanovem trgu se      |
|         |              |prouči možnost izgradnje garažne hiše za |
|         |              |potrebe tržnice in mestnega jedra.       |
|         |              |Območje potencialne garažne hiše         |
|         |              |vključuje tudi zemljiške parcele med     |
|         |              |Kapitljem in nizom poslovnih in poslovno |
|         |              |stanovanjskih objektov Prešernov trg št. |
|         |              |4 do 7. Ob ureditvi garažne hiše ni      |
|         |              |dopustno urejati novega niza objektov na |
|         |              |vrtovih južno in vzhodno pod Kapitljem,  |
|         |              |prouči pa se možnost dopolnilne gradnje  |
|         |              |na južnem delu obstoječega niza. Zahodno |
|         |              |od Doma kulture je možna interpolacija   |
|         |              |objekta na historični lokaciji, da se    |
|         |              |zaključi stavbni niz. Na vzhodnem robu   |
|         |              |Doma kulture se ohranja 10-metrski       |
|         |              |varovalni pas za namen razširitve        |
|         |              |objekta, možna pa je tudi nadomestna     |
|         |              |gradnja na lokaciji Doma kulture kot     |
|         |              |povsem nova arhitekturna rešitev. Z      |
|         |              |dopolnilno gradnjo se uskladi veliko     |
|         |              |merilo objekta ter prilagodi ulično      |
|         |              |fasado (obvezna je strokovna prostorska  |
|         |              |preveritev). V vogalu Sokolske in        |
|         |              |Čitalniške ulice se ureja tržna površina |
|         |              |in namesti urbana oprema (klopi ipd.).   |
|         |              |Celovita ureditev Prešernovega trga in   |
|         |              |Sokolske ulice se pridobi z urbanistično |
|         |              |delavnico. V skladu s predpisi se        |
|         |              |rešitve za posamezne objekte ali sklope  |
|         |              |pridobi z vabljenimi ali javnimi         |
|         |              |natečaji. Na delu zemljišč je            |
|         |              |evidentirano poplavno območje, zato se   |
|         |              |pri načrtovanju in gradnji upoštevajo    |
|         |              |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|         |              |drugimi nesrečami. Na celotnem območju   |
|         |              |te EUP so potrebne predhodne arheološke  |
|         |              |raziskave.                               |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-f  |Mej vrti –    |Prouči se možnost odstranitve objekta    |
|         |Muzejska      |Zavoda za zdravstveno varstvo ali        |
|         |ulica         |njegovo preoblikovanje v predhodni       |
|         |              |gabarit (znižanje za eno etažo).         |
|         |              |Dozidave tega objekta niso dopustne.     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-g  |Na vratih     |Pri parternih ureditvah in urbani opremi |
|         |              |Vrhovčeve in Hladnikove ulice je obvezna |
|         |              |uporaba avtohtonih in kvalitetnih        |
|         |              |materialov. Z ureditvami na trgu med     |
|         |              |Rozmanovo ulico in ulico Prešernov trg   |
|         |              |je obvezno ohranjanje vizur na Trško     |
|         |              |goro. Ob Strmi poti se ohranja zelen     |
|         |              |značaj terasastih vrtov.                 |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-h  |Šolska ulica  |Objekt Seidlovega mlina se prenovi v     |
|         |              |skladu z lokacijo ob reki, obliko        |
|         |              |nekdanjega objekta in s povzemanjem      |
|         |              |nekdanje vsebine (muzealska,             |
|         |              |prezentirani sledovi hidrotehnične       |
|         |              |ureditve), možna je ureditev gostišča.   |
|         |              |Obvezna je revitalizacija in urbana      |
|         |              |oprema značilnih hiš v ulici. Parterne   |
|         |              |površine se obdelajo z avtohtonimi in    |
|         |              |kvalitetnimi materiali. Posebno          |
|         |              |pozornost se posveti urejanju obstoječih |
|         |              |vrtov značilnih stanovanjskih hiš. Možna |
|         |              |je dozidava novejših objektov, tako da   |
|         |              |se le-ti skladneje prilagodijo obrečnemu |
|         |              |prostoru, strmi brežini in značilni      |
|         |              |vrstni zazidavi. Med Dilančevo in Šolsko |
|         |              |ulico (na zemljišču parc. št. 1546/1,    |
|         |              |1546/2, 1547, 1548, 1549, k.o. Novo      |
|         |              |mesto) je dopustna dopolnilna in         |
|         |              |nadomestna gradnja s pešprehodom; v      |
|         |              |pritličju je obvezna servisna in v       |
|         |              |nadstropju stanovanjska dejavnost        |
|         |              |(obvezna je strokovna prostorska         |
|         |              |preveritev). Na delu zemljišč je         |
|         |              |evidentirano poplavno območje, zato se   |
|         |              |pri načrtovanju in gradnji upoštevajo    |
|         |              |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|         |              |drugimi nesrečami.                       |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-i  |Sodišče       |Pri parternih ureditvah in urbani opremi |
|         |              |pred sodiščem je obvezna uporaba         |
|         |              |avtohtonih in kvalitetnih materialov.    |
|         |              |Zagotovi se parkiranje za večje število  |
|         |              |avtomobilov v večnivojski garaži.        |
|         |              |Obvezna je pridobitev celovitih          |
|         |              |urbanističnih, arhitekturnih in          |
|         |              |krajinsko-arhitekturnih strokovnih       |
|         |              |rešitev z javnim natečajem. Razmerje     |
|         |              |zelenih površin in zazidave ostaja       |
|         |              |nespremenjeno, vendar je treba           |
|         |              |zagotoviti kvalitetnejšo parkovno        |
|         |              |ureditev. Na delu zemljišč je            |
|         |              |evidentirano poplavno območje, zato se   |
|         |              |pri načrtovanju in gradnji upoštevajo    |
|         |              |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|         |              |drugimi nesrečami.                       |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-j  |Seidlova in   |Ob Seidlovi cesti se na tem območju      |
|         |Jerebova      |ohranja značaj mestne ulice z            |
|         |ulica         |meščanskimi vilami, tudi dozidave ali    |
|         |              |nadomestne gradnje povzemajo oblikovanje |
|         |              |kakovostnih, za ta prostor značilnih     |
|         |              |vil. V Ulici talcev in Jerebovi ulici so |
|         |              |potrebne prenove stanovanjskih blokov,   |
|         |              |predvsem kakovostne preureditve fasad.   |
|         |              |Otroško igrišče v Parku Evropske unije   |
|         |              |se ohranja in redno vzdržuje. Postavitev |
|         |              |objektov, razen infrastrukture za        |
|         |              |otroško igrišče, ni dopustna. Na delu    |
|         |              |zemljišč je evidentirano poplavno        |
|         |              |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|         |              |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|         |              |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-k  |Kettejev      |Ohranjajo se mestotvorne dejavnosti in   |
|         |drevored      |oblikovanje tega območja. Novogradnje    |
|         |              |kot nove pozidave niso dopustne.         |
|         |              |Nadomestne gradnje in dozidave ne smejo  |
|         |              |presegati obstoječih vertikalnih         |
|         |              |gabaritov in naj bodo oblikovane         |
|         |              |usklajeno z značajem območja. Ohranjajo  |
|         |              |in vzdržujejo se ureditve na začetnem    |
|         |              |delu sprehajališča Kettejev drevored.    |
|         |              |Drevored prioritetno ohranja funkcijo    |
|         |              |mestnega sprehajališča. Vsi posegi       |
|         |              |morajo biti usklajeni s pristojnima      |
|         |              |službama za varstvo kulturne dediščine   |
|         |              |in ohranjanje narave.                    |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-l  |Železniška    |Dopusti se ureditev nadstrešnice –       |
|         |postaja       |čakališče za potnike in kiosk za prodajo |
|         |Center        |kart ter ostale ureditve za izboljšanje  |
|         |              |kakovosti postajne storitve.             |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-m  |Reka Krka     |Veljajo določila skupnih pogojev za reko |
|do NM/14-|              |Krko in njen obvodni prostor, poleg tega |
|n        |              |pa še: po predhodni strokovni prostorski |
|         |              |preveritvi se lahko izvedejo pešmostovi  |
|         |              |na lokacijah nekdanjega mostu v izteku   |
|         |              |Resljeve ulice, na lokaciji ob izlivu    |
|         |              |Težke vode v Krko in na lokaciji med     |
|         |              |Ragovim logom in stanovanjsko sosesko    |
|         |              |Plava laguna. Na delu zemljišč je        |
|         |              |evidentirano poplavno območje, zato se   |
|         |              |pri načrtovanju in gradnji upoštevajo    |
|         |              |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|         |              |drugimi nesrečami.                       |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-o  |Ragov log     |Do izdelave kompleksnejšega načrta za    |
|         |              |ureditev Ragovega loga niso dopustni     |
|         |              |novi posegi, razen gradenj, namenjenih   |
|         |              |urejanju gozda s posebnim namenom,       |
|         |              |rednega vzdrževanja gozdnega sestoja in  |
|         |              |obstoječih poti. Dopusti se ureditev     |
|         |              |dostopov za invalide in postavitev       |
|         |              |urbane opreme ob obstoječih poteh        |
|         |              |(klopi, koši za smeti, ograje,           |
|         |              |označevalne table), ki mora biti         |
|         |              |oblikovno medsebojno usklajena in        |
|         |              |prilagojena značaju območja. V enoti je  |
|         |              |registrirano arheološko najdišče, zato   |
|         |              |se na območju najdišča vsi posegi        |
|         |              |prilagajajo zahtevam za varstvo          |
|         |              |arheološke dediščine. Na površinah       |
|         |              |vrtičkov so dopustne ureditve, če so     |
|         |              |zasnovane na podlagi celovitih krajinsko |
|         |              |arhitekturnih strokovnih podlag za       |
|         |              |celotno površino vrtičkov. Na delu       |
|         |              |zemljišč je evidentirano poplavno        |
|         |              |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|         |              |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|         |              |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-p  |Kandija       |Ob rekonstrukciji Kandijske ceste se     |
|         |              |ohranjajo obstoječi stavbni nizi na obeh |
|         |              |straneh ceste med iztekom Resslove in    |
|         |              |Trdinove ulice. Ob prenovi oziroma       |
|         |              |nadomestni gradnji mitnice se zagotovi   |
|         |              |razširitev cestnega telesa za potrebe    |
|         |              |pešcev in kolesarjev ter višinski        |
|         |              |gabarit objekta tako, da višina kapi     |
|         |              |strehe ne bo ovirala cestnega prometa.   |
|         |              |Možna je ponovna izgradnja nekdanjega    |
|         |              |mostu za pešce in kolesarje.             |
|         |              |Na območju nekdanje domačije Clarici-    |
|         |              |Mušič se dopusti ureditev stanovanjske   |
|         |              |hiše in gostilne v okviru obstoječega    |
|         |              |objekta, vendar te le v primeru, da se   |
|         |              |na območju javne parkirne površine v     |
|         |              |križišču Trdinove in Kandijske ceste     |
|         |              |uredi parkirna hiša, ki bo služila tudi  |
|         |              |za javno parkiranje. Pri poslovno        |
|         |              |garažnem objektu se zagotovi javen       |
|         |              |prometni dostop do obstoječih objektov   |
|         |              |ob Resslovi ulici, če je bilo tako       |
|         |              |predvideno ob izdaji gradbenega          |
|         |              |dovoljenja za posamezne objekte.         |
|         |              |Ob prenovi črpališča odpadne komunalne   |
|         |              |vode ob izteku Resslove ulice se         |
|         |              |zagotovi sanacija s sodobnim             |
|         |              |arhitekturnim oblikovanjem objekta, da   |
|         |              |bo ta sooblikoval prenovljeno ulično     |
|         |              |podobo Kandijske ceste in da bodo        |
|         |              |preprečeni neprijetne vonjave in hrup.   |
|         |              |Poslovni objekt ob Krki (ob izteku ulice |
|         |              |Nad mlini) se preuredi v objekt          |
|         |              |paviljonskega tipa, ki se navezuje na    |
|         |              |Krko in omogoča dostop do reke ter       |
|         |              |speljavo pešpoti ob njej. Na celotni     |
|         |              |potezi Kandijske ceste se za namen       |
|         |              |urbanistične revitalizacije daje         |
|         |              |prednost poslovno stanovanjski           |
|         |              |dejavnosti tudi z zagotavljanjem         |
|         |              |potrebnih parkirnih površin na javnih    |
|         |              |površinah.                               |
|         |              |Nadaljnja rekonstrukcija Kandijske ceste |
|         |              |v stiku z reko Krko se izvaja            |
|         |              |prilagojeno pešcem in kolesarjem s       |
|         |              |konzolo nad reko ali drugačno            |
|         |              |sprejemljivo ureditvijo s                |
|         |              |konstrukcijskimi in arhitekturnimi       |
|         |              |elementi ter elementi urbane opreme, ki  |
|         |              |nadgrajujejo osnovno komunalno opremo in |
|         |              |so oblikovno prilagojeni neposredni      |
|         |              |bližini historičnega mestnega jedra.     |
|         |              |Celovito se reši prometna ureditev       |
|         |              |severovzhodnega kvadranta križišča       |
|         |              |Kandijske ceste in Kandijskega mostu, ki |
|         |              |zajema tudi posodobitev pozidave in      |
|         |              |ureditev zelenih površin v približnem    |
|         |              |okviru obstoječega stanja.               |
|         |              |Območje hotela Kandija z nekdanjo        |
|         |              |klavnico in gostinskim vrtom se          |
|         |              |revitalizira s prenovo objektov          |
|         |              |nekdanjega hotela in novogradnjo na      |
|         |              |mestu obstoječega objekta bivše klavnice |
|         |              |ter ohranitvijo obstoječih kvalitetnih   |
|         |              |dreves. Namembnost obstoječih in         |
|         |              |predvidenih novih objektov mora biti     |
|         |              |mestotvorna poslovna in/ali stanovanjska |
|         |              |z obvezno gostinsko dejavnostjo v        |
|         |              |pritličjih na stiku z vrtom. Vse gradnje |
|         |              |se načrtujejo ob upoštevanju smernic     |
|         |              |pristojne službe za varstvo kulturne     |
|         |              |dediščine, konservatorskega načrta in    |
|         |              |dejstva, da gre za zelo občutljiv        |
|         |              |prostor v veduti Kandijskega mostu       |
|         |              |(pogled iz mestnega jedra).              |
|         |              |Preoblikovanje območja se obvezno določi |
|         |              |na podlagi variantnih strokovnih rešitev |
|         |              |različnih avtorjev, pri čemer višina     |
|         |              |slemen novih objektov ne sme biti višja  |
|         |              |od slemen sosednjih obstoječih objektov. |
|         |              |Na delu zemljišč je evidentirano         |
|         |              |poplavno območje, zato se pri            |
|         |              |načrtovanju in gradnji upoštevajo        |
|         |              |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|         |              |drugimi nesrečami.                       |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-r  |Trdinova      |Ohranja se značaj predmestne ulice z     |
|         |ulica         |meščanskimi vilami v sedanjem sorazmerju |
|         |              |med zazidalnimi in vrtnimi površinami.   |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-   |UN Novi trg v |Ureditveni načrt Novi trg v Novem mestu  |
|OPPN-a   |Novem mestu   |(Uradni list RS, št. 81/06) – ostane v   |
|         |              |veljavi do preklica. Na delu zemljišč je |
|         |              |evidentirano poplavno območje, zato se   |
|         |              |pri načrtovanju in gradnji upoštevajo    |
|         |              |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|         |              |drugimi nesrečami.                       |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-   |UN med        |Ureditveni načrt stavbnega otoka med     |
|OPPN-b   |Kastelčevo in |Kastelčevo in Rozmanovo ulico v Novem    |
|         |Rozmanovo     |mestu (Uradni list RS, št. 3/01, 86/07)  |
|         |ulico         |– ostane v veljavi do preklica.          |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/14-   |OPPN Grad Grm |Predviden OPPN za celovito prenovo in    |
|OPPN-c   |              |revitalizacijo grajskega kompleksa. Z    |
|         |              |inventarizacijo oziroma analizo          |
|         |              |trenutnega stanja in prevrednotenja      |
|         |              |območja se zastavi koncept prenove in    |
|         |              |oživitve tako s prostorskega kot tudi    |
|         |              |vsebinskega vidika (zasnova kakovostnih  |
|         |              |programov, namenjenih tudi širši         |
|         |              |javnosti, kot npr. kulturne prireditve,  |
|         |              |reprezentančne dejavnosti, rekreacija    |
|         |              |itd.). Natančneje se definira pomen in   |
|         |              |vloga tega območja v kontekstu urbanega  |
|         |              |razvoja mesta kot celote ter se v        |
|         |              |smiselno celoto poveže vse dejavnosti v  |
|         |              |tem prostoru. Ohranjata se zgodovinska   |
|         |              |vrednost in celovitost, hkrati pa se     |
|         |              |zagotovijo čim boljše možnosti za        |
|         |              |ustrezno prezentacijo grajskega          |
|         |              |kompleksa ter vključitev v življenje     |
|         |              |mesta. Proučijo se primerne vsebine za   |
|         |              |revitalizacijo gradu in spremljajočih    |
|         |              |objektov (vsebine naj dejansko omogočajo |
|         |              |nadaljnji obstoj grajskega kompleksa in  |
|         |              |hkrati tudi javnosti omogočajo           |
|         |              |doživljanje njegovih kulturnih           |
|         |              |kvalitet), pripravi se program           |
|         |              |revitalizacije in prenove celotnega      |
|         |              |območja ter rekonstrukcije in            |
|         |              |revitalizacije nekdanjih grajskih        |
|         |              |parkovnih in drugih odprtih površin,     |
|         |              |uredijo se prostorska nesoglasja med     |
|         |              |kompleksom Revoz in spomeniško celoto    |
|         |              |Grm, prouči se možnost ponovne združitve |
|         |              |razdeljenega območja v eno celoto in     |
|         |              |vzpostavitve parkovne osi med gradom in  |
|         |              |kapelo, prouči se možnost za zmanjšanje  |
|         |              |in preoblikovanje parkirnih površin ob   |
|         |              |Trdinovi ulici, upošteva se možnost      |
|         |              |navezave na pešpoti, določi se lokacijo  |
|         |              |otroškega igrišča ter določijo se        |
|         |              |konkretne možnosti in pogoji za          |
|         |              |poseganje v prostor. Območje te EUP se   |
|         |              |lahko razširi proti jugu, če bodo s tem  |
|         |              |izboljšani pogoji za celovit razvoj in   |
|         |              |prenovo gradu Grm.                       |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/15    |Ragovo        |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/15-   |OLN Jakčeva v |Občinski lokacijski načrt Stanovanjsko-  |
|OPPN-a   |Novem mestu   |poslovni objekt Jakčeva v Novem mestu    |
|         |              |(Uradni list RS, št. 68/07) – ostane v   |
|         |              |veljavi do preklica.                     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/15-   |OPPN          |Predviden OPPN za prostorsko ureditev    |
|OPPN-b   |rekonstrukcija|skupnega pomena za rekonstrukcijo        |
|         |križišča      |križišča Belokranjska cesta v Novem      |
|         |Belokranjska  |mestu na cestah G2-105 in R2-419 s       |
|         |cesta         |širšim vplivnim območjem: načrtuje se    |
|         |              |kompleksna ureditev križišča in          |
|         |              |zavijalnih pasov ob obstoječih cestah,   |
|         |              |ureditev nove pozidave na širšem območju |
|         |              |in prenova območja obstoječih objektov.  |
|         |              |Predvidi se oblikovanje pozidave ob      |
|         |              |Kandijski cesti kot mestni vpadnici z    |
|         |              |višjimi gabariti, poravnano regulacijsko |
|         |              |linijo, njen odmik od roba vozišča mora  |
|         |              |zagotavljati možnosti za kakovostno      |
|         |              |urejanje obuličnega prostora. Zagotovi   |
|         |              |se boljša dostopnost zalednih območij na |
|         |              |širšem območju križišča. Obvezna je      |
|         |              |pridobitev variantnih strokovnih         |
|         |              |prostorskih preveritev. Vzhodno od       |
|         |              |območja TPV do križišča z Belokranjsko   |
|         |              |cesto se umestijo mestotvorne storitvene |
|         |              |dejavnosti, kot so trgovine, storitve.   |
|         |              |Dopustno je bivanje. Skozi območje se    |
|         |              |spelje javna pešpot od Grma (Gubčeva     |
|         |              |ulica) do Belokranjske ceste. Uredi se   |
|         |              |iztek javne pešpoti na Kandijsko cesto.  |
|         |              |Na delu od Belokranjske ceste do         |
|         |              |glavnega vhoda v območje TPV se pešpot   |
|         |              |načrtuje kot sestavni del načrtovane     |
|         |              |dostopne ceste.                          |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/15-a  |Ragovska      |Višine objektov se prilagajajo bližini   |
|         |ulica, Ul.    |mestnega jedra in ne smejo presegati     |
|         |Marjana       |silhuete stavbne strukture v jedru       |
|         |Kozine,       |mesta. Na območju z namensko rabo ZD je  |
|         |Žibertov      |dopustna ureditev otroškega igrišča.     |
|         |hrib, Jakčeva |                                         |
|         |ul.           |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/15-b  |Širše območje |Predvidena je ureditev širšega cestnega  |
|         |Kandijske     |profila (uredita se obojestranski        |
|         |ceste, TPV    |kolesarski stezi). Območje se ureja kot  |
|         |              |vstopni prostor v mestno jedro. Stavbni  |
|         |              |nizi ob cesti se načrtujejo v usklajenih |
|         |              |gabaritih in oblikovanju. Do kompleksne  |
|         |              |ureditve Kandijske ceste so dopustni     |
|         |              |samo posegi, povezani z vzdrževanjem     |
|         |              |objektov. Južno od Kandijske ceste se na |
|         |              |območju TPV umestijo mestotvorne         |
|         |              |centralne dejavnosti, prednostno         |
|         |              |povezane z dejavnostjo obstoječe         |
|         |              |industrije, tudi javna oziroma poljavna  |
|         |              |parkirna mesta oziroma parkirna hiša, ki |
|         |              |bo služila potrebam tega območja in      |
|         |              |jedra mesta. Vsa pozidava vzdolž         |
|         |              |Kandijske ceste mora biti oblikovno      |
|         |              |usklajena, upoštevajo se poenotene       |
|         |              |gradbene linije. Na jugovzhodnem robu    |
|         |              |območja se predvidi ureditev nekdanje    |
|         |              |pešpoti, ki povezuje Žabjo vas z Grmom.  |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/15-c  |Recljev hrib  |Ohranjajo se zelene površine kot javne   |
|         |              |oziroma poljavne površine soseske, tako  |
|         |              |da ne bo ovirana obstoječa dejavnost     |
|         |              |meteoroloških opazovanj.                 |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/15-d  |vas Ragovo    |Višine novih objektov ne smejo presegati |
|         |              |obstoječih tipičnih oziroma kakovostnih  |
|         |              |objektov.                                |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/15-e  |Domačija      |Ni posebnih PIP.                         |
|         |Medle         |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/15-OPR|Ragovo –      |Do kompleksnih ureditev se ohranjajo     |
|         |odprti        |sklenjene kmetijske površine. Površina   |
|         |prostor v     |za stresanje snega v Krko v bližini      |
|         |urbani rabi   |Ločenskega mostu se uredi skladno z      |
|         |              |zahtevami služb, pristojnih za           |
|         |              |ohranjanje narave in upravljanje voda    |
|         |              |ter ob upoštevanju varnostnih in         |
|         |              |okoljevarstvenih omejitev. Na delu       |
|         |              |zemljišč je evidentirano poplavno        |
|         |              |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|         |              |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|         |              |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/16    |Drgančevje    |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/16-   |OLN           |Občinski lokacijski načrt Univerzitetni  |
|OPPN-a   |Univerzitetni |kampus Novo mesto (Uradni list RS, št.   |
|         |kampus        |118/06, 64/08) – ostane v veljavi do     |
|         |              |preklica.                                |
|         |              |Na območju gozda s posebnim namenom se   |
|         |              |dopustijo ureditve, načrtovane z         |
|         |              |veljavnim OLN Univerzitetni kampus Novo  |
|         |              |mesto.                                   |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/16-   |OPPN Športni  |Predviden OPPN za mestni športni park s  |
|OPPN-b   |park          |kampom v povezavi z Univerzitetnim       |
|         |Drgančevje    |kampusom in z naravno ohranjenimi        |
|         |              |gozdnimi površinami. Park se ureja kot   |
|         |              |oblikovno usklajena in funkcionalno      |
|         |              |zaokrožena celota raznovrstnih           |
|         |              |športnorekreacijskih in turističnih      |
|         |              |ureditev z vso potrebno infrastrukturo,  |
|         |              |vključno z navezavo na Levičnikovo cesto |
|         |              |in načrtovano vzhodno obvoznico. Obvezna |
|         |              |je pridobitev celovitih urbanističnih,   |
|         |              |arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih |
|         |              |strokovnih rešitev z javnim natečajem.   |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/16-   |OPPN Graben   |Predviden OPPN za gradnjo objektov in    |
|OPPN-c   |              |ureditve za potrebe predelave hrane in   |
|         |              |ureditev prostora za sejemske            |
|         |              |prireditve, ki se navežejo na obstoječi  |
|         |              |program. Dopustijo se dejavnosti,        |
|         |              |povezane s predelavo in skladiščenjem    |
|         |              |mesa, mesnih izdelkov ipd. Dopustne so   |
|         |              |tudi dejavnosti skladiščenja, sejmišč in |
|         |              |prireditvenih prostorov. Grad se prenovi |
|         |              |in uredi kot reprezentančni ali poslovni |
|         |              |objekt. V enoti je registrirano          |
|         |              |arheološko najdišče, zato se pri         |
|         |              |pripravi OPPN izvedejo predhodne         |
|         |              |arheološke raziskave. Vsi posegi morajo  |
|         |              |biti predhodno usklajeni s pristojno     |
|         |              |službo za varstvo kulturne dediščine.    |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/16-a  |Kmetija na    |Območje se uredi za potrebe preselitve   |
|         |Grabnu        |celotne kmetije Krnc s sedanje lokacije  |
|         |              |na naslovu Kandijska cesta 68, Novo      |
|         |              |mesto (zemljišča parc. št. 1294/3,       |
|         |              |1294/5 in 1295, k.o. Kandija). Uporabno  |
|         |              |dovoljenje za objekte na novi kmetiji se |
|         |              |lahko izda šele po pridobitvi gradbenega |
|         |              |dovoljenja za rušitev ali za spremembo   |
|         |              |namembnosti objektov obstoječe kmetije,  |
|         |              |skladno z določili OPPN.                 |
|         |              |V enoti je registrirano arheološko       |
|         |              |najdišče, zato se pred pridobitvijo      |
|         |              |gradbenega dovoljenja izvedejo predhodne |
|         |              |arheološke raziskave. Vsi posegi morajo  |
|         |              |biti predhodno usklajeni s pristojno     |
|         |              |službo za varstvo kulturne dediščine.    |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/16-b  |Domačija      |Ni posebnih PIP.                         |
|         |Lajpek        |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/16-   |Drgančevje-   |Površina za stresanje snega v Krko v     |
|OPR-a in |odprti        |bližini Ločenskega mostu se uredi        |
|NM/16-   |prostor v     |skladno z zahtevami služb, pristojnih za |
|OPR-b    |urbani rabi   |ohranjanje narave in upravljanje voda    |
|         |              |ter ob upoštevanju varnostnih in         |
|         |              |okoljevarstvenih omejitev. Vadišče za    |
|         |              |pse se ureja na površini z namensko rabo |
|         |              |ZS na ravnici ob Krki. Nad koto visoke   |
|         |              |vode se lahko postavi pritlična lopa     |
|         |              |oziroma večnamenski objekt izključno za  |
|         |              |potrebe vadišča, tlorisnih dimenzij      |
|         |              |največ 5 x 8 m. Parkirišča se na tej     |
|         |              |površini ne dopustijo. Pri vseh posegih  |
|         |              |v prostore se zagotavlja ohranjanje      |
|         |              |kakovosti reke Krke in Šajserja ter      |
|         |              |obodne krajine. Na delu zemljišč v       |
|         |              |NM/16/OPR-b je evidentirano poplavno     |
|         |              |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|         |              |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|         |              |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+---------+--------------------------------------------------------+
|NM/17    |Smolenja vas, Mali Slatnik, Krka                        |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-a  |Velika Cikava |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|         |              |tradicionalnega oblikovanje objektov.    |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-b  |Mala Cikava   |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|         |              |tradicionalnega oblikovanje objektov.    |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-c  |Mali Slatnik  |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|         |in Smolenja   |tradicionalnega oblikovanje objektov.    |
|         |vas           |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-d  |Gospodarska   |Uredijo se nova dostopna pot, parkirišče |
|         |dejavnost     |in manipulativne površine za obstoječo   |
|         |Božič         |dejavnost, druge novogradnje se ne       |
|         |              |dopustijo. Oblikovanje objektov in       |
|         |              |zunanje ureditve se prilagodijo vaškemu  |
|         |              |okolju. Ne dopusti se širitve dejavnosti |
|         |              |v smislu povečanja objektov. V primeru   |
|         |              |potreb po širitvi se dejavnost v celoti  |
|         |              |preseli v gospodarsko cono, na tem mestu |
|         |              |pa se uredi vaškemu naselju prilagojena  |
|         |              |dejavnost in pozidava, ureditev jedra    |
|         |              |naselja s storitvenimi dejavnostmi in    |
|         |              |podobno.                                 |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-e  |Mizarstvo     |Dopustna je mizarska dejavnost s         |
|         |Golob         |spremljajočimi prostori za prodajne in   |
|         |              |razstavne površine, ki se jih locira ob  |
|         |              |javnem prostoru. Dopustna je izvedba     |
|         |              |vzdrževalnih del na obstoječih objektih, |
|         |              |pa tudi rekonstrukcije, dozidave ali     |
|         |              |nadzidave, vendar le, kadar gre za       |
|         |              |izboljšanje tehnološkega in okoljskega   |
|         |              |standarda v teh objektih, ne pa v smislu |
|         |              |dodajanja novih proizvodnih enot ali     |
|         |              |prostorov za opravljanje novih           |
|         |              |dejavnosti.. Območje znotraj naravne     |
|         |              |vrednote se sanira v skladu s pogoji     |
|         |              |pristojne službe za varstvo narave.      |
|         |              |Oblikovanje objektov in zunanje ureditve |
|         |              |na območju se prilagodijo vaškemu        |
|         |              |okolju. V primeru potreb po širitvi se   |
|         |              |dejavnost v celoti preseli v gospodarsko |
|         |              |cono, na tem mestu pa se uredi vaškemu   |
|         |              |naselju prilagojena dejavnost in         |
|         |              |pozidava, ureditev jedra naselja s       |
|         |              |storitvenimi dejavnostmi in podobno.     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-f  |Šajser        |Na območju naravne vrednote ni dopustno  |
|         |              |graditi stalnih objektov. Vse ureditve   |
|         |              |morajo biti v soglasju s pristojnima     |
|         |              |službama za varstvo narave in            |
|         |              |upravljanje z vodami.                    |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-g  |Vas Krka      |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|         |              |tradicionalnega oblikovanje objektov.    |
|         |              |Nove stavbe se ne smejo približati reki  |
|         |              |Krki bolj, kot so od nje odmaknjene      |
|         |              |obstoječe stavbe.                        |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-h  |Cerovci       |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|         |              |tradicionalnega oblikovanje objektov.    |
|         |              |Nadzidave objektov niso dopustne, ob     |
|         |              |objektih se zagotovi drevesna zasaditev. |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-i  |Zaselki vasi  |Zagotovi se usklajenost sodobnega in     |
|do       |Krka          |tradicionalnega oblikovanje objektov.    |
|NM/17-k  |              |Nadzidave objektov niso dopustne, ob     |
|         |              |objektih se zagotovi drevesna zasaditev. |
|         |              |Severni del je na vidno izpostavljeni    |
|         |              |legi, zato se pri umeščanju in           |
|         |              |oblikovanju objektov posebno pozornost   |
|         |              |posveti ustrezni izrabi terena (objekti  |
|         |              |se postavijo vzdolžno s plastnicami      |
|         |              |terena), gabaritom, fasadam in           |
|         |              |materialom.                              |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-l  |Zidanica pod  |Dovoli se ureditev zidanice, skladno s   |
|         |Cerovci       |pogoji za gradnjo zidanic v              |
|         |              |vinogradniških območjih, ne dovoli se    |
|         |              |ureditve stanovanjske hiše in drugih     |
|         |              |objektov.                                |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-m  |Zaselek       |Ni posebnih PIP.                         |
|         |Cerovci –     |                                         |
|         |Ključe        |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-n  |Kmetija Judež |Območje je namenjeno za preselitev       |
|         |              |kmetije s parc. št. 1981/3 in 1981/1,    |
|         |              |k.o. Smolenja vas na Veliki Cikavi.      |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/17-OPR|Krka, Mali    |Ohranjajo se sklenjene kmetijske         |
|         |Slatnik,      |površine. Pri načrtovanju trase 3.       |
|         |Smolenja vas  |razvojne osi niso dovoljeni posegi v     |
|         |– odprti      |območje gozda s posebnim namenom.        |
|         |prostor v     |                                         |
|         |urbani rabi   |                                         |
+---------+--------------------------------------------------------+
|NM/18    |Poslovno industrijska cona Cikava                       |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/18-a  |PIC Cikava    |PIP za to enoto so podani v 135. členu   |
|         |              |tega odloka.                             |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/18-OPR|PIC Cikava –  |Ni posebnih PIP.                         |
|         |odprti        |                                         |
|         |prostor v     |                                         |
|         |urbani rabi   |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/19    |Žabja vas     |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/19-   |UN oskrbnega  |Ureditveni načrt oskrbnega centra        |
|OPPN-a   |centra        |Mercator – KZ Krka ob Šentjernejski      |
|         |Mercator – KZ |cesti v Novem mestu (Uradni list RS, št. |
|         |Krka          |21/99, 63/01) – ostane v veljavi do      |
|         |              |preklica, razveljavi se na delih območja |
|         |              |v skladu z določili tega odloka.         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/19-   |ZN za         |Zazidalni načrt za poslovno oskrbni      |
|OPPN-b   |poslovno      |center ob Belokranjski cesti v Novem     |
|         |oskrbni       |mestu (Uradni list RS, št. 55/02) ostane |
|         |center ob     |v veljavi do preklica, razveljavi se na  |
|         |Belokranjski  |delih območja urejanja, ki se bodo       |
|         |cesti         |urejali s predvidenim NM/15-OPPN-b v     |
|         |              |skladu z določili tega odloka. Na        |
|         |              |območju razveljavitve se do uveljavitve  |
|         |              |NM/15-OPPN-b uporabljajo določila NM/19- |
|         |              |OPPN-b.                                  |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/19-   |OPPN Ob       |Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo. |
|OPPN-c   |Belokranjski  |Naselje se glede gabaritov in vzorca     |
|         |cesti – jug 1 |pozidave smiselno navezuje na obstoječo  |
|         |              |stanovanjsko pozidavo na severu. Na      |
|         |              |stičnem območju med obstoječo in novo    |
|         |              |pozidavo se zagotovi zelena odprta       |
|         |              |površina (park, otroško igrišče ipd.) v  |
|         |              |širini najmanj 12 m, ki bo služila kot   |
|         |              |zelena bariera med staro in novo         |
|         |              |pozidavo, deloma pa tudi kot skupna      |
|         |              |odprta površina, ki bo v funkciji nove   |
|         |              |in obstoječe pozidave. Dostop do nove    |
|         |              |pozidave se uredi z juga z načrtovane    |
|         |              |povezovalne ceste, ki bo potekala od     |
|         |              |vzhodne obvoznice do Belokranjske ceste. |
|         |              |Obvezna je pridobitev variantnih         |
|         |              |strokovnih prostorskih preveritev.       |
|         |              |Gradnja v tej EUP je dopustna šele       |
|         |              |potem, ko bo zgrajena povezovalna cesta  |
|         |              |med Belokranjsko cesto in predvideno     |
|         |              |tretjo razvojno osjo.                    |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/19-X  |Drejčetova    |Predvideno celostno urejanje: Predvidi   |
|         |pot in        |se stanovanjska pozidava vključno z      |
|         |Osredek       |ureditvijo dostopne ceste in             |
|         |              |infrastrukture na podlagi zazidalnega    |
|         |              |preizkusa. Zagotovi se oblikovanje       |
|         |              |parcel in objektov, pri katerem bosta    |
|         |              |upoštevani morfologija in tipologija     |
|         |              |obstoječih objektov v soseščini. Pred    |
|         |              |izdajo gradbenega dovoljenja za naštete  |
|         |              |ureditve je obvezna je pridobitev        |
|         |              |variantnih strokovnih prostorskih        |
|         |              |preveritev, ki jih potrdi MONM.          |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/19-a  |Žabja vas     |Novogradnje se urejajo kot zapolnitve    |
|do NM/19-|              |pozidave, navezane na obstoječe cestno   |
|c        |              |omrežje in infrastrukturo. Dostopna pot  |
|         |              |do javne ceste za zemljišča parc. št.    |
|         |              |284/21 in 284/25, obe k.o. Ragovo, se    |
|         |              |uredi preko zemljišča parc. št. 284/43,  |
|         |              |k.o. Ragovo.                             |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/19-d  |Drevesnica    |Ni posebnih PIP.                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/19-e  |Rekreacijski  |V enoti se uredi javni rekreacijski park |
|         |park Osredek  |Osredek Žabja vas. Park obsega površine, |
|         |Žabja vas     |namenjene oddihu, športu in rekreaciji,  |
|         |              |površine gozda s posebnim namenom in     |
|         |              |površine kmetijskih zemljišč. Na         |
|         |              |površinah, namenjenih oddihu, športu in  |
|         |              |rekreaciji, se uredijo:                  |
|         |              |– otroško igrišče na površini najmanj    |
|         |              |800 m2 (opremljeno z raznolikimi igrali  |
|         |              |za različne starostne skupine otrok,     |
|         |              |senčnico in izlivko pitne vode),         |
|         |              |– balinišče v velikosti igralne površine |
|         |              |24 x 3 m ob ulici Pot na Gorjance in     |
|         |              |travnato nogometno igrišče (na obstoječi |
|         |              |lokaciji), igrišče za mini golf, igrišče |
|         |              |za tenis na travi, bmx poligon,          |
|         |              |– večnamenska igralna površina s trdo    |
|         |              |podlago (do velikosti 44 x 22 metrov) za |
|         |              |košarko, mali nogomet, rokomet, odbojko  |
|         |              |ter namesti tudi več miz za namizni      |
|         |              |tenis,                                   |
|         |              |– na robu območja rekreacijskega parka   |
|         |              |se lahko uredi tudi manjši prostor za    |
|         |              |piknike s pritlično grajenim objektom,   |
|         |              |kjer so predvideni servisni prostori,    |
|         |              |sanitarije in pokrita površina za        |
|         |              |piknike (priprava hrane, sedišča), v     |
|         |              |objektu pa je moč shranjevati tudi       |
|         |              |orodje za urejanje parka ter športne     |
|         |              |naprave oziroma opremo. Objekt je        |
|         |              |pritličen (višine največ 3 m) in         |
|         |              |tlorisnih dimenzij največ 6 x 18 m,      |
|         |              |streha pa je ravna ali enokapna z        |
|         |              |majhnim naklonom (do 6 stopinj). Če      |
|         |              |dopuščajo razmere, se lahko objekt uredi |
|         |              |tudi kot delno vkopan in z zeleno        |
|         |              |streho.                                  |
|         |              |Na območju rekreacijskega parka se uredi |
|         |              |trim stezo v dolžini okoli 2 kilometra z |
|         |              |več vadbenimi točkami, sankališče.       |
|         |              |Uredijo se sprehajalne poti, ob katerih  |
|         |              |se namesti zadosti klopi za počitek. Na  |
|         |              |območju rekreacijskega parka se lahko    |
|         |              |izvajajo občasne kulturne prireditve,    |
|         |              |začasne (kratkotrajne) razstave ali      |
|         |              |inštalacije umetniških del. Javni park   |
|         |              |se podrobneje načrtuje na podlagi        |
|         |              |celovitih krajinsko arhitekturnih        |
|         |              |strokovnih podlag. K pripravi projektne  |
|         |              |naloge za celovite strokovne podlage in  |
|         |              |izboru najustreznejše rešitve se         |
|         |              |povabijo tudi predstavniki KS Žabja vas. |
|         |              |Na območju parka ni dopustno izvajati    |
|         |              |deponije zemlje, razen na vzhodnem robu  |
|         |              |proti trasi 3. razvojni osi v namen      |
|         |              |izgradnje protihrupnega nasipa in        |
|         |              |sankališča. Dejavnosti in objekti v      |
|         |              |rekreacijskem parku Osredek Žabja vas ne |
|         |              |smejo s svojo dejavnostjo bistveno       |
|         |              |vplivati na naravno okolje, ga uničevati |
|         |              |ali trajno poškodovati. Pogoji za        |
|         |              |ureditev stičnega prostora s 3. razvojno |
|         |              |osjo: med hitro cesto in parkom se       |
|         |              |uredijo utrjeni in ozelenjeni            |
|         |              |protihrupni nasipi (utrjeni z armirano   |
|         |              |zemljino in zasajeni s pokrovnimi        |
|         |              |rastlinami) iz materiala, ki bo nastal   |
|         |              |pri gradnji PIC Cikava in 3. razvojne    |
|         |              |osi. Širina nasipa naj bo okvirno od 3,5 |
|         |              |m do 5 m od nivoja reliefa. Načrtovano   |
|         |              |kolesarsko in peš povezavo ob trasi 3.   |
|         |              |razvojne osi se na tem delu načrtuje     |
|         |              |tako, da poteka po vzhodnem robu parka.  |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/19-OPR|Žabja vas –   |Do kompleksnih prostorskih ureditev se   |
|         |odprti        |ohranjajo sklenjene kmetijske površine.  |
|         |prostor v     |V enoti je registrirano arheološko       |
|         |urbani rabi   |najdišče, zato se pred pridobitvijo      |
|         |              |gradbenega dovoljenja izvedejo predhodne |
|         |              |arheološke raziskave; za parcele št.     |
|         |              |2005/1, 2006/1 in 2000/1, k.o. Smolenja  |
|         |              |vas, veljajo PIP, ki so navedeni v 6.    |
|         |              |odstavku 135. člena tega odloka. Vsi     |
|         |              |posegi morajo biti predhodno usklajeni s |
|         |              |pristojno službo za varstvo kulturne     |
|         |              |dediščine.                               |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/20    |Gotna vas     |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/20-   |UN poslovno   |Ureditveni načrt poslovno stanovanjskega |
|OPPN-a   |stanovanjskega|kompleksa v Gotni vasi (Avtogalant),     |
|         |kompleksa     |(Uradni list RS, št. 59/98) – ostane v   |
|         |              |veljavi do preklica.                     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/20-   |OPPN Ob       |Predviden OPPN za različne centralne     |
|OPPN-b   |Belokranjski  |dejavnosti, tudi vrtec (z zadostnim      |
|         |cesti – jug 2 |številom oddelkov in temu primernim      |
|         |              |obsegom zunanjih površin). Na stičnem    |
|         |              |območju s stanovanjsko pozidavo na jugu  |
|         |              |se zagotovi zelena odprta površina       |
|         |              |(park, otroško igrišče ipd.), ki bo      |
|         |              |služila kot bariera med staro in novo    |
|         |              |pozidavo, pa tudi kot skupna odprta      |
|         |              |površina, ki bo v funkciji nove in       |
|         |              |obstoječe pozidave. Dostop do nove       |
|         |              |pozidave se uredi z Belokranjske ceste   |
|         |              |in s severa z načrtovane povezovalne     |
|         |              |ceste, ki bo potekala od vzhodne         |
|         |              |obvoznice do Belokranjske ceste. Območje |
|         |              |se ureja kot pomembna vstopna točka v    |
|         |              |mesto. Obvezna je pridobitev variantnih  |
|         |              |strokovnih prostorskih preveritev.       |
|         |              |Gradnja v tej EUP je dopustna šele       |
|         |              |potem, ko bo zgrajena povezovalna cesta  |
|         |              |med Belokranjsko cesto in predvideno PIC |
|         |              |Cikava. Rešitev priključne ceste         |
|         |              |Belokranjska cesta – 3. razvojna os se v |
|         |              |nadaljnjem načrtovanju optimizira z      |
|         |              |vidikov minimalnega poseganja v razvojne |
|         |              |možnosti gospodarskih družb na vplivnem  |
|         |              |območju.                                 |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/20-   |OPPN Turkov   |Občinski podrobni prostorski načrt       |
|OPPN-c   |hrib          |Turkov hrib (Uradni list RS, št. 78/08)  |
|         |              |– ostane v veljavi do preklica.          |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/20-a  |Gotna vas     |Do kompleksnih prostorskih ureditev se   |
|do NM/20-|              |ohranjajo sklenjene kmetijske površine.  |
|b        |              |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/20-c  |Gotna vas –   |Obstoječe proizvodne dejavnosti se lahko |
|         |centralne     |ohranijo. Fasade objektov in zunanje     |
|         |dejavnosti    |ureditve, ki so vidne z Belokranjske     |
|         |              |ceste, se mestotvorno uredijo. V primeru |
|         |              |potreb po širitvi se proizvodna          |
|         |              |dejavnost preseli v gospodarsko cono, na |
|         |              |tem mestu pa se uredi mestnemu predelu   |
|         |              |prilagojena dejavnost in pozidava        |
|         |              |(trgovine ipd.).                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/20-d  |RTP Poganci   |Ni posebnih PIP.                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/20-e  |zaselki Ukrat |Ni posebnih PIP.                         |
|do NM/20-|in Poganci    |                                         |
|h        |              |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/20-i  |Gospodarski   |Ni posebnih PIP.                         |
|         |objekt nad    |                                         |
|         |Ukratom       |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/20-j  |Zaselki ob    |V Kaburjevem mlinu (parc. št. 556, k.o.  |
|in       |Težki vodi    |Gotna vas) je dopustna mala elektrarna   |
|NM/20-k  |              |ali ureditev objekta kot mlin. Ob        |
|         |              |izvedbi teh ureditev na zemljiščih v     |
|         |              |pasu 5 m ob potoku Težka voda niso       |
|         |              |dopustne novogradnje in nasipavanje      |
|         |              |terena ter druge spremembe reliefa.      |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/20-OPR|Gotna vas –   |Ni posebnih PIP.                         |
|         |odprti        |                                         |
|         |prostor v     |                                         |
|         |urbani rabi   |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/21    |Revoz         |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/21-   |LN Revoz      |Lokacijski načrt Revoz (Uradni list RS,  |
|OPPN     |              |št. 73/04) – ostane v veljavi do         |
|         |              |preklica, razveljavi se na delih območja |
|         |              |v skladu z določili tega odloka. Pred    |
|         |              |kakršnimikoli posegi v prostor so na     |
|         |              |arheološkem območju (EŠD 22385) obvezne  |
|         |              |predhodne arheološke raziskave.          |
|         |              |Skozi območje se spelje javna pešpot od  |
|         |              |Grma (Gubčeva ulica) do Belokranjske     |
|         |              |ceste. Na vzhodnem robu območja OPPN se  |
|         |              |predvidi potek nove dostopne ceste,      |
|         |              |katere sestavni del je tudi pešpot, ki   |
|         |              |povezuje Žabjo vas z Grmom in se         |
|         |              |pretežno načrtuje v enotah NM/15-OPPN-b  |
|         |              |in NM/15-b. Rešitev priključne ceste     |
|         |              |Belokranjska cesta – 3. razvojna os se v |
|         |              |nadaljnjem načrtovanju optimizira z      |
|         |              |vidikov minimalnega poseganja v razvojne |
|         |              |možnosti gospodarskih družb v tej EUP.   |
|         |              |Meja in območje te EUP se lahko spremeni |
|         |              |in prilagodi v primeru razširitve enote  |
|         |              |NM/14-OPPN-c.                            |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/21-a  |Gotna vas,    |Fasade objektov in zunanje ureditve, ki  |
|         |zahodni del   |so vidne z Belokranjske ceste, se        |
|         |              |mestotvorno uredijo.                     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/21-b  |Območje       |Ni posebnih PIP.                         |
|         |skladišča     |                                         |
|         |Krka          |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/21-OPR|Grmske njive  |Ni posebnih PIP.                         |
|         |– odprti      |                                         |
|         |prostor v     |                                         |
|         |urbani rabi   |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/22    |Kandija, Grm  |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/22-   |UN            |Ureditveni načrt za Zdravstveni kompleks |
|OPPN-a   |Zdravstveni   |Novo mesto (Uradni list RS, št. 48/08) – |
|         |kompleks      |ostane v veljavi do preklica. Na delu    |
|         |              |zemljišč je evidentirano poplavno        |
|         |              |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|         |              |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|         |              |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/22-   |LN Šmihelska  |Lokacijski načrt Šmihelska (Ljubenska)   |
|OPPN-b   |(Ljubenska)   |cesta v Novem mestu (Uradni list RS, št. |
|         |cesta         |22/02, 36/03, 68/07) – ostane v veljavi  |
|         |              |do preklica.                             |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/22-a  |Kandija,      |Območje osnovne šole se ohranja kot      |
|do NM/22-|vzhodni del   |posebna struktura na robu pozidave       |
|b        |Grma z OŠ Grm |pretežno prostostoječih stanovanjskih    |
|         |in preostali  |hiš. V kareju med Trdinovo in Kandijsko  |
|         |prostor       |cesto se ohranja struktura večjih        |
|         |              |objektov (pretežno stanovanjski bloki)   |
|         |              |in ohranjajo se nepozidane površine. Na  |
|         |              |vzhodnem delu območja se predvidi        |
|         |              |ureditev nekdanje pešpoti, ki povezuje   |
|         |              |Žabjo vas z Grmom in se pretežno         |
|         |              |načrtuje v enotah NM/15-OPPN-b in NM/15- |
|         |              |b in NM/21-OPPN-a. Na delu zemljišč v    |
|         |              |NM/22-b je evidentirano poplavno         |
|         |              |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|         |              |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|         |              |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/22-c  |Dom starejših |Potrebno je celovito in usklajeno        |
|         |občanov       |urejanje območja. Obvezno je krajinsko   |
|         |              |oblikovanje vzhodnega roba območja proti |
|         |              |potoku Težka voda (kjer je predvidena    |
|         |              |ureditev pešpoti) in Smrečnikovi cesti,  |
|         |              |kjer je predvidena ureditev pločnika. Za |
|         |              |dozidave objektov in novogradnje         |
|         |              |(predvidene jugovzhodno od obstoječih    |
|         |              |objektov) se pripravi celovita           |
|         |              |urbanistična arhitekturna in krajinska   |
|         |              |rešitev celotnega območja. Zagotovi se   |
|         |              |uskladitev višinskih in tlorisnih        |
|         |              |gabaritov vseh objektov v območju, ki    |
|         |              |naj bodo sodobno arhitekturno            |
|         |              |oblikovani.                              |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/22-d  |Vrtnarija Ob  |Vrtnarija se ohranja. Dopustna je        |
|         |potoku        |gradnja vrtnoprodajnega centra s         |
|         |              |spremljajočimi prostori (upravni         |
|         |              |prostori vrtnarije, kurilnica na lesno   |
|         |              |biomaso, rastlinjaki in podobno). Na     |
|         |              |vhodnem delu je dopustna preureditev in  |
|         |              |postavitev začasnih objektov za prodajo  |
|         |              |rastlin in na pridelavo rastlin vezanih  |
|         |              |artiklov. Dopustne so rušitve, prenove   |
|         |              |in dozidave obstoječih objektov ter      |
|         |              |novogradnje v predelu proti Smrečnikovi  |
|         |              |ulici. Nadzidave niso dopustne. Ohranja  |
|         |              |se obvodni prostor Težke vode brez       |
|         |              |gradbenih posegov, z izjemo komunalnega  |
|         |              |opremljanja in pešpoti; zagotavlja se    |
|         |              |javna prehodnost obvodnega prostora na   |
|         |              |celotnem okljuku.                        |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23    |Šmihel, Regrča vas                                      |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-   |OLN za        |Občinski lokacijski načrt za             |
|OPPN-a   |naselje       |stanovanjsko naselje Jedinščica v Novem  |
|         |Jedinščica    |mestu (Uradni list RS, št. 59/06) –      |
|         |              |ostane v veljavi do preklica, razveljavi |
|         |              |se na delih območja urejanja, v skladu z |
|         |              |določili tega odloka                     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-   |OLN Mrvarjev  |Občinski lokacijski načrt Mrvarjev hrib  |
|OPPN-b   |hrib          |(Uradni list RS, št. 67/06) – ostane v   |
|         |              |veljavi do preklica.                     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-   |OPPN Regrča   |Predviden OPPN oziroma več faznih OPPN   |
|OPPN-c   |vas –         |za stanovanjsko gradnjo in centralne     |
|         |osrednji del  |dejavnosti. Če bo zaradi števila novih   |
|         |              |prebivalcev izražena potreba po osnovni  |
|         |              |šoli, se območje za šport in rekreacijo  |
|         |              |naveže na površine ob šoli. Na območju   |
|         |              |ob predvideni južni povezovalni cesti se |
|         |              |umestijo mestotvorne dejavnosti in višji |
|         |              |objekti (do P+3). Zagotovi se ureditev   |
|         |              |parkovnih in športno-rekreacijskih       |
|         |              |površin soseske, delno tudi kot bariera  |
|         |              |med novo sosesko in obstoječo            |
|         |              |poselitvijo. Zagotovi se ureditev        |
|         |              |otroškega igrišča v soseski. Območje se  |
|         |              |ureja kot pomembna vstopna točka v mesto |
|         |              |in povezovalni prostor širšega območja   |
|         |              |Regrče vasi, zato se v tem območju       |
|         |              |zagotovijo oskrbne in druge mestotvorne  |
|         |              |dejavnosti tudi za potrebe obstoječe     |
|         |              |pozidave v Regrči vasi. Obvezna je       |
|         |              |pridobitev variantnih strokovnih         |
|         |              |prostorskih preveritev za celotni        |
|         |              |prostor Regrče vasi (NM/23-OPPN-c in     |
|         |              |NM/23-OPPN-d). Gradnja v tej EUP je      |
|         |              |dopustna šele po tem, ko bo zgrajena     |
|         |              |južna zbirna cesta od križišča na        |
|         |              |Belokranjski cesti do križišča s         |
|         |              |Šmihelsko (Ljubensko) cesto.             |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-   |OPPN Regrča   |Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo  |
|OPPN-d   |vas – vzhod   |prostostoječih in vrstnih hiš.           |
|         |              |Tipologija gradnje se poenoti na         |
|         |              |celotnem območju OPPN in smiselno        |
|         |              |uskladi s tipologijo gradnje v           |
|         |              |obstoječem naselju. Gradnja vrstnih hiš  |
|         |              |je prevladujoča, na robovih oziroma      |
|         |              |stikih z obstoječo pozidavo je dopustna  |
|         |              |gradnja prostostoječih stanovanjskih     |
|         |              |hiš. Javne zelene površine se urejajo    |
|         |              |tudi na stiku z območji ob načrtovani    |
|         |              |povezovalni cesti in z območji obstoječe |
|         |              |vasi, tako da bodo hkrati v funkciji     |
|         |              |zelene bariere med novo pozidavo in      |
|         |              |cesto in med obstoječo in novo pozidavo  |
|         |              |ter bodo služile prebivalcem obstoječega |
|         |              |in novega dela naselja. Zagotovi se      |
|         |              |ureditev otroškega igrišča v soseski.    |
|         |              |Obvezna je pridobitev variantnih         |
|         |              |strokovnih prostorskih preveritev za     |
|         |              |celotni prostor Regrče vasi (NM/23-OPPN- |
|         |              |c in NM/23-OPPN-d). Gradnja v tej EUP je |
|         |              |dopustna šele po tem, ko bo zgrajena     |
|         |              |južna zbirna cesta od križišča na        |
|         |              |Belokranjski cesti do križišča s         |
|         |              |Šmihelsko (Ljubensko) cesto. V enoti je  |
|         |              |registrirano arheološko najdišče, zato   |
|         |              |se pri pripravi OPPN izvedejo predhodne  |
|         |              |arheološke raziskave. Vsi posegi morajo  |
|         |              |biti predhodno usklajeni s pristojno     |
|         |              |službo za varstvo kulturne dediščine.    |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-   |OPPN Regrške  |Predviden OPPN za stanovanjsko gradnjo.  |
|OPPN-e   |Košenice-2    |Predvidi se gradnja individualnih        |
|         |              |stanovanjskih hiš, ki bodo ustrezno      |
|         |              |upoštevale tipologijo in morfologijo     |
|         |              |obstoječe pozidave na stičnih območjih   |
|         |              |(Regrške Košenice). Zaradi visoke kote   |
|         |              |terena je dovoljena višina objektov      |
|         |              |največ (K=popolnoma vkopana klet)+P+M. V |
|         |              |sklopu OPPN se zagotovi tudi ureditev    |
|         |              |parkovne površine z otroškim igriščem in |
|         |              |rekreacijskimi ureditvami, ki bo služila |
|         |              |kot javna zelena površina za območje     |
|         |              |Regrških Košenic. Obvezna je pridobitev  |
|         |              |celovitih urbanističnih in arhitekturnih |
|         |              |strokovnih rešitev.                      |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-   |OPPN Poganški |Občinski podrobni prostorski načrt       |
|OPPN-f   |vrh           |Poganški vrh (Uradni list RS, št. 97/08) |
|         |              |– ostane v veljavi do preklica,          |
|         |              |razveljavi se na delih območja, v skladu |
|         |              |z določili tega odloka.                  |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-   |OPPN Poganci  |Občinski podrobni prostorski načrt       |
|OPPN-g   |              |Poganci (Uradni list RS, št. 78/08) –    |
|         |              |ostane v veljavi do preklica.            |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-X1 |Območje       |Predvideno celostno urejanje: Območje se |
|         |kamnoloma     |ureja kot območje centralnih dejavnosti, |
|         |Poganci       |ki bodo dopolnjevale program obeh        |
|         |              |stičnih pozidanih območij. Območje se    |
|         |              |ureja na podlagi strokovnih podlag za    |
|         |              |sanacijo kamnoloma (preoblikovanje       |
|         |              |reliefa – ublažitev strmih brežin,       |
|         |              |zasaditve). Na uravnanem delu se         |
|         |              |umestijo objekti in odprte javne         |
|         |              |površine, vse ob upoštevanju tipologije  |
|         |              |in namembnosti objektov in zunanjih      |
|         |              |ureditev na obeh stičnih območjih        |
|         |              |kompleksne gradnje ter obstoječih        |
|         |              |regulacijskih linij pozidave vzdolž      |
|         |              |Belokranjske ceste. Pred izdajo          |
|         |              |gradbenega dovoljenja za naštete         |
|         |              |ureditve se izdelajo variantne strokovne |
|         |              |prostorske preveritve, ki jih potrdi     |
|         |              |MONM. V enoti je registrirano arheološko |
|         |              |najdišče, zato se pred pridobitvijo      |
|         |              |gradbenega dovoljenja izvedejo predhodne |
|         |              |arheološke raziskave. Vsi posegi morajo  |
|         |              |biti predhodno usklajeni s pristojno     |
|         |              |službo za varstvo kulturne dediščine.    |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-X2 |Regrške       |Predvideno celostno urejanje: Predvidi   |
|         |Košenice –    |se nadaljevanje dostopne ceste           |
|         |jug           |(Vorančeva ulica), ob katero se          |
|         |              |postavijo prostostoječe stanovanjske     |
|         |              |hiše, katerih umestitev mora nadaljevati |
|         |              |princip postavitve obstoječih            |
|         |              |stanovanjskih hiš na Vorančevi ulici,    |
|         |              |tako da se bo obstoječa soseska          |
|         |              |povečala. Zagotovi se uskladitev         |
|         |              |višinskih in tlorisnih gabaritov         |
|         |              |objektov. Pred izdajo gradbenega         |
|         |              |dovoljenja za naštete ureditve se        |
|         |              |izdelajo variantne strokovne prostorske  |
|         |              |preveritve, ki jih potrdi MONM.          |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-X3 |ŠRC Sveti Rok |Predvideno celostno urejanje: predvideno |
|         |              |je kompleksno urejanje območja za        |
|         |              |ureditev športnorekreacijskega centra.   |
|         |              |Pred izdajo gradbenega dovoljenja za     |
|         |              |naštete ureditve se izdelajo variantne   |
|         |              |strokovne prostorske preveritve, ki jih  |
|         |              |potrdi MONM.                             |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-X4 |Stanovanjska  |Predvideno celostno urejanje: predvideno |
|         |pozidava pri  |je kompleksno urejanje območja za        |
|         |ŠRC sv. Rok   |postavitev prostostoječih stanovanjskih  |
|         |              |hiš. Pred izdajo gradbenega dovoljenja   |
|         |              |za naštete ureditve se izdelajo          |
|         |              |variantne strokovne prostorske           |
|         |              |preveritve, ki jih potrdi MONM. Območje  |
|         |              |ZD pri spomeniku se ohranja v obstoječi  |
|         |              |rabi. Nobene ureditve, razen za namen    |
|         |              |prezentacije in revitalizacije območja   |
|         |              |spomenika, niso dopustne.                |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-a  |Šmihel,       |V enoti je registrirano arheološko       |
|do NM/23-|Regrča vas in |najdišče, zato se pred pridobitvijo      |
|b        |Jedinščica    |gradbenega dovoljenja izvedejo predhodne |
|         |              |arheološke raziskave. Vsi posegi morajo  |
|         |              |biti predhodno usklajeni s pristojno     |
|         |              |službo za varstvo kulturne dediščine. Na |
|         |              |parcelah št. 447/8, 447/9 in 447/19,     |
|         |              |k.o. Gotna vas, ob Belokranjski cesti se |
|         |              |novogradnje ne smejo približati brežini  |
|         |              |potoka na manj kot 10 m.                 |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-c  |Športno       |Območje se funkcionalno (z glavno        |
|         |območje       |dostopno potjo) naveže na Šmihelsko      |
|         |Mrvarjev hrib |cesto. Dopusti se ureditev objekta na    |
|         |              |obstoječi ploščadi. Objekti ne smejo     |
|         |              |presegati višine gozdnega roba in morajo |
|         |              |biti barvno in strukturno usklajeno      |
|         |              |integrirani v ta prostor.                |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-d  |Šmihel, ob    |Območje se ureja kot osrednji prostor    |
|         |Šmihelski     |tega predela s centralnimi dejavnostmi   |
|         |cesti         |in mestotvornim oblikovanjem fasad proti |
|         |              |Šmihelski (Ljubenski) cesti.             |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-e  |Večnamenski   |Uredita se športno in otroško igrišče,   |
|         |park          |ob cesti se postavijo objekt in parkirni |
|         |Jedinščica    |prostori za potrebe krajevne skupnosti.  |
|         |              |V enoti je registrirano arheološko       |
|         |              |najdišče, zato se pred pridobitvijo      |
|         |              |gradbenega dovoljenja izvedejo predhodne |
|         |              |arheološke raziskave. Vsi posegi morajo  |
|         |              |biti predhodno usklajeni s pristojno     |
|         |              |službo za varstvo kulturne dediščine.    |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-f  |Jedro Šmihela |Potrebno je celovito in usklajeno        |
|         |(samostan,    |urejanje območja skladno s pogoji službe |
|         |OŠ, cerkev)   |za varstvo kulturne dediščine. Jedro     |
|         |              |Šmihela se prenovi z umeščanjem novih    |
|         |              |stavb na mestu obstoječih in s prenovami |
|         |              |dotrajanih objektov. Novogradnje in      |
|         |              |prenove stanovanjskih objektov ob        |
|         |              |Šmihelski cesti morajo smiselno          |
|         |              |upoštevati trško tipologijo obstoječih   |
|         |              |kakovostnih objektov (višinski gabariti, |
|         |              |ki ne smejo presegati najvišjih          |
|         |              |obstoječih objektov na tem območju).     |
|         |              |Kmetijski objekti se postopno            |
|         |              |nadomestijo s stanovanjskimi. Objekt     |
|         |              |bivšega samostana oziroma internata se   |
|         |              |prenovi, zagotovi se ureditev            |
|         |              |reprezentančnega glavnega vhoda s        |
|         |              |Smrečnikove ulice. Atrij objekta in vrt  |
|         |              |se urejata kot poljavni prostor, lahko z |
|         |              |otroškim igriščem. Oporni zid z ograjo   |
|         |              |vzdolž Šmihelske ceste se prenovi, tako  |
|         |              |da se oblikuje oblikovno prepoznaven in  |
|         |              |kakovosten javni prostor.                |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-g  |Naselje       |Na severnem robu naselja se na stiku s   |
|         |Regrške       |predvideno južno povezovalno cesto       |
|         |Košenice      |ohranjajo zelene površine kot bariera    |
|         |              |med cesto in stanovanjsko pozidavo. Na   |
|         |              |območju stanovanjske gradnje, ki je      |
|         |              |nastala v okviru nekdanjega zazidalnega  |
|         |              |načrta, se (glede na stanje v prostoru)  |
|         |              |dopusti višja dopustna izraba prostora,  |
|         |              |kot velja za namensko rabo SSs –         |
|         |              |dopustijo se odstopanja faktorjev FZ do  |
|         |              |0,50 in FI do 0,75. Na območju IGp se    |
|         |              |dopustijo odstopanja faktorjev FZ do     |
|         |              |0,75 in FI do 1,50.                      |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-h  |Poganci –     |Ohranja se območje žage. Dopusti se      |
|         |žaga          |postavitev objektov in zunanje ureditve  |
|         |              |za potrebe te dejavnosti.                |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-i  |Gostilna      |Ni posebnih PIP.                         |
|         |Na hribu      |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-j  |Sv. Rok       |Tipologija novogradenj se poenoti in     |
|         |              |uskladi s tipologijo gradnje v           |
|         |              |obstoječem naselju. Na severnem robu     |
|         |              |stavbnih zemljišč se zagotovi zeleni pas |
|         |              |(drevesna ozelenitev) kot bariera med    |
|         |              |naseljem Sv. Rok in Regrčo vasjo. Pri    |
|         |              |postavitvi novih objektov se upošteva    |
|         |              |obstoječi relief. Vsa strešna slemena    |
|         |              |novih stavb morajo biti orientirana      |
|         |              |vzporedno s prevladujočo smerjo plastnic |
|         |              |raščenega terena. Večje spremembe        |
|         |              |obstoječega naravnega reliefa niso       |
|         |              |dopustne. Pri komunalnem opremljanju     |
|         |              |zemljišča parc. št. 844/1, k.o. Gotna    |
|         |              |vas, se pridobiva gradbeno dovoljenje za |
|         |              |celotno zahtevano komunalno opremo.      |
|         |              |Dostop do te parcele se uredi preko      |
|         |              |parcele 845/16, k.o. Gotna vas, na javno |
|         |              |pot. Za urejanje območja, ki je v        |
|         |              |vplivnem območju spomenika NOB, je treba |
|         |              |pridobiti kulturnovarstveno soglasje.    |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-k  |Domačija      |Ni posebnih PIP.                         |
|         |Mrvar         |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/23-   |Šmihel,       |Pred kakršnimikoli posegi v prostor so   |
|OPR-a do |Regrča vas –  |na arheološkem območju (EŠD 15636)       |
|NM/23-   |odprti        |obvezne predhodne arheološke raziskave.  |
|OPR-c    |prostor v     |Na zemljiščih v 5-m pasu ob potoku Težka |
|         |urbani rabi   |voda niso dopustne novogradnje in        |
|         |              |nasipavanje terena ter druga             |
|         |              |spreminjanja reliefa. Na območju IGp se  |
|         |              |dopustijo odstopanja faktorjev FZ do     |
|         |              |0,75 in FI do 1,50.                      |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24    |Drska         |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-   |UN za romsko  |Ureditveni načrt za romsko naselje       |
|OPPN-a   |naselje       |Šmihel (Uradni list RS, št. 6/06) –      |
|         |Šmihel        |ostane v veljavi do preklica.            |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-   |UN Pod topom  |Ureditveni načrt Pod topom na Drski v    |
|OPPN-b   |na Drski      |Novem mestu (Uradni list RS, št. 59/04)  |
|         |              |– ostane v veljavi do preklica.          |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-   |ZN za OŠ in   |Zazidalni načrt za osnovno šolo in vrtec |
|OPPN-c   |vrtec Drska   |Drska v Novem mestu (Uradni list RS, št. |
|         |              |20/94, 79/00) – ostane v veljavi do      |
|         |              |preklica.                                |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-   |OPPN Šipčev   |Predviden OPPN za stanovanjsko pozidavo: |
|OPPN-d   |hrib          |obvezna je ureditev ustreznih dostopov   |
|         |              |do vseh objektov, tudi do obstoječih, ki |
|         |              |dostopa nimajo urejenega. Posebej je     |
|         |              |treba paziti na merilo enodružinskih     |
|         |              |objektov, da na vidno izpostavljeni      |
|         |              |brežini ne bodo moteči v širših pogledih |
|         |              |in da se ne bodo poslabšali bivalni      |
|         |              |pogoji obstoječih hiš. Zato so objekti   |
|         |              |lahko visoki največ delno vkopana K + P  |
|         |              |in naj bodo zakriti z drevesno           |
|         |              |vegetacijo. Dopustijo se ravne oziroma   |
|         |              |nizke enokapne strehe z naklonom do 10   |
|         |              |stopinj, pri čemer najvišja kota streh   |
|         |              |(slemen) ne sme presegati kote 205 m     |
|         |              |n.v. Brežina na severnem robu šolskega   |
|         |              |kompleksa vključno z obstoječo           |
|         |              |vegetacijo se ohranja. Cesta se uredi do |
|         |              |konca pozidave z obračališčem, pešpot pa |
|         |              |se spelje vse od Ulice Slavka Gruma do   |
|         |              |Šegove ulice. Obvezna je pridobitev      |
|         |              |variantnih strokovnih prostorskih        |
|         |              |preveritev.                              |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-   |OPPN Brod -   |Predviden OPPN za stanovanjsko sosesko   |
|OPPN-e   |Drage         |nižje in/ali srednje gostote (SSs in/ali |
|         |              |SSn in/ali SSv) s spremljajočimi         |
|         |              |dejavnostmi, ki se navezuje na obstoječo |
|         |              |pozidavo in infrastrukturno opremo.      |
|         |              |Predvidena je gradnja individualnih      |
|         |              |stanovanjskih objektov, stavb v nizu in  |
|         |              |vrstnih hiš ter objektov tipa »vila      |
|         |              |blok« v uravnanem območju ob vzhodnem    |
|         |              |robu soseske. Predvidena je gradnja      |
|         |              |stanovanjskih objektov na vzhodnem delu  |
|         |              |območja, kjer se dopusti tudi storitvene |
|         |              |dejavnosti za delno samooskrbo naselja.  |
|         |              |Predvidena je tudi izgradnja otroških in |
|         |              |športnih površin. Posebna pozornost se   |
|         |              |pri urbanističnem načrtovanju nameni     |
|         |              |stičnim območjem z obstoječo pozidavo.   |
|         |              |Po vzhodnem robu območja je predviden    |
|         |              |koridor za mestno zbirno cesto, katerega |
|         |              |trasa se varuje do izgradnje ali do      |
|         |              |morebitne odločitve o neizvedljivosti.   |
|         |              |Dopusti se faktor zazidanosti 0,25–0.50  |
|         |              |in faktor izrabe: 0,5–1,0. Na območju    |
|         |              |obstoječe stanovanjske pozidave ob       |
|         |              |Šalijevi ulici (p. št. 835/2, 835/1,     |
|         |              |833/3, 833/6, 832/5, 832/1, 832/2, vse   |
|         |              |k.o. Šmihel pri Novem mestu) so do       |
|         |              |uveljavitve OPPN dopustne vse gradnje,   |
|         |              |skladne s pogoji tega odloka za površine |
|         |              |SSs.                                     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-   |OPPN Mrzla    |Predviden OPPN za postavitev             |
|OPPN-f   |dolina –      |stanovanjskih blokov. Gabariti in        |
|         |zahod         |oblikovanje objektov morata biti         |
|         |              |usklajena z obstoječimi bloki v soseski  |
|         |              |na vzhodnem stičnem območju, s katerimi  |
|         |              |naj se novi objekti in ureditve tudi     |
|         |              |funkcionalno povežejo. Zagotovi se       |
|         |              |ureditev parkovnih površin, ki bodo      |
|         |              |služile širši soseski in bodo bariera    |
|         |              |med novo sosesko in obstoječo ter        |
|         |              |predvideno stanovanjsko pozidavo na      |
|         |              |zahodu. Zagotovi se ureditev otroškega   |
|         |              |igrišča v soseski. Na zahodnem delu      |
|         |              |predvidenega območja za večstanovanjsko  |
|         |              |pozidavo ni dopustno urejanje parkirnih  |
|         |              |površin, ohrani naj se nepozidan         |
|         |              |prostor, zelene površine kot javni       |
|         |              |prostor soseske. Prek parka se ureja     |
|         |              |javna peš in kolesarska pot v zaledje    |
|         |              |Mrzle doline proti jugu. Ohrani se       |
|         |              |koridor za povezovalno cesto do          |
|         |              |predvidene zahodne obvoznice. Obvezna je |
|         |              |pridobitev variantnih strokovnih         |
|         |              |prostorskih preveritev.                  |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-   |OPPN Brod ob  |Predviden OPPN za pretežno centralne     |
|OPPN-g   |Topliški      |dejavnosti. To vključuje tudi servisne   |
|         |cesti         |in druge za obstoječe bivalno in delovno |
|         |              |okolje nemoteče dejavnosti ter           |
|         |              |stanovanja. Območje se ureja kot         |
|         |              |pomembna vstopna točka v mesto. Vzdolž   |
|         |              |Topliške ceste se uredi drevored in      |
|         |              |postavi niz objektov (npr. vila bloki)   |
|         |              |višinskih gabaritov do največ P+2        |
|         |              |oziroma P+1+M in stanovanjskih objektov  |
|         |              |v zaledju do največ P+1, pri čemer vrh   |
|         |              |strehe stanovanjskih hiš ne sme          |
|         |              |presegati vrha strehe najvišje           |
|         |              |postavljenega obstoječega stanovanjskega |
|         |              |objekta. Obvezno je mestotvorno          |
|         |              |oblikovanje celotne poteze vzdolž        |
|         |              |Topliške ceste, ki naj oblikuje kuliso   |
|         |              |sedanjim objektom ob cesti Brod.         |
|         |              |Dejavnosti se organizirajo tako, da se   |
|         |              |stanovanjski del orientira proti         |
|         |              |obstoječim stanovanjskim objektom v      |
|         |              |zaledju območja, centralne dejavnosti pa |
|         |              |proti Topliški cesti. Za prometno        |
|         |              |napajanje nove pozidave se uredi         |
|         |              |priključek na Topliško cesto, uredi se   |
|         |              |peš povezava do naselja Brod. Na stiku z |
|         |              |obstoječo sosesko se zagotovi ureditev   |
|         |              |parkovnih površin soseske (z otroškim    |
|         |              |igriščem ipd.), delno tudi kot bariera   |
|         |              |med novo sosesko in obstoječo            |
|         |              |poselitvijo. Obvezna je pridobitev       |
|         |              |variantnih strokovnih prostorskih        |
|         |              |preveritev.                              |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-a  |Brod in Drska |Predvidena je izgradnja enostranske      |
|         |              |dvosmerne kolesarske poti ob Topliški    |
|         |              |cesti v nadaljevanju že zasnovane pri    |
|         |              |stadionu do križišča Topliške ceste z    |
|         |              |ulico Irča vas, vključno s               |
|         |              |prilagoditvijo križišča. Predvidi se     |
|         |              |izvedba nadhoda približno v km 12+770 za |
|         |              |navezavo naselja Drska in rekreacijskega |
|         |              |parka Portoval ter izvedba pešpodhoda    |
|         |              |med avtobusno postajo in novimi objekti  |
|         |              |ob Topliški cesti, približno v km        |
|         |              |12+920.                                  |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-b  |Območje južno |Dopustne so samo dejavnosti v povezavi s |
|         |od OŠ Drska   |šolo, športnorekreativne dejavnosti in   |
|         |              |na delu območja vrtički.                 |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-c  |Območje       |Območje se ureja kot območje kompleksne  |
|         |avtobusne     |prenove, s poenotenim arhitekturno –     |
|         |postaje       |urbanističnim oblikovanjem, ki mora      |
|         |              |upoštevati gabarite in oblikovanje       |
|         |              |objektov na drugi strani Topliške ceste. |
|         |              |Poleg osnovne dejavnosti avtobusne       |
|         |              |postaje so dopustne tudi druge centralne |
|         |              |dejavnosti, ki lahko izboljšajo ponudbo  |
|         |              |kompleksa.                               |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-d  |Bencinski     |Na stiku s stanovanjskim območjem se     |
|         |servis Brod   |uredi zelena površina z drevjem kot      |
|         |              |bariera.                                 |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-e  |Kurilnica ob  |Predpisana je ravna streha in            |
|         |Topliški      |prilagoditev oblikovanja objekta/ov      |
|         |cesti         |kurilnici in bencinskemu servisu.        |
|         |              |Oblikuje naj se mestotvorna fasada ob    |
|         |              |Topliški cesti.                          |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-f  |Drska,        |Atrij se lahko izvede kot zimski vrt,    |
|         |gostilna      |pri čemer se obstoječa drevesa ohranijo. |
|         |              |Novogradnja se uredi na mestu            |
|         |              |obstoječega poda.                        |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-g  |Šmihel, širše |Obvezna je usklajeno urejanje območja s  |
|         |območje       |pretežno centralnimi dejavnostmi (šolsko |
|         |šolskega      |območje s športnimi površinami).         |
|         |centra        |Obstoječih stavb šolskega kompleksa ter  |
|         |              |osnovne šole in dijaških domov ni        |
|         |              |dopustno nadvišati oziroma na njihovem   |
|         |              |mestu graditi objektov, ki bi bili višji |
|         |              |od sedanjih. Dopustne so dozidave in     |
|         |              |novogradnje za povečanje kapacitet šole  |
|         |              |in športnih objektov ter ureditev.       |
|         |              |Ohranjajo se arhitekturne zasnove teh    |
|         |              |sklopov, novi objekti naj bodo usklajeni |
|         |              |z obstoječimi. Ohranjajo se športne      |
|         |              |površine in obstoječi stanovanjski in    |
|         |              |poslovno stanovanjski objekti ob         |
|         |              |železniški progi. Načrtovanje športne    |
|         |              |dvorane in drugih pripadajočih ureditev  |
|         |              |ob železniški progi se uskladi z         |
|         |              |načrtovano izgradnjo nove Šmihelske      |
|         |              |(Ljubenske) ceste.                       |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-h  |Širitev       |Dopustna je gradnja stanovanj in         |
|         |romskega      |bivalnih enot, ki naj se navežejo na     |
|         |naselja       |obstoječe poti v območju NM/24-OPPN-a.   |
|         |Šmihel        |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/24-OPR|Brod in Drska |Do kompleksnih prostorskih ureditev se   |
|         |– odprti      |ohranjajo sklenjene kmetijske in gozdne  |
|         |prostor v     |površine. Pas ob Krki se ohranja kot     |
|         |urbani rabi   |trajno nepozidan prostor. Na delu        |
|         |              |zemljišč je evidentirano poplavno        |
|         |              |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|         |              |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|         |              |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/25    |Srebrniče     |                                         |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/25-   |UN            |Ureditveni načrt pokopališča Srebrniče – |
|OPPN-a   |pokopališča   |I. faza (Skupščinski Dolenjski list, št. |
|         |Srebrniče     |6/91, 11/91) – ostane v veljavi do       |
|         |              |preklica. Za urejanje preostalega        |
|         |              |območja pokopališča se upoštevajo        |
|         |              |določila prvonagrajene natečajne rešitve |
|         |              |za celoten kompleks pokopališča          |
|         |              |Srebrniče.                               |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/25-   |OPPN Marof v  |Predviden OPPN: Marof se opredeli kot    |
|OPPN-b   |Srebrničah    |območje celovite prenove: ureditev       |
|         |              |kompleksa za dejavnosti, ki so           |
|         |              |kompatibilne s pokopališčem (npr.        |
|         |              |cvetličarna, kamnosek) in cilji varstva  |
|         |              |kulturne dediščine (turizem, gostinstvo, |
|         |              |šport, rekreacija, trgovina) ter         |
|         |              |intenzivne kmetijske pridelave (trgovina |
|         |              |za kmetijske pridelke, prostori za namen |
|         |              |vzgoje in izobraževanja na področju      |
|         |              |kmetijstva). Grad z okolico se prenovi   |
|         |              |kot funkcionalni del novourejenega       |
|         |              |kompleksa, gabariti novih objektov in    |
|         |              |njihovo oblikovanje pa morajo biti       |
|         |              |usklajeni s konservatorskim načrtom in s |
|         |              |kompleksom pokopališča na drugi strani   |
|         |              |ceste.                                   |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/25-a  |Srebrniče     |Na delu zemljišč je evidentirano         |
|         |              |poplavno območje, zato se pri            |
|         |              |načrtovanju in gradnji upoštevajo        |
|         |              |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|         |              |drugimi nesrečami. Gradnja je dopustna   |
|         |              |le v obcestnem prostoru.                 |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/25-b  |Posestvo      |Na območju se ohranja pridelava          |
|         |Srebrniče     |kmetijskih pridelkov. To vključuje tudi  |
|         |              |zgraditev plastenjakov in steklenjakov,  |
|         |              |ki izmenično pokrivajo polja na vzhodu   |
|         |              |in na zahodu območja Marofa. Kompleks je |
|         |              |namenjen pridelavi vrtnarskih,           |
|         |              |cvetličarskih in poljedelskih kultur.    |
|         |              |Uredi in vzdržuje se namakalni sistem,   |
|         |              |ki služi kmetijski pridelavi. Na delu    |
|         |              |zemljišč je evidentirano poplavno        |
|         |              |območje, zato se pri načrtovanju in      |
|         |              |gradnji upoštevajo določila PIP varstva  |
|         |              |pred naravnimi in drugimi nesrečami.     |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
|NM/25-OPR|Srebrniče –   |Ohranjajo se sklenjene kmetijske in      |
|         |odprti        |gozdne površine. Na delu zemljišč je     |
|         |prostor v     |evidentirano poplavno območje, zato se   |
|         |urbani rabi   |pri načrtovanju in gradnji upoštevajo    |
|         |              |določila PIP varstva pred naravnimi in   |
|         |              |drugimi nesrečami.                       |
+---------+--------------+-----------------------------------------+
124. člen
(Posebni PIP za EUP na območju urbanističnega načrta Velike Brusnice)
+------+---------------+---------------------------------------+
|oznaka|ime EUP        |POSEBNI PIP in druga določila          |
|EUP   |               |                                       |
+------+---------------+---------------------------------------+
|VBR/1 |Velike         |                                       |
|do    |Brusnice       |                                       |
|VBR/3 |               |                                       |
+------+---------------+---------------------------------------+
|VBR/1-|OLN Velike     |Občinski lokacijski načrt Brusnice     |
|OPPN-a|Brusnice       |(Uradni list RS, št. 120/06, 38/07,    |
|      |               |43/07, 42/08 – popravek) – ostane v    |
|      |               |veljavi do preklica, razveljavi se na  |
|      |               |delih območja, v skladu z določili tega|
|      |               |odloka. Na delu te enote velja         |
|      |               |Lokacijski načrt rekonstrukcije        |
|      |               |regionalne ceste R 3-668/5846 Gabrje–  |
|      |               |Ratež na odseku Velike Brusnice–Ratež, |
|      |               |vključno z rekonstrukcijo križišča z   |
|      |               |lokalno cesto L295200 Velike Brusnice– |
|      |               |Dol. Suhadol–Gabrje v Velikih Brusnicah|
|      |               |(Uradni list RS, št. 57/03), in sicer  |
|      |               |od km 3.078 do km 3.740.               |
+------+---------------+---------------------------------------+
|VBR/1-|OPPN RC Velike |Lokacijski načrt rekonstrukcije        |
|OPPN-b|Brusnice–Ratež |regionalne ceste R 3-668/5846 Gabrje–  |
|      |–              |Ratež na odseku Velike Brusnice–Ratež, |
|      |rekonstrukcija |vključno z rekonstrukcijo križišča z   |
|      |               |lokalno cesto L295200 Velike Brusnice– |
|      |               |Dol. Suhadol–Gabrje v Velikih Brusnicah|
|      |               |(Uradni list RS, št. 57/03) – ostane v |
|      |               |veljavi do preklica, razveljavi se na  |
|      |               |delih območja, v skladu z določili tega|
|      |               |odloka.                                |
+------+---------------+---------------------------------------+
|VBR/1-|OPPN           |Predviden OPPN za gospodarsko cono za  |
|OPPN-c|Gospodarska    |lokalne potrebe. Za dejavnosti se      |
|      |cona Brusnice  |nameni ravninski prostor na severni in |
|      |               |deloma južni strani lokalne ceste.     |
|      |               |Zaradi lege ob cesti na vstopu v       |
|      |               |naselje je posebnega pomena            |
|      |               |zagotavljanje usklajenega oblikovanja  |
|      |               |objektov in ureditev ter celostne      |
|      |               |podobe te cone. Zato se pozidava proti |
|      |               |vzpetinama na severu in jugu omeji z   |
|      |               |najvišjo koto približno 225 m n.v. Na  |
|      |               |južni strani se upoštevajo omejitve    |
|      |               |zaradi potoka in strmega terena. Na    |
|      |               |zemljiških parcelah št. 715 in 716,    |
|      |               |k.o. Brusnice, so pred uveljavitvijo   |
|      |               |OPPN dopustni poleg posegov, navedenih |
|      |               |v 11. odstavku 73. člena odloka o OPN, |
|      |               |še naslednji posegi: zemeljska dela in |
|      |               |ureditev utrjenega platoja za          |
|      |               |deponiranje gradbenega materiala,      |
|      |               |postavitev premičnih kontejnerjev in   |
|      |               |postavitev varovalne ograje do višine  |
|      |               |2,40 m. Dopustne so začasne ureditve,  |
|      |               |namenjene skladiščenju gradbenega      |
|      |               |materiala, vključno z ureditvami       |
|      |               |protipožarne zaščite, razsvetljave in  |
|      |               |manipulativnih površin.                |
+------+---------------+---------------------------------------+
|VBR/1-|Velike         |Nove stanovanjske površine naj se      |
|a do  |Brusnice –     |pozidajo postopno, v posameznih        |
|VBR/1-|preostali del  |zaokroženih sklopih nove pozidave.     |
|j     |               |Območje z namensko rabo ZS se nameni za|
|      |               |večnamensko travnato igrišče za potrebe|
|      |               |krajevne skupnosti. Bližino Gorjancev  |
|      |               |se izkoristi za razvoj turizma v       |
|      |               |povezavi z rekreacijo v naravi in s    |
|      |               |kmetijami v naselju ali ob njem.       |
+------+---------------+---------------------------------------+
|VBR/1-|Pokopališče    |Po rekonstrukciji regionalne ceste se  |
|k     |Velike         |prostor pod pokopališčem uredi kot     |
|      |Brusnice       |parkirišče in zunanja ureditev ob      |
|      |               |pokopališču. Razširitev pokopališča se |
|      |               |uredi tako, da bo z obstoječim         |
|      |               |pokopališčem tvorila usklajeno celoto. |
+------+---------------+---------------------------------------+
|VBR/2 |Kmetija        |Območje je namenjeno za preselitev     |
|      |jugozahodno od |kmetije s parc. št. 903, 902/1 in      |
|      |Velikih        |902/2, k.o. Brusnice. Uredi se poenoten|
|      |Brusnic        |sklop objektov. Dopustna je postavitev |
|      |               |enega stanovanjskega objekta, sprememba|
|      |               |namembnosti gospodarskih objektov v    |
|      |               |stanovanjske objekte ni dopustna.      |
|      |               |Celotna ureditev kmetije in zunanjih   |
|      |               |površin se prilagodi nagnjenemu        |
|      |               |reliefu. Objekti ne smejo biti         |
|      |               |previsoki, da ne bodo vidno izstopali v|
|      |               |prostoru, zato je dopustna višina      |
|      |               |objektov največ K + P + M. Pred izdajo |
|      |               |gradbenega dovoljenja za naštete       |
|      |               |ureditve je treba izdelati celovite    |
|      |               |urbanistične, arhitekturne in          |
|      |               |krajinsko-arhitekturne strokovne       |
|      |               |rešitve, ki jih potrdi MONM.           |
+------+---------------+---------------------------------------+
|VBR/3 |Zaselek        |Ni posebnih PIP.                       |
|      |jugovzhodno od |                                       |
|      |Velikih        |                                       |
|      |Brusnic        |                                       |
+------+---------------+---------------------------------------+
|VBR-  |Velike Brusnice – odprti prostor v urbani rabi         |
|OPR   |                                                       |
+------+---------------+---------------------------------------+
|VBR-  |Velike         |Ohranjajo se sklenjene kmetijske       |
|OPR-a |Brusnice –     |površine v brežini in ob potoku.       |
|in    |odprti prostor |                                       |
|VBR-  |v urbani rabi  |                                       |
|OPR-b |               |                                       |
+------+---------------+---------------------------------------+
125. člen
(Posebni PIP za EUP na območju urbanističnega načrta Stopiče)
+-----------+-------------+------------------------------------+
|oznaka EUP |ime EUP      |POSEBNI PIP in druga določila       |
+-----------+-------------+------------------------------------+
|STO/1      |Stopiče      |                                    |
+-----------+-------------+------------------------------------+
|STO/1-OPPN-|OPPN Golišče |Predviden OPPN za stanovanjsko      |
|a          |Stopiče      |pozidavo, ki se zasnuje v obliki    |
|           |             |nizke do srednje gostote (pretežno  |
|           |             |individualne hiše, lahko tudi       |
|           |             |dvojčki ipd.). Stavbne površine se  |
|           |             |racionalno izkoristijo, uredijo se  |
|           |             |ulična mreža do vseh parcel,        |
|           |             |površine za pešce, skupne zelenice, |
|           |             |javna osvetlitev ipd. Objekti       |
|           |             |morajo biti usklajeno oblikovani in |
|           |             |ne smejo biti previsoki ali         |
|           |             |preveliki – upošteva se kakovostno  |
|           |             |avtohtono tipologijo objektov       |
|           |             |starega dela naselja Stopiče in     |
|           |             |ustrezno prometno omrežje, da se    |
|           |             |bodo lahko izrabile vse parcele. Do |
|           |             |uveljavitve OPPN so dopustna        |
|           |             |vzdrževalna dela, gradnja           |
|           |             |enostavnih in nezahtevnih objektov  |
|           |             |na gradbenih parcelah obstoječih    |
|           |             |stavb ter rekonstrukcije in rušitve |
|           |             |obstoječih objektov. Dopustne so    |
|           |             |tudi novogradnje na gradbenih       |
|           |             |parcelah obstoječih objektov.       |
+-----------+-------------+------------------------------------+
|STO/1-OPPN-|OPPN Poslovna|Predviden OPPN za poslovno cono, za |
|b          |cona Stopiče |lokalne potrebe, lahko v            |
|           |             |kombinaciji s stanovanji. Za        |
|           |             |dejavnosti se nameni ravninski      |
|           |             |prostor, strmejši del brežine se    |
|           |             |ohranja nepozidan. Območje se       |
|           |             |prometno in funkcionalno povezuje z |
|           |             |območjem pri šoli in predvideni     |
|           |             |večnamenski športni dvorani.        |
|           |             |Volumni ter tlorisni in vertikalni  |
|           |             |gabariti pozidave morajo biti       |
|           |             |omejeni z merilom največjih         |
|           |             |gospodarskih objektov v naselju, če |
|           |             |so vkopani v teren, pa so lahko     |
|           |             |volumni objektov tudi večji. Pred   |
|           |             |sprejetjem OPPN je dopustno urediti |
|           |             |novo dostopno cesto skozi območje   |
|           |             |za potrebe mizarske dejavnosti v    |
|           |             |enoti STO/1-e.                      |
+-----------+-------------+------------------------------------+
|STO/1-X    |Na Ravnah –  |Predvideno celostno urejanje na     |
|           |Stopiče      |območju stavbnih zemljišč: predvidi |
|           |             |se stanovanjska pozidava. Območje   |
|           |             |se naveže na obstoječe ceste v      |
|           |             |naselju, ki se jih po potrebi       |
|           |             |rekonstruira. Zagotovi se           |
|           |             |uskladitev višinskih in tlorisnih   |
|           |             |gabaritov objektov z obstoječimi v  |
|           |             |tem delu naselja. Pred izdajo       |
|           |             |gradbenega dovoljenja za naštete    |
|           |             |ureditve je obvezna pridobitev      |
|           |             |variantnih strokovnih prostorskih   |
|           |             |preveritev, ki jih potrdi MONM.     |
+-----------+-------------+------------------------------------+
|STO/1-a do |Novejša      |Z novo pozidavo se zagotavlja večji |
|STO/1-c    |stanovanjska |prostorski red. V osrednji          |
|           |pozidava     |prostorski osi ob lokalni cesti se  |
|           |             |uredi prepoznavna poteza, novi      |
|           |             |javni programi ter javne površine,  |
|           |             |površine za pešce, javna osvetlitev |
|           |             |ipd.                                |
+-----------+-------------+------------------------------------+
|STO/1-d    |Območje jedra|Staro ruralno jedro naselja se      |
|           |in           |prenavlja. S prenovami,             |
|           |večnamenska  |nadomestnimi in dopolnilnimi        |
|           |športna      |gradnjami se zagotavlja ohranjanje  |
|           |dvorana      |kakovostne strukture vasi.          |
|           |             |Osnovnega kubusa stavbe župnišča ni |
|           |             |dopustno razširiti. Območje jedra   |
|           |             |med osnovno šolo in cerkvijo se     |
|           |             |zasnuje kot kompleksna in celovita  |
|           |             |ureditev objektov in zunanjih       |
|           |             |površin. Projektne rešitve športne  |
|           |             |dvorane se pridobijo z javnim,      |
|           |             |projektnim arhitekturnim natečajem. |
|           |             |Območje natečaja posega v smislu    |
|           |             |navezav na osnovno šolo tudi v      |
|           |             |sosednjo enoto STO/1-h. V sklopu    |
|           |             |objekta večnamenske športne         |
|           |             |dvorane, ki bo služila tudi za      |
|           |             |izvajanje telesne vzgoje v osnovni  |
|           |             |šoli, se načrtuje fizično (podzemno |
|           |             |ali nadzemno) povezavo z osnovno    |
|           |             |šolo v sosednji EUP STO/1-h. V      |
|           |             |primeru izgradnje povezave med      |
|           |             |osnovno šolo in športno dvorano se  |
|           |             |prestavi potek tangiranih lokalnih  |
|           |             |cest in poti na območju urejanja.   |
|           |             |Dopustna je tudi gradnja športnega  |
|           |             |objekta – telovadnice manjših       |
|           |             |tlorisnih dimenzij, kot bo          |
|           |             |predvidena z natečajem, pri čemer   |
|           |             |se objekt umešča tako, da ohranja   |
|           |             |dominantni položaj cerkve v         |
|           |             |strukturi naselja in ne ustvarja    |
|           |             |novih vpadljivih prostorskih        |
|           |             |poudarkov. Če so podane prostorske  |
|           |             |možnosti in je možno zagotoviti     |
|           |             |zadostno število parkirnih mest, se |
|           |             |lahko južni in zahodni pritlični    |
|           |             |del stavbe športne dvorane          |
|           |             |prednostno namenja tudi za          |
|           |             |storitvene dejavnosti, kot so npr.  |
|           |             |pošta, okrepčevalnica, trgovina z   |
|           |             |mešanim blagom in druge mirne       |
|           |             |dejavnosti. Oblikovanje objekta je  |
|           |             |lahko sodobno, vendar mora biti     |
|           |             |fasada oblikovana celostno in       |
|           |             |čimbolj poenoteno.                  |
+-----------+-------------+------------------------------------+
|STO/1-e    |Južni del    |Upoštevajo se omejitve zaradi       |
|           |Stopič       |varovanja vodnega vira. Nepozidane  |
|           |             |se ohranjajo vse brežine od naselja |
|           |             |proti potoku Težka voda na jugu,    |
|           |             |območje se ureja pod nadzorom       |
|           |             |službe za varstvo narave in         |
|           |             |kulturne dediščine. Območje je      |
|           |             |okoljevarstveno (vodovarstveno      |
|           |             |območje) in naravovarstveno         |
|           |             |občutljivo, zato je treba preveriti |
|           |             |možnost vnašanja dodatnih           |
|           |             |dejavnosti v prostor. Mizarstvo ob  |
|           |             |cesti proti Plemberku na območju    |
|           |             |IGp se ohranja v obstoječem obsegu. |
|           |             |Obstoječe objekte se lahko          |
|           |             |rekonstruira, dopustne so           |
|           |             |preureditve in manjše dozidave ter  |
|           |             |nadzidave v smislu izboljšanja      |
|           |             |tehnološkega in okoljskega          |
|           |             |standarda v objektih, nadkritje     |
|           |             |zunanjih skladiščnih ter            |
|           |             |manipulativnih površin. V primeru   |
|           |             |opustitve dejavnosti je dopustna    |
|           |             |sprememba namembnosti objektov ali  |
|           |             |novogradnja za dejavnost, ki je     |
|           |             |bolj združljiva z bivalnim okoljem. |
+-----------+-------------+------------------------------------+
|STO/1-f    |Bohtetov mlin|Na domačiji se lahko uredi          |
|           |             |dopolnilna turistična dejavnost, ob |
|           |             |upoštevanju omejitev zaradi         |
|           |             |varovanja vodnega vira.             |
+-----------+-------------+------------------------------------+
|STO/1-g    |Kožarjev mlin|Upoštevajo se omejitve zaradi       |
|           |             |varovanja vodnega vira. Nedopustne  |
|           |             |so gradnje, razen gradenj za        |
|           |             |varstvo in izkoriščanje vodnega     |
|           |             |vira. Če ni v nasprotju z režimom   |
|           |             |varstva vodnega vira, so dopustne   |
|           |             |tudi ureditve, povezane z varstvom  |
|           |             |kulturne dediščine in ohranjanjem   |
|           |             |narave.                             |
+-----------+-------------+------------------------------------+
|STO/1-h    |Osnovna šola |Obvezno je usklajeno urejanje       |
|           |             |območja s pretežno centralnimi      |
|           |             |dejavnostmi (šolsko območje s       |
|           |             |športnimi površinami). Dopustne so  |
|           |             |dozidave in novogradnje za          |
|           |             |povečanje kapacitet šole in         |
|           |             |športnih objektov ter ureditev.     |
|           |             |Ohranjajo se arhitekturne zasnove   |
|           |             |teh sklopov, novi objekti morajo    |
|           |             |biti usklajeni z obstoječimi.       |
|           |             |Ohranjajo in dograjujejo se         |
|           |             |obstoječe športne površine. Ob      |
|           |             |izgradnji večnamenske športne       |
|           |             |dvorane – telovadnice v sosednji    |
|           |             |enoti STO/1-d je v sklopu ureditev  |
|           |             |dopustna fizična povezava med       |
|           |             |osnovno šolo in športno dvorano. V  |
|           |             |primeru izgradnje povezave med      |
|           |             |osnovno šolo in športno dvorano se  |
|           |             |prestavi potek tangiranih lokalnih  |
|           |             |cest in poti na območju urejanja.   |
+-----------+-------------+------------------------------------+
|STO/1-i    |Domačija     |Območje z namensko rabo SKk je      |
|           |severozahodno|namenjeno za preselitev kmetije s   |
|           |od Stopič    |parc. št. 177/2, k.o. Stopiče.      |
+-----------+-------------+------------------------------------+
|STO-OPR    |Stopiče – odprti prostor v urbani rabi            |
+-----------+--------------+-----------------------------------+
|STO-OPR-a  |Stopiče –     |Do kompleksnih ureditev se         |
|do STO-OPR-|odprti prostor|ohranjajo sklenjene kmetijske      |
|c          |v urbani rabi |površine ter kmetijske površine v  |
|           |              |brežini in ob potoku.              |
+-----------+--------------+-----------------------------------+
126. člen
(Posebni PIP za EUP na območju urbanističnega načrta Birčna vas)
+--------+-------------+---------------------------------------+
|oznaka  |ime EUP      |POSEBNI PIP in druga določila          |
|EUP     |             |                                       |
+--------+-------------+---------------------------------------+
|BIV/1   |Birčna vas – |                                       |
|        |jug          |                                       |
+--------+-------------+---------------------------------------+
|BIV/1-  |OPPN Birčna  |Predviden OPPN za stanovanjsko gradnjo |
|OPPN-a  |vas – jug    |oziroma kmetije. Uredijo se potrebne   |
|        |             |nove ceste, lahko tudi nadvoz nad      |
|        |             |železnico. Nepozidan zelen prostor se  |
|        |             |ohrani na strmi naravni brežini v      |
|        |             |osrednjem delu območja. Do uveljavitve |
|        |             |OPPN so dopustna vzdrževalna dela,     |
|        |             |gradnja enostavnih in nezahtevnih      |
|        |             |objektov na gradbenih parcelah         |
|        |             |obstoječih stavb ter rekonstrukcije in |
|        |             |rušitve obstoječih objektov. Dopustne  |
|        |             |so tudi novogradnje na gradbenih       |
|        |             |parcelah obstoječih objektov.          |
+--------+-------------+---------------------------------------+
|BIV/1-  |OPPN Birčna  |Predviden OPPN za stanovanjsko gradnjo |
|OPPN-b  |vas – sever  |oziroma kmetije. Uredi se dovoz z      |
|        |             |obstoječe regionalne ceste na          |
|        |             |jugovzhodni strani območja. Ohranja se |
|        |             |nepozidan pas ob železnici. Do         |
|        |             |uveljavitve OPPN so dopustna           |
|        |             |vzdrževalna dela, gradnja enostavnih in|
|        |             |nezahtevnih objektov na gradbenih      |
|        |             |parcelah obstoječih stavb ter          |
|        |             |rekonstrukcije in rušitve obstoječih   |
|        |             |objektov. Dopustne so tudi novogradnje |
|        |             |na gradbenih parcelah obstoječih       |
|        |             |objektov.                              |
+--------+-------------+---------------------------------------+
|BIV/1-  |Birčna vas – |Regionalno cesto (po izgradnji         |
|a,      |vzhodni in   |obvoznice bo lokalna) skozi naselje se |
|BIV/1-c |južni del    |rekonstruira – uredijo se priključki in|
|in      |naselja      |varne površine za pešce. Dolina Vejerja|
|BIV/1-d |             |ter zelena cezura med južnim in        |
|        |             |severnim delom naselja se ohranjajo    |
|        |             |nepozidane.                            |
+--------+-------------+---------------------------------------+
|BIV/1-b |Preselitev   |Območje z namensko rabo SKk je         |
|        |kmetije      |namenjeno za preselitev kmetije s parc.|
|        |             |št. *85, *86, 1352/1, 1353, k.o.       |
|        |             |Stranska vas.                          |
+--------+-------------+---------------------------------------+
|BIV/1-e |Območje za   |Na južnem delu te enote se uredi       |
|        |šport,       |večnamenska športnorekreacijska        |
|        |rekreacijo   |površina s spremljajočimi objekti za   |
|        |             |potrebe krajevne skupnosti.            |
+--------+-----------------------------------------------------+
|BIV/2   |Birčna vas – sever                                   |
+--------+-------------+---------------------------------------+
|BIV/2-  |OPPN         |Predviden OPPN za gospodarsko cono:    |
|OPPN    |Gospodarska  |intenzivneje se pozida spodnji, vzhodni|
|        |cona Birčna  |del območja, na strmejših delih brežine|
|        |vas          |pa se uredijo objekti manjših dimenzij |
|        |             |oziroma vkopani objekti. Vzdolž obvozne|
|        |             |ceste se oblikuje mestotvorne (in ne   |
|        |             |servisne) fasade objektov. Volumni ter |
|        |             |tlorisni in vertikalni gabariti        |
|        |             |pozidave morajo biti omejeni z merilom |
|        |             |največjih gospodarskih objektov v      |
|        |             |naselju, če so vkopani v razmeroma strm|
|        |             |relief, pa so lahko volumni objektov   |
|        |             |tudi večji.                            |
+--------+-------------+---------------------------------------+
|BIV/2-a |Birčna vas – |Ob železniški progi se uredi obvozna   |
|        |severni in   |cesta naselja. Kolesarski promet se    |
|        |zahodni del  |uredi ob obvozni cesti, naprej proti SV|
|        |naselja      |pa ob sedanji regionalni cesti do      |
|        |             |osnovne šole. Območje pri OŠ se poveča |
|        |             |s premaknitvijo regionalne ceste bolj  |
|        |             |proti severu – tako se pridobijo       |
|        |             |površine za parkirišča, lahko igrišča, |
|        |             |urejene zunanje površine, južno od šole|
|        |             |pa se predvidijo še nove površine za   |
|        |             |športna in otroška igrišča.            |
|        |             |Območje pri železniški postaji se uredi|
|        |             |kot jedro naselja in izrabi za         |
|        |             |centralne dejavnosti ter skupne oziroma|
|        |             |prireditvene površine naselja,         |
|        |             |revitalizira se tudi območje same      |
|        |             |postaje. Preveri se možnost ukinitve   |
|        |             |drugega tira na tem mestu in ureditve  |
|        |             |industrijskega tira v območje          |
|        |             |novopredvidene gospodarske cone.       |
+--------+-------------+---------------------------------------+
|BIV/3   |Birčna vas – Ušivec                                  |
+--------+-------------+---------------------------------------+
|BIV/3-a |Ušivec       |Ni posebnih PIP.                       |
|in      |             |                                       |
|BIV/3-b |             |                                       |
+--------+-------------+---------------------------------------+
|BIV-OPR |Birčna vas – odprti prostor v urbani rabi            |
+--------+-------------+---------------------------------------+
|BIV-    |Birčna vas – |Do kompleksnih ureditev se ohranjajo   |
|OPR-a   |odprti       |sklenjene kmetijske površine. Dolina   |
|do BIV- |prostor v    |Vejerja ter kmetijske površine med     |
|OPR-f   |urbani rabi  |južnim in severnim delom naselja       |
|        |             |ostanejo nepozidane.                   |
+--------+-------------+---------------------------------------+
127. člen
(Posebni PIP za EUP na območju urbanističnega načrta Gabrje)
+-------+--------------+---------------------------------------+
|oznaka |ime EUP       |POSEBNI PIP in druga določila          |
|EUP    |              |                                       |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/1  |Gabrje        |                                       |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/1- |OLN Gabrje    |Občinski lokacijski načrt Gabrje       |
|OPPN-a |              |(Uradni list RS, št. 124/06) – ostane v|
|       |              |veljavi do preklica, razveljavi se na  |
|       |              |delih območja, v skladu z določili tega|
|       |              |odloka.                                |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/1- |OPPN Gabrje – |Predviden OPPN za:                     |
|OPPN-b |sever         |– Dom za starejše občane s             |
|       |              |pripadajočimi površinami za rekreacijo |
|       |              |in manipulacijo ter turistično območje.|
|       |              |Ob cesti se oblikuje zeleni pas ter    |
|       |              |mestotvorne in neservisne fasade       |
|       |              |objektov in javni prostor kot vstop v  |
|       |              |naselje. Objekti morajo biti usklajeno |
|       |              |oblikovani, upošteva se kakovostno     |
|       |              |avtohtono tipologijo objektov starega  |
|       |              |dela naselja.                          |
|       |              |– Za gospodarsko cono za lokalne       |
|       |              |potrebe obrti ali servisnih dejavnosti.|
|       |              |Dopustijo se le okoljsko nesporne      |
|       |              |dejavnosti (upoštevajo se omejitve     |
|       |              |glede vodovarstvenega območja). Ohranja|
|       |              |se nepozidan zeleni pas med bivalnimi  |
|       |              |in gospodarskimi programi ter zagotovi |
|       |              |pas zasaditve ob cesti, v funkciji     |
|       |              |vidne bariere.                         |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/1-a|Gabrje – pri  |Ob turistični cesti (pri cerkvi in     |
|       |cerkvi        |pokopališču) se uredita parkirišče in  |
|       |              |informacijska točka, ki se opremi z    |
|       |              |urbano opremo in ureja kot vstopna     |
|       |              |točka za pohodništvo in drugo          |
|       |              |rekreacijo v naravi na Gorjancih.      |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/1-b|Gabrje – Loka |Nova pozidava se naveže na             |
|       |(vzhodni del) |novopredvidene dostopne ceste z največ |
|       |              |dvema priključkoma za regionalno cesto.|
|       |              |Stavbe se postavijo vzdolžno s         |
|       |              |plastnicami nagnjenega terena.         |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/1-c|Gabrje – Loka |Ni posebnih PIP.                       |
|       |(zahodni del) |                                       |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/1-d|Preostali del |Objekti naj bodo usklajeni s kakovostno|
|do     |naselja       |avtohtono tipologijo objektov starega  |
|GAB/1-n|Gabrje        |dela naselja Gabrje. Spodbujata se     |
|       |              |turističnorekreativna ponudba in       |
|       |              |turizem na kmetiji v navezavi na       |
|       |              |planinarjenje in pohodništvo ter drugo |
|       |              |rekreacijo v naravi na Gorjancih.      |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/1-o|Zaselki       |Spodbujata se turističnorekreativna    |
|do     |zahodno od    |ponudba in turizem na kmetiji v        |
|GAB/1-s|Gabrja        |navezavi na planinarjenje in           |
|       |              |pohodništvo ter drugo rekreacijo v     |
|       |              |naravi na Gorjancih.                   |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/1-t|Zidanica      |Dovoli se ureditev zidanice skladno s  |
|       |jugovzhodno   |pogoji za gradnjo zidanic v            |
|       |od Gabrja     |vinogradniških območjih, ne dovoli se  |
|       |              |ureditve stanovanjske hiše in drugih   |
|       |              |objektov.                              |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/1-u|Zelene        |Ni posebnih PIP.                       |
|       |površine ob   |                                       |
|       |potoku        |                                       |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/2-a|Dom starejših |Prostor se prednostno nameni dejavnosti|
|       |občanov       |oskrbe starejših občanov, pri čemer se |
|       |              |obstoječo stavbo prenovi (rekonstruira)|
|       |              |tako, da bo imela sestavljena stavba   |
|       |              |značaj javnega objekta, višine največ  |
|       |              |P+2. Streha je lahko tipa ravna streha |
|       |              |ali kombinacija simetričnih dvokapnic  |
|       |              |in ravnih streh na posameznih          |
|       |              |povezovalnih členih kubusov glavne     |
|       |              |stavbe, v primeru izvedbe dodatnega    |
|       |              |nadstropja (do P+2) pa se dovoli le    |
|       |              |izvedba ravne strehe ali blage         |
|       |              |enokapnice, skrite za vencem. Fasada se|
|       |              |oblikuje po sodobnih principih in      |
|       |              |nevpadljivo, z uporabo čim več naravnih|
|       |              |materialov, predvsem lesa (senčila,    |
|       |              |brisoleji). Okolica objekta se uredi z |
|       |              |urbano opremo za druženje (klopi) in   |
|       |              |primerno hortikulturno ureditvijo.     |
|       |              |Urbanistični pogoji sanacijskih ukrepov|
|       |              |se prilagodijo obstoječim              |
|       |              |mikrolokacijskim pogojem, ki zaradi    |
|       |              |utesnjenosti ob javni cesti ne         |
|       |              |omogočajo izvedbe glavnega vhoda iz    |
|       |              |glavnega javnega prostora. Babni potok |
|       |              |se oblikuje sonaravno, pri čemer se    |
|       |              |odkrije nadkriti odsek potoka (odstrani|
|       |              |betonska cev in peščeno nasutje) ter   |
|       |              |potok spelje po manjši odprti kamniti  |
|       |              |kanaleti vse do izliva v primarno      |
|       |              |strugo oziroma v soglasju s pristojnim |
|       |              |zavodom za varstvo narave.             |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/2-b|Zaselek       |Ni posebnih PIP.                       |
|do     |Gabrska Gora  |                                       |
|GAB/2-e|              |                                       |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB/3  |Igrišče nad   |Ni posebnih PIP.                       |
|       |Kalcami       |                                       |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB-OPR|Gabrje – odprti prostor v urbani rabi                 |
+-------+--------------+---------------------------------------+
|GAB-OPR|Gabrje –      |Ohranjajo se sklenjene kmetijske in    |
|       |odprti        |gozdne površine.                       |
|       |prostor v     |                                       |
|       |urbani rabi   |                                       |
+-------+--------------+---------------------------------------+
128. člen
(Posebni PIP za EUP na območju urbanističnega načrta Otočec)
+------------+-----------+-------------------------------------+
|oznaka EUP  |ime EUP    |POSEBNI PIP in druga določila        |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/1       |Otočec-    |                                     |
|            |novi del   |                                     |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/1-OPPN- |OPPN Obrtna|Predviden OPPN za gospodarsko cono za|
|a           |cona Otočec|lokalne potrebe, dopustijo se mirne  |
|            |           |dejavnosti (obrt, poslovne), ki ne   |
|            |           |bodo moteče za bivalno okolje in     |
|            |           |šolo. Območje se naveže na obstoječe |
|            |           |ceste v naselju, ki se jih po potrebi|
|            |           |rekonstruira. Med obstoječo šolo s   |
|            |           |športnimi površinami in predvideno   |
|            |           |pozidavo se ohranja zeleni pas       |
|            |           |(nepozidane zelene površine).        |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/1-a     |Novi Otočec|Na območju stanovanjske gradnje, ki  |
|            |           |je nastala v okviru nekdanjega       |
|            |           |zazidalnega načrta, se (glede na     |
|            |           |stanje v prostoru) dopusti višja     |
|            |           |dopustna izraba prostora, kot velja  |
|            |           |za namensko rabo SSs – dopusti se    |
|            |           |odstopanja faktorjev FZ do 0,50 in FI|
|            |           |do 0,75. Na površini SBv je dopustna |
|            |           |ureditev doma za starejše občane in  |
|            |           |varovanih stanovanj.                 |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/1-b     |Osnovna    |Parkirne površine pri osnovni šoli se|
|            |šola Otočec|uredijo kot večnamenska parkirišča za|
|            |           |potrebe osnovne šole in rekreacijskih|
|            |           |ter športnih površin pri šoli in za  |
|            |           |območje rekreacijskih površin morajo |
|            |           |zadostovati tudi za parkiranje ob    |
|            |           |prireditvah na nogometnem stadionu.  |
|            |           |Dopustijo se dozidava šole,          |
|            |           |novogradnje za potrebe vrtca in      |
|            |           |ureditev športnih igrišč.            |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/1-c     |Nogometni  |Uredi se nogometni stadion in        |
|            |stadion    |pripadajoče ureditve, vključno s     |
|            |           |parkiriščem. Na delu območja te EUP  |
|            |           |velja Lokacijski načrt za avtocesto  |
|            |           |na odseku Lešnica–Kronovo (Uradni    |
|            |           |list RS, št. 22/05 in 48/05). Na delu|
|            |           |območja te EUP, kjer velja DPN, se   |
|            |           |upoštevajo določila 2. odstavka 133. |
|            |           |člena tega odloka (posebni PIP za EUP|
|            |           |na območju avtoceste).               |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/1-d     |Vila Otočec|Dovolijo se objekti in ureditve,     |
|            |           |povezane z gostinstvom in turizmom,  |
|            |           |ne dovoli se ureditev kampa.         |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/1-e     |Gospodarsko|Višina objektov ne sme presegati 12  |
|            |območje    |m, merjeno od kote obstoječega       |
|            |zahod      |terena.                              |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/1-f     |Osrednji   |Območje se ohranja kot stanovanjsko  |
|            |del novega |kmetijsko ali pa se preuredi za      |
|            |Otočca     |centralne dejavnosti (oskrbo) za novi|
|            |           |del Otočca.                          |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/1-g     |Domačija   |Ni posebnih PIP.                     |
|            |pri šoli   |                                     |
+------------+----------+--------------------------------------+
|OTO/2       |Šentpeter |                                      |
+------------+----------+--------------------------------------+
|OTO/2-OPPN  |OPPN      |Predviden OPPN. Možna fazna izvedba   |
|            |Šentpeter |ali več manjših OPPN: OPPN za sanacijo|
|            |          |jedra Šentpeter, OPPN za območje      |
|            |          |centralnih dejavnosti severno od jedra|
|            |          |in OPPN za območje centralnih         |
|            |          |dejavnosti zahodno od jedra. Do       |
|            |          |uveljavitve OPPN so dopustna          |
|            |          |vzdrževalna dela, gradnja enostavnih  |
|            |          |in nezahtevnih objektov na gradbenih  |
|            |          |parcelah obstoječih stavb ter         |
|            |          |rekonstrukcije in rušitve obstoječih  |
|            |          |objektov. Dopustne so tudi novogradnje|
|            |          |na gradbenih parcelah obstoječih      |
|            |          |objektov.                             |
|            |          |Obrežje Krke: Prepovedana je gradnja  |
|            |          |novih objektov na bregovih Krke.      |
|            |          |Dopustna je ureditev novih dostopov do|
|            |          |vode ter manjših pristanov za plovila,|
|            |          |ki se uredijo na obrežju z lesenim    |
|            |          |pomolom tlorisnih dimenzij do 2 x 2 m.|
|            |          |Zagotovi se dovoz do pristana za      |
|            |          |dostavo čolnov, parkirna mesta pa se  |
|            |          |ne urejajo. Obvezno je ohranjanje in  |
|            |          |vzdrževanje obstoječe obrežne         |
|            |          |vegetacije; v primerih dopustnih novih|
|            |          |posegov in ob vzdrževanju se          |
|            |          |odstranjeno vegetacijo nadomesti z    |
|            |          |novo, z uporabo avtohtonih vrst. V    |
|            |          |enoti je registrirano arheološko      |
|            |          |najdišče, zato se pri pripravi OPPN   |
|            |          |izvedejo predhodne arheološke         |
|            |          |raziskave. Vsi posegi morajo biti     |
|            |          |predhodno usklajeni s pristojno službo|
|            |          |za varstvo kulturne dediščine.        |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/3       |Vejer      |                                     |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/3       |Vejer      |Ni posebnih PIP.                     |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/4       |Otočec –   |                                     |
|            |vzhod      |                                     |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/4-OPPN- |UN         |Ureditveni načrt turističnega        |
|a           |Turistični |kompleksa Otočec (Uradni list RS, št.|
|            |kompleks   |76/00, 69/02) – ostane v veljavi do  |
|            |Otočec     |preklica. Območje je namenjeno       |
|            |           |prostorskim ureditvam za turistične  |
|            |           |in spremljajoče dejavnosti. Na       |
|            |           |območju južnega bencinskega servisa  |
|            |           |(na desni strani regionalne ceste –  |
|            |           |bivša H1, z namensko rabo PO) se do  |
|            |           |uveljavitve sprememb in dopolnitev   |
|            |           |OPPN dopušča rekonstrukcija in       |
|            |           |novogradnja na mestu obstoječega     |
|            |           |bencinskega servisa. Pri vseh        |
|            |           |ureditvah se upoštevajo izhodišča in |
|            |           |pogoji Direkcije RS za ceste v zvezi |
|            |           |z izvedbo prilagoditvenih ukrepov na |
|            |           |nekdanji državni cesti H1. Na delu   |
|            |           |zemljišč je evidentirano poplavno    |
|            |           |območje, zato se pri načrtovanju in  |
|            |           |gradnji upoštevajo določila PIP      |
|            |           |varstva pred naravnimi in drugimi    |
|            |           |nesrečami.                           |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/4-OPPN- |LN Kolektor|Lokacijski načrt za kolektor in ČN   |
|b           |in ČN      |turističnega kompleksa Otočec in     |
|            |Otočec     |širšo okolico (Uradni list RS, št.   |
|            |           |55/99) – ostane v veljavi do         |
|            |           |preklica. Linijski potek kanalizacije|
|            |           |je prikazan v grafičnem delu         |
|            |           |izvedbenega dela OPN na kartah Prikaz|
|            |           |območij EUP in GJI.                  |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/4-a do  |Zaselka    |Ni posebnih PIP.                     |
|OTO/4-b     |južno od   |                                     |
|            |Lutrškega  |                                     |
|            |sela       |                                     |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/5       |Grad Otočec|                                     |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/5       |Grad Otočec|Izvede se prenova gradu in površin ob|
|            |           |gradu (atrij, terasa), te površine se|
|            |           |namenijo potrebam dejavnosti v gradu |
|            |           |(paviljon, foto točke, ureditev      |
|            |           |površine za občasne prireditve na    |
|            |           |prostem, pomožni objekt za spravilo  |
|            |           |elementov začasne opreme ipd.). Drugi|
|            |           |del parka se nameni javni rabi. Na   |
|            |           |otoku se uredijo poti in namakalni   |
|            |           |sistemi ter osvetlitev objektov in   |
|            |           |površin. Zagotovi se sanacija in     |
|            |           |vzdrževanje zasaditev, ki jo morajo  |
|            |           |na obrežju Krke sestavljati samo     |
|            |           |avtohtone hidrofilne vrste. Vse      |
|            |           |parkovne površine na otoku se urejajo|
|            |           |kot del ene celote. Vsi deli otoka se|
|            |           |urejajo oblikovno usklajeno in ob    |
|            |           |upoštevanju dediščinskih vrednosti in|
|            |           |reprezentančne vloge gradu ter       |
|            |           |celotnega otoka.                     |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|            |           |Na levem bregu Krke se na območju    |
|            |           |turistične ureditve (BT) ohrani      |
|            |           |obstoječi kamp, dopusti se           |
|            |           |novogradnja za recepcijo in          |
|            |           |sanitarije na mestu obstoječega      |
|            |           |objekta. V okviru kampa se predvidijo|
|            |           |površine za avtodome, prikolice,     |
|            |           |šotore in piknik prostor ter ustrezne|
|            |           |ureditve GJI. Oblikovanje območja    |
|            |           |kampa mora biti podrejeno prostorskim|
|            |           |kvalitetam reke Krke in bližini      |
|            |           |gradov Otočec in Struga, zato je     |
|            |           |treba zagotoviti čim manjše posege v |
|            |           |relief in načrtovati zasaditve z     |
|            |           |uporabo avtohtonih, predvsem         |
|            |           |hidrofilnih vrst drevnine.           |
|            |           |Na območju jase ob Krki so           |
|            |           |prepovedani kakršnikoli posegi, ki bi|
|            |           |spreminjali relief, povzročili       |
|            |           |uničenje ali poškodbo obvodne in     |
|            |           |druge vegetacije. Območje se nameni  |
|            |           |predvsem prireditvam na prostem.     |
|            |           |Parkiranje v večjem obsegu se ne     |
|            |           |dopusti. Pri vseh posegih v to       |
|            |           |območje se upoštevajo pogoji služb za|
|            |           |varstvo narave in kulturne dediščine.|
|            |           |Na delu zemljišč je evidentirano     |
|            |           |poplavno območje, zato se pri        |
|            |           |načrtovanju in gradnji upoštevajo    |
|            |           |določila PIP varstva pred naravnimi  |
|            |           |in drugimi nesrečami.                |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/6       |Golf       |                                     |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/6-OPPN  |LN Igrišče |Lokacijski načrt Učno-razvojni center|
|            |za golf    |za krajino in šport – golf Otočec    |
|            |           |(Uradni list RS, št. 50/06) – ostane |
|            |           |v veljavi do preklica.               |
|            |           |Na delu zemljišč je evidentirano     |
|            |           |poplavno območje, zato se pri        |
|            |           |načrtovanju in gradnji upoštevajo    |
|            |           |določila PIP varstva pred naravnimi  |
|            |           |in drugimi nesrečami.                |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/8       |Romsko     |                                     |
|            |naselje    |                                     |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO/8       |Romsko     |Predvidena je preselitev romskega    |
|            |naselje    |naselja in ureditev domačije ali     |
|            |Otočec     |dejavnosti, ki bo funkcionalno in    |
|            |           |oblikovno povezana s turističnim     |
|            |           |kompleksom Otočec.                   |
+------------+-------------------------------------------------+
|OTO-OPR     |Otočec – odprti prostor v urbani rabi            |
+------------+-----------+-------------------------------------+
|OTO-OPR-a   |Otočec –   |Ni posebnih PIP.                     |
|do OTO-OPR- |odprti     |                                     |
|c           |prostor v  |                                     |
|            |urbani rabi|                                     |
+------------+-----------+-------------------------------------+
129. člen
(Posebni PIP za EUP na območju odprtega prostora v urbani rabi)
(1) Odprti prostor v urbani rabi se ureja ob upoštevanju krajinskih značilnosti posameznih predelov in se skladno s posebnimi PIP za posamezne EUP lahko namenja za urbane dejavnosti, kot so rekreacija v naravnem okolju, vrtičkarstvo ipd.
(2) Zagotavlja se predvsem ohranjanje naravne zgradbe in naravnih procesov v kulturni krajini in na naravnih območjih, predvsem pa krajinskih značilnosti, pomembnih za prepoznavnost in funkcionalnost ter ohranjanje ekoloških vrednosti posameznih območij, kot so:
– obsežnejše gozdne površine in gozdne zaplate,
– sklenjena območja kmetijskih površin z značilno strukturo (drobna parcelna struktura, obdelovalne terase),
– doline Krke in pritokov z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struge, obrežja, obvodne ravnice, lehnjakovi pragovi in otoki),
– vodosilni objekti ob vodotokih se ohranjajo; lahko se obnavljajo za enak namen in/ali v kombinaciji z bivanjem in turistično ponudbo, kar se uskladi s pristojnimi službami za upravljanje voda in za varstvo narave ter kulturne dediščine.
(3) Na kmetijskih površinah v oddaljenosti do 150 m od stanovanjskih, turističnih in prostočasnih objektov in ureditev se ne uporabljajo fitofarmacevtska sredstva, ki bi lahko bila nevarna ali škodljiva za zdravje ljudi ali živali, in se ne razliva gnojevka.
130. člen
(Posebni PIP za EUP na območju preostalih naselij (N), razpršene poselitve (R) in odprtega prostora (O))
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Ime       | |oznaka in ime EUP|POSEBNI PIP in druga določila  |
|naselja   | |                 |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Boričevo  |N|BOR/1, vas       |Ohranja se gručasta zasnova    |
|          | |                 |vasi. Ob kapelici se lahko     |
|          | |                 |oblikuje jedro vasi.           |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|BOR/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |vzhodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Brezje    |N|BRE/1, vas       |Ob lipi z znamenjem in s       |
|          | |                 |sušilnico se lahko oblikuje    |
|          | |                 |jedro vasi.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Brezovica |N|BRS/1, vas       |Ob znamenju pri vodnjaku ter   |
|pri       | |                 |ob kapelici se lahko oblikuje  |
|Stopičah  | |                 |jedro vasi. Ohranja se         |
|          | |                 |obcestna struktura vasi.       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|BRS/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |severno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Črešnjice |N|ČRE/1, vas       |Ob kapelici se lahko oblikuje  |
|          | |                 |jedro vasi. Ohranja se         |
|          | |                 |gručasta zasnova vasi.         |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ČRE/2-a do ČRE/2-|Pri vidno izpostavljenih       |
|          | |c, zaselki       |območjih se pri umeščanju in   |
|          | |                 |oblikovanju objektov posebno   |
|          | |                 |pozornost posveti ustrezni     |
|          | |                 |izrabi terena (objekti se      |
|          | |                 |postavijo vzdolžno s           |
|          | |                 |plastnicami terena),           |
|          | |                 |gabaritom, fasadam in          |
|          | |                 |materialom.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|ČRE/2-d, zaselek |Pri vidno izpostavljenih       |
|          | |                 |območjih se pri umeščanju in   |
|          | |                 |oblikovanju objektov posebno   |
|          | |                 |pozornost posveti ustrezni     |
|          | |                 |izrabi terena (objekti se      |
|          | |                 |postavijo vzdolžno s           |
|          | |                 |plastnicami terena),           |
|          | |                 |gabaritom, fasadam in          |
|          | |                 |materialom.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Črmošnjice|N|ČRS/1, vas       |Na območju, kjer prevladuje    |
|pri       | |                 |suburbana pozidava (objekti    |
|Stopičah  | |                 |bolj mestnega oblikovanja in   |
|          | |                 |večjih gabaritov), se ta lahko |
|          | |                 |nadaljuje in zapolnjuje.       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ČRS/1-OPPN,      |Predviden OPPN – zagotavlja se |
|          | |poslovna cona ob |ustrezen odmik pozidave od     |
|          | |glavni cesti     |glavne ceste, ob kateri se     |
|          | |                 |zagotovi vmesni zeleni pas z   |
|          | |                 |zasaditvijo. Območje se        |
|          | |                 |priključuje na obstoječe       |
|          | |                 |lokalno cestno omrežje, novi   |
|          | |                 |priključki na glavno cesto se  |
|          | |                 |ne urejajo. Uredi se oblikovno |
|          | |                 |poenoten kompleks, posebej na  |
|          | |                 |območju vzdolž glavne ceste.   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ČRS/2            |Na kmetijskem zemljišču        |
|          | |vas v okljuku    |severno od vasi se ohranja in  |
|          | |Klamferja        |razvija skupina kozolcev.      |
|          | |                 |Gradnja novih objektov je      |
|          | |                 |dopustna na zgornjem delu      |
|          | |                 |parcel v sklopu obstoječega    |
|          | |                 |naselja. V enoti je            |
|          | |                 |registrirano arheološko        |
|          | |                 |najdišče, zato se pred         |
|          | |                 |pridobitvijo gradbenega        |
|          | |                 |dovoljenja za novogradnje      |
|          | |                 |izvedejo predhodne arheološke  |
|          | |                 |raziskave. Vsi posegi morajo   |
|          | |                 |biti predhodno usklajeni s     |
|          | |                 |pristojno službo za varstvo    |
|          | |                 |kulturne dediščine.            |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ČRS/3-a in ČRS/3-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |b, zaselka       |                               |
|          | |zahodno od Težke |                               |
|          | |vode             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ČRS/4, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |vzhodno od       |                               |
|          | |Klamferja        |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ČRS/5-a, zaselek |Ni posebnih PIP.               |
|          | |ob cesti proti   |                               |
|          | |Stopičam         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|ČRS/5-b, domačija|Ni posebnih PIP.               |
|          | |ob cesti proti   |                               |
|          | |Stopičam         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ČRS/6 zaselek Pri|Na območju, kjer prevladuje    |
|          | |Malenšku         |suburbana pozidava (objekti    |
|          | |                 |bolj mestnega oblikovanja in   |
|          | |                 |večjih gabaritov), se ta lahko |
|          | |                 |nadaljuje in zapolnjuje.       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ČRS/7, zaselek   |Na območju, kjer prevladuje    |
|          | |zahodno od glavne|suburbana pozidava (objekti    |
|          | |ceste            |bolj mestnega oblikovanja in   |
|          | |                 |večjih gabaritov), se ta lahko |
|          | |                 |nadaljuje in zapolnjuje.       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|ČRS/8, cerkev sv.|Ni posebnih PIP.               |
|          | |Magdalene        |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Daljni Vrh|N|DAV/1, vas       |Oblikuje (stavbe vzporedno s   |
|          | |                 |plastnicami) in varuje se      |
|          | |                 |južni rob naselja, ki se strmo |
|          | |                 |spušča v dolino Bršljinskega   |
|          | |                 |potoka in je vizualno zelo     |
|          | |                 |izpostavljen, zagotovi se      |
|          | |                 |kvalitetno oblikovanje novega  |
|          | |                 |vstopa v naselje na vzhodu. Ob |
|          | |                 |kapelici se lahko oblikuje     |
|          | |                 |jedro vasi.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DAV/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Boršt            |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DAV/3, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Goli Vrh         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|DAV/4, domačija  |Ker se vsi objekti domačije    |
|          | |Žagar            |(mlina) nahajajo znotraj       |
|          | |                 |naravne vrednote, se posebno   |
|          | |                 |pozornost pri nadaljnjem       |
|          | |                 |urejanju območja posveti       |
|          | |                 |varstvu vodotoka, za katerega  |
|          | |                 |veljajo varstveni režimi za    |
|          | |                 |hidrološko naravno vrednoto.   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Dobovo    |N|DOB/1, vas       |Ohranja se strnjena gručasta   |
|          | |                 |zasnova vasi.                  |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Dolenja   |N|DOV/1, vas       |Na križišču se lahko oblikuje  |
|vas       | |                 |jedro vasi. Območje žage se    |
|          | |                 |ohrani v obstoječem obsegu. V  |
|          | |                 |primeru potrebe po prostorski  |
|          | |                 |širitvi se celotna dejavnost   |
|          | |                 |prestavi v gospodarsko cono. V |
|          | |                 |enoti je registrirano          |
|          | |                 |arheološko najdišče, zato se   |
|          | |                 |pred pridobitvijo gradbenega   |
|          | |                 |dovoljenja izvedejo predhodne  |
|          | |                 |arheološke raziskave. Vsi      |
|          | |                 |posegi morajo biti predhodno   |
|          | |                 |usklajeni s pristojno službo   |
|          | |                 |za varstvo kulturne dediščine. |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Dolenje   |N|DGR/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
|Grčevje   | |                 |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DGR/2, ribnik in |Na turističnorekreacijskem     |
|          | |rekreacijsko     |območju se dopustijo objekti   |
|          | |območje          |tradicionalne tipologije       |
|          | |                 |(arhitekturnega oblikovanja in |
|          | |                 |gabaritov) za najnujnejše      |
|          | |                 |vzdrževanje ribnika, vendar    |
|          | |                 |izven območja naravne          |
|          | |                 |vrednote. Upoštevajo se merila |
|          | |                 |in pogoji za oblikovanje, ki   |
|          | |                 |veljajo za območja SKs.        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DGR/3-a do DGR/3-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |c, zaselki       |                               |
|          | |Dolenjega Grčevja|                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Dolenje   |N|DKA/1, vas       |Ob kapelici se oblikuje jedro  |
|Kamenje   | |                 |vasi. Pri novogradnjah na      |
|          | |                 |severnem robu se kvalitetno    |
|          | |                 |oblikuje nov vstop v naselje.  |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|DKA/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Mokronog         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Dolenje   |N|DKR/1 vas, skupaj|Ker je naselje vizualno zelo   |
|Karteljevo| |z Gorenjim       |izpostavljeno, se pri          |
|          | |Karteljevim      |umeščanju in oblikovanju       |
|          | |                 |objektov posebna pozornost     |
|          | |                 |posveti ustrezni izrabi terena |
|          | |                 |(objekti vzdolžno s            |
|          | |                 |plastnicami), gabaritom,       |
|          | |                 |fasadam in materialom.         |
|          | |                 |Novogradnje in nadomestne      |
|          | |                 |gradnje stanovanjskih objektov |
|          | |                 |se ne umeščajo na robove vasi. |
|          | |                 |Ohranjajo se pogledi na        |
|          | |                 |cerkev, jugozahodno od nje se  |
|          | |                 |uredi parkirišče za potrebe    |
|          | |                 |cerkve in pokopališča, ne      |
|          | |                 |dopusti se umeščanje stavb.    |
|          | |                 |Stavba nekdanje šole se        |
|          | |                 |celovito obnovi, poleg         |
|          | |                 |stanovanjske namembnosti se ji |
|          | |                 |nameni javni program s         |
|          | |                 |področja turizma, skladno s    |
|          | |                 |smernicami za varovanje        |
|          | |                 |stavbne dediščine. Na delu     |
|          | |                 |območja te EUP velja           |
|          | |                 |Lokacijski načrt za avtocesto  |
|          | |                 |na odseku Hrastje–Lešnica      |
|          | |                 |(Uradni list RS, št. 16/03).   |
|          | |                 |Na delu območja te EUP, kjer   |
|          | |                 |velja DPN, se upoštevajo       |
|          | |                 |določila 2. odstavka 133.      |
|          | |                 |člena tega odloka (posebni PIP |
|          | |                 |za EUP na območju avtoceste).  |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DKR/1-X, med D.  |Predvideno celostno urejanje:  |
|          | |in G. Karteljevim|Uredijo se stanovanjske hiše   |
|          | |                 |podeželske tipologije. Ker je  |
|          | |                 |območje vizualno zelo          |
|          | |                 |izpostavljeno, se pri          |
|          | |                 |umeščanju in oblikovanju       |
|          | |                 |objektov posebno pozornost     |
|          | |                 |posveti ustrezni izrabi terena |
|          | |                 |(objekti vzdolžno s            |
|          | |                 |plastnicami), gabaritom,       |
|          | |                 |fasadam in materialom. Območje |
|          | |                 |se naveže na obstoječo lokalno |
|          | |                 |cesto z enim priključkom ali   |
|          | |                 |čim manjšim številom novih     |
|          | |                 |priključkov na ustreznih       |
|          | |                 |razdaljah. Pred pridobitvijo   |
|          | |                 |dovoljenja s področja graditve |
|          | |                 |objektov za naštete ureditve   |
|          | |                 |je treba izdelati strokovno    |
|          | |                 |prostorsko preveritev, ki jo   |
|          | |                 |potrdi MONM.                   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DKR/2, kmetija   |Območje z namensko rabo SKk je |
|          | |pri Dolenjem     |namenjeno za preselitev        |
|          | |Karteljevem      |kmetije s parc. št. 972/1,     |
|          | |                 |k.o. Zagorica.                 |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Dolenje   |N|DLA/1-a do DLA/1-|Na kmetijskem zemljišču        |
|Lakovnice | |d, vas (skupaj z |vzhodno od vasi se ohranja in  |
|          | |G. Lakovnicami in|razvija skupina kozolcev kot   |
|          | |Jamo)            |prepoznavnost te vasi.         |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DLA/1-X, med D.  |Predvideno celostno urejanje:  |
|          | |in G. Lakovnicami|z novogradnjami se ustvari     |
|          | |in Jamo          |urejena obcestna pozidava z    |
|          | |                 |ustreznim odmikom od lokalne   |
|          | |                 |ceste. Pred izdajo gradbenega  |
|          | |                 |dovoljenja za naštete ureditve |
|          | |                 |je treba izdelati celovite     |
|          | |                 |urbanistične, arhitekturne in  |
|          | |                 |krajinsko-arhitekturne         |
|          | |                 |strokovne rešitve, ki jih      |
|          | |                 |potrdi MONM.                   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Dolenji   |N|DSU/1-a in DSU/1-|Z novogradnjami in             |
|Suhadol   | |b, vas           |rekonstrukcijami se ohranja    |
|          | |                 |oziroma vzpostavlja ustrezen   |
|          | |                 |odmik od lokalne ceste. Na     |
|          | |                 |vzhodnem robu vasi se uredi    |
|          | |                 |vaško športno igrišče.         |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DSU/2, zaselek Za|Ni posebnih PIP.               |
|          | |Bečem            |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DSU/3, DSU/4,    |Ni posebnih PIP.               |
|          | |domačije med     |                               |
|          | |vasjo in zaselkom|                               |
|          | |Za Bečem         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|DSU/5, domačije  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |vzhodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Dolnja    |N|DTV/1-a do DTV/1-|Na območju, kjer prevladuje    |
|Težka Voda| |c, vas           |suburbana pozidava (objekti    |
|          | |                 |bolj mestnega oblikovanja in   |
|          | |                 |večjih gabaritov), se ta lahko |
|          | |                 |nadaljuje in zapolnjuje.       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DTV/1-X, pozidava|Predvideno celostno urejanje:  |
|          | |na jugu          |Predvidi se stanovanjska       |
|          | |                 |gradnja podeželskega naselja,  |
|          | |                 |ki se navezuje na obstoječo    |
|          | |                 |stanovanjsko gradnjo v tem     |
|          | |                 |delu naselja. Zagotovi se      |
|          | |                 |oblikovanje parcel in          |
|          | |                 |objektov, pri katerem bosta    |
|          | |                 |upoštevani morfologija in      |
|          | |                 |tipologija obstoječih objektov |
|          | |                 |v soseščini. Pred izdajo       |
|          | |                 |gradbenega dovoljenja za       |
|          | |                 |naštete ureditve je treba      |
|          | |                 |izdelati celovite              |
|          | |                 |urbanistične, arhitekturne in  |
|          | |                 |krajinsko-arhitekturne         |
|          | |                 |strokovne rešitve, ki jih      |
|          | |                 |potrdi MONM.                   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DTV/1-OPPN, OLN  |Občinski lokacijski načrt za   |
|          | |za rekonstrukcijo|rekonstrukcijo glavne ceste    |
|          | |G2-105/256       |G2-105/256 skozi Dolnjo Težko  |
|          | |                 |Vodo (Uradni list RS, št.      |
|          | |                 |77/06) – ostane v veljavi do   |
|          | |                 |preklica.                      |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Dolž      |N|DOL/1, vas       |Spodbuja se razvoj oskrbnih in |
|          | |                 |storitvenih dejavnosti. V      |
|          | |                 |strnjenem delu naselja se      |
|          | |                 |dopusti višje gabarite.        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DOL/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Greben           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DOL/3-a in DOL/3-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |b, zaselek       |                               |
|          | |Mrzlavka         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|DOL/4, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Pinkera          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|DOL/5, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Pušče-zahod      |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|DOL/6, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Pušče-vzhod      |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|DOL/7-a in DOL/7-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |b, objekti nad   |                               |
|          | |Pangrč Grmom     |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|DOL/8, cerkev Sv.|Ni posebnih PIP.               |
|          | |Miklavž          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|DOL/9, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Dragan           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|DOL/10-OPPN,     |Del lokacijskega načrta        |
|          | |lokalna cesta    |lokalna cesta Dolž–Pangrč Grm– |
|          | |Dolž – Gabrje    |Gabrje z avtobusno postajo     |
|          | |                 |Gabrje (Uradni list RS, 50/94, |
|          | |                 |38/99) – ostane v veljavi do   |
|          | |                 |preklica.                      |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Gabrje    |R|GAB/5, planinski |Upoštevajo se merila in pogoji |
|          | |dom Gospodična in|za oblikovanje, ki veljajo za  |
|          | |dom Elektra      |območja SKs. Kamp se ne        |
|          | |                 |dovoli. Ohranja se obstoječa   |
|          | |                 |namembnost (planinski dom) in  |
|          | |                 |obstoječa pozidava območja.    |
|          | |                 |Dopustijo se rekonstrukcija    |
|          | |                 |objektov in dozidave do 30%    |
|          | |                 |obstoječih tlorisnih gabaritov |
|          | |                 |in urejanje potrebnih zunanjih |
|          | |                 |ureditev. Ohranja in vzdržuje  |
|          | |                 |se območje studenca            |
|          | |                 |Gospodična, vsi posegi v to    |
|          | |                 |območje morajo biti podrejeni  |
|          | |                 |njegovi prezentaciji ter       |
|          | |                 |zagotavljanju njegovega        |
|          | |                 |pretoka in kakovosti vode.     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GAB/6, senik za  |Novi objekti se ne dopustijo.  |
|          | |krmo divjadi     |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GAB/7, zidanica  |Dopusti se ureditev zidanice,  |
|          | |severovzhodno od |skladno s pogoji za gradnjo    |
|          | |Hrušice          |zidanic v vinogradniških       |
|          | |                 |območjih, ne dopusti se        |
|          | |                 |ureditve stanovanjske hiše in  |
|          | |                 |drugih objektov.               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Golušnik  |N|GOL/1-a do GOL/1-|Jedro vasi se uredi na delu    |
|          | |d, zaselki       |vasi, imenovanem »Karlovci« –  |
|          | |Golušnik,        |kmetija »Rifelj karlovški«, ob |
|          | |Karlovci         |kapelici. Pri vidno            |
|          | |                 |izpostavljenih območjih se pri |
|          | |                 |umeščanju in oblikovanju       |
|          | |                 |objektov posebno pozornost     |
|          | |                 |posveti ustrezni izrabi terena |
|          | |                 |(objekti se postavijo vzdolžno |
|          | |                 |s plastnicami terena),         |
|          | |                 |gabaritom, fasadam in          |
|          | |                 |materialom.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Gorenje   |N|GGR/1-a in GGR/1-|Ni posebnih PIP.               |
|Grčevje   | |b, zaselka       |                               |
|          | |Gorenjega Grčevja|                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Gorenje   |R|GGR/1-c, zaselek |Ni posebnih PIP.               |
|Grčevje   | |Gorenjega Grčevja|                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Gorenje   |N|GKM/1-a in GKM/1-|Ob cerkvi se lahko oblikuje    |
|Kamence   | |b, vas           |jedro vasi. Pri umeščanju      |
|          | |                 |objektov se upošteva ponekod   |
|          | |                 |zelo strm teren in reliefne    |
|          | |                 |robove.                        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|GKM/2, zaselek   |Območje z namensko rabo SKk je |
|          | |severno od vasi  |namenjeno za preselitev        |
|          | |                 |kmetije s parc. št. 2445/3,    |
|          | |                 |2445/2, 2446, 2447, 2448, k.o. |
|          | |                 |Daljni Vrh.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|GKM/3-a in GKM/3-|Na območju z namensko rabo BT  |
|          | |b, zaselek       |je dopustna tudi dejavnost     |
|          | |Dobrava          |glasbene šole.                 |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GKM/4-a IN GKM/4-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |B, zaselka okoli |                               |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|GKM/4-c do GKM/4-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |d, zaselka okoli |                               |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GKM/5, zaselek ob|Na območju naravne vrednote ni |
|          | |Bršljinskem      |dopustno graditi stalnih       |
|          | |potoku           |objektov. Vse ureditve morajo  |
|          | |                 |biti v soglasju s pristojnima  |
|          | |                 |službama za varstvo narave in  |
|          | |                 |upravljanje z vodami.          |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GKM/6, zidanica  |Dopusti se ureditev zidanice   |
|          | |nad Daljnim Vrhom|skladno s pogoji za gradnjo    |
|          | |                 |zidanic v vinogradniških       |
|          | |                 |območjih, ne dopusti se        |
|          | |                 |ureditve stanovanjske hiše in  |
|          | |                 |drugih objektov.               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Gorenje   |N|GKA/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
|Kamenje   | |                 |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|GKA/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Andrušič         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|GKA/3, zaselek   |V zaselku je vodilni objekt    |
|          | |Sv. Duh          |cerkev sv. Duha; vsi posegi v  |
|          | |                 |prostor morajo biti podrejeni  |
|          | |                 |tej prostorski dominanti.      |
|          | |                 |Zaselek leži na arheološkem    |
|          | |                 |gradišču Sv. Duh, kar se       |
|          | |                 |upošteva pri vseh posegih v    |
|          | |                 |prostor.                       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GKA/4, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Pristava         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GKA/5, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Okoren           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GKA/6, grad      |Območje je namenjeno           |
|          | |Hmeljnik         |ohranjanju in prezentaciji     |
|          | |                 |kulturne dediščine gradu s     |
|          | |                 |pripadajočimi odprtimi         |
|          | |                 |prostori in se ureja skladno s |
|          | |                 |pogoji varstva KD ter          |
|          | |                 |konservatorskim načrtom.       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Gorenje   |N|DKR/1, vas       |Ker je naselje vizualno zelo   |
|Karteljevo| |(skupaj z        |izpostavljeno, se pri          |
|          | |Dolenjim         |umeščanju in oblikovanju       |
|          | |Karteljevim)     |objektov posebno pozornost     |
|          | |                 |posveti ustrezni izrabi terena |
|          | |                 |(objekti vzdolžno s            |
|          | |                 |plastnicami), gabaritom,       |
|          | |                 |fasadam in materialom. Območje |
|          | |                 |ob cerkvi (namenska raba CDv)  |
|          | |                 |se namenja za morebitno        |
|          | |                 |širitev pokopališča, ureditev  |
|          | |                 |parkirišča, poslovilnega       |
|          | |                 |objekta ipd.                   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GKR/1, zaselek   |Ker je zaselek vizualno zelo   |
|          | |Štreklje         |izpostavljen, se pri umeščanju |
|          | |                 |in oblikovanju objektov        |
|          | |                 |posebno pozornost posveti      |
|          | |                 |ustrezni izrabi terena         |
|          | |                 |(objekti se postavijo vzdolžno |
|          | |                 |s plastnicami terena),         |
|          | |                 |gabaritom, fasadam in          |
|          | |                 |materialom.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GKR/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Bartelj          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GKR/3, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Knežija          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GKR/4, domačija  |Ni posebnih PIP                |
|          | |Nemanič          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Gorenje   |N|GKN/1, vas       |Z novogradnjami se ohranja     |
|Kronovo   | |                 |oziroma vzpostavlja urejena    |
|          | |                 |obcestna pozidava. Na          |
|          | |                 |jugozahodnem delu območja      |
|          | |                 |centralnih dejavnosti zahodno  |
|          | |                 |od dovozne ceste je dopustna   |
|          | |                 |le gradnja pritličnih stavb za |
|          | |                 |potrebe pomožnih prostorov     |
|          | |                 |obstoječih dejavnosti.         |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GKN/2, zaselek   |Na delu zemljišč je            |
|          | |jugovzhodno od   |evidentirano poplavno območje, |
|          | |vasi             |zato se pri načrtovanju in     |
|          | |                 |gradnji upoštevajo določila    |
|          | |                 |PIP varstva pred naravnimi in  |
|          | |                 |drugimi nesrečami.             |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|GKN/3,           |Ni dopustno graditi stalnih    |
|          | |rekreacijsko     |objektov. Vse ureditve morajo  |
|          | |območje ob       |biti v soglasju s pristojnima  |
|          | |ribniku          |službama za varstvo narave in  |
|          | |                 |upravljanje z vodami.          |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Gorenje   |N|DLA/1-a do DLA/1-|Ni posebnih PIP.               |
|Lakovnice | |d, vas (skupaj z |                               |
|          | |Dolenjimi        |                               |
|          | |Lakovnicami in   |                               |
|          | |Jamo)            |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GLA/1, Padež     |Območje koče Padež se ohranja  |
|          | |                 |v obstoječem obsegu, možne so  |
|          | |                 |ureditve za potrebe lovske     |
|          | |                 |družine in /ali turizma in     |
|          | |                 |rekreacije.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GLA/2, Sv.       |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Florjan na       |                               |
|          | |Cerovcih         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Gorenje   |N|GMR/1, vas       |Ob križišču z znamenjem se     |
|Mraševo   | |                 |lahko oblikuje jedro vasi.     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|GMR/2, južni     |Ni posebnih PIP.               |
|          | |zaselek          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Gorenji   |N|GSU/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
|Suhadol   | |                 |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|GSU/2-a, zaselek |Ni posebnih PIP.               |
|          | |V Grabnu         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GSU/2-b, zaselek |Ni posebnih PIP.               |
|          | |V Grabnu         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GSU/3,           |Ni posebnih PIP.               |
|          | |dislocirana      |                               |
|          | |domačija zahodno |                               |
|          | |od vasi          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|GSU/4,           |Ni posebnih PIP.               |
|          | |dislocirana      |                               |
|          | |domačija južno od|                               |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|GSU/1-OPPN,      |Predviden OPPN za kompleksno   |
|          | |počitniško       |ureditev počitniškega naselja. |
|          | |naselje Kozarji  |Ne dopustijo se stanovanjski   |
|          | |                 |objekti. Objekti naj bodo      |
|          | |                 |usklajeno oblikovani in ne     |
|          | |                 |smejo biti previsoki ali       |
|          | |                 |preveliki – upoštevati je      |
|          | |                 |treba kakovostno avtohtono     |
|          | |                 |tipologijo objektov starega    |
|          | |                 |dela naselja Gorenji Suhadol   |
|          | |                 |ali pa zasnovati sodobno       |
|          | |                 |oblikovano območje. Obvezna je |
|          | |                 |pridobitev celovitih           |
|          | |                 |urbanističnih, arhitekturnih   |
|          | |                 |in krajinsko-arhitekturnih     |
|          | |                 |variantnih strokovnih rešitev. |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Gorenja   |N|GTV/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
|Težka Voda| |                 |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|GTV/1-OPPN,      |Predviden OPPN – z novo        |
|          | |pozidava na      |pozidavo se ohranja gručasta   |
|          | |severozahodu     |zasnova vasi, ohranjajo se     |
|          | |                 |vizure na cerkev sv. Urbana    |
|          | |                 |(pri kateri se lahko oblikuje  |
|          | |                 |jedro vasi), upoštevajo se     |
|          | |                 |smernice pristojne službe za   |
|          | |                 |varstvo kulturne dediščine ter |
|          | |                 |usmeritve glede varstva        |
|          | |                 |vodnega vira. Do uveljavitve   |
|          | |                 |OPPN so dopustna vzdrževalna   |
|          | |                 |dela, gradnja enostavnih in    |
|          | |                 |nezahtevnih objektov na        |
|          | |                 |gradbenih parcelah obstoječih  |
|          | |                 |stavb ter rekonstrukcije in    |
|          | |                 |rušitve obstoječih objektov.   |
|          | |                 |Dopustne so tudi novogradnje   |
|          | |                 |na gradbenih parcelah          |
|          | |                 |obstoječih objektov.           |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Gumberk   |N|GUM/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|GUM/2, Gumberk – |Dopustne so izključno že       |
|          | |vzhod            |obstoječe dejavnosti na tej    |
|          | |                 |lokaciji, ureditev parkirišč   |
|          | |                 |za tovornjake s servisom in    |
|          | |                 |spremljajočimi prostori.       |
|          | |                 |Območje se naveže na obstoječo |
|          | |                 |lokalno cesto, ki se           |
|          | |                 |rekonstruira, vključno s       |
|          | |                 |priključkom na regionalno      |
|          | |                 |cesto na Ratežu. Območje se    |
|          | |                 |ureja kot zaključena celota in |
|          | |                 |se ogradi. Na stiku območja z  |
|          | |                 |gozdom se oblikuje nov gozdni  |
|          | |                 |rob. Potrebni so omilitveni    |
|          | |                 |ukrepi za stanovanjsko območje |
|          | |                 |ob dostopni cesti in           |
|          | |                 |prilagoditev prometnega        |
|          | |                 |režima. Oblikovanje objektov   |
|          | |                 |in zunanje ureditve na območju |
|          | |                 |se prilagodijo vaškemu okolju. |
|          | |                 |Ne dopustijo se širitve        |
|          | |                 |dejavnosti v smislu povečanja  |
|          | |                 |objektov. V primeru potreb po  |
|          | |                 |širitvi se dejavnost v celoti  |
|          | |                 |preseli v gospodarsko cono, na |
|          | |                 |tem mestu pa se uredi vaškemu  |
|          | |                 |okolju prilagojena dejavnost   |
|          | |                 |in pozidava, ureditev jedra    |
|          | |                 |naselja s storitvenimi         |
|          | |                 |dejavnostmi in podobno.        |
|          | |                 |Dopusten je bencinski servis,  |
|          | |                 |namenjen lastni oskrbi z       |
|          | |                 |gorivom za dopustne            |
|          | |                 |dejavnosti.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Herinja   |N|HEV/1-a in HEV/1-|Ob kapelici se lahko oblikuje  |
|vas       | |b, vas           |jedro vasi.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|HEV/2-a in HEV/2-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |b, zaselek       |                               |
|          | |severovzhodno od |                               |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|HEV/3, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |južno od vasi    |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |O|HEV/4-OPPN,      |Predviden OPPN: območje se     |
|          | |Športno središče |navezuje na obstoječ dostop,   |
|          | |za motokros      |ki se ga rekonstruira. Uredi   |
|          | |                 |se steza za motokros, ki se    |
|          | |                 |spelje po obstoječem terenu,   |
|          | |                 |tako da ne bodo potrebna večja |
|          | |                 |preoblikovanja reliefa. Za vse |
|          | |                 |ureditve velja, da niso        |
|          | |                 |dopustne večje izravnave       |
|          | |                 |terena, ohranja se terasast    |
|          | |                 |značaj prostora. Za celotno    |
|          | |                 |območje se izdelajo celovite   |
|          | |                 |urbanistične, arhitekturne in  |
|          | |                 |krajinsko-arhitekturne         |
|          | |                 |strokovne rešitve ter          |
|          | |                 |upoštevajo omejitve v zvezi z  |
|          | |                 |varstvom pred hrupom v         |
|          | |                 |naravnem okolju.               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Hrib pri  |N|HRO/1, vas       |Ohranja oziroma vzpostavlja se |
|Orehku    | |                 |obcestna struktura vasi.       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|HRO/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Trenčev hrib     |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|HRO/3, Lejpov    |Spodbuja se revitalizacija in  |
|          | |mlin             |ustrezna izraba območij        |
|          | |                 |nekdanjih mlinov ob Klamferju. |
|          | |                 |Dopustne so rekonstrukcije     |
|          | |                 |obstoječih objektov.           |
|          | |                 |Novogradnje, ki bi posegale na |
|          | |                 |območje naravne vrednote, niso |
|          | |                 |dopustne. Dopustne so le tiste |
|          | |                 |ureditve, ki pomenijo          |
|          | |                 |vzpostavljanje prvotnega       |
|          | |                 |stanja (npr. rekonstrukcija in |
|          | |                 |vzdrževanje mlinščic in        |
|          | |                 |zapornic).                     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Hrušica   |N|HRU/1, vas       |Ob cerkvi in/ali ob kapelici   |
|          | |                 |na križišču se lahko oblikuje  |
|          | |                 |jedro vasi. S posegi na        |
|          | |                 |vzhodnem robu vasi se oblikuje |
|          | |                 |kvaliteten rob naselja. V      |
|          | |                 |zaledju vasi so dopustni le    |
|          | |                 |gospodarski in pomožni         |
|          | |                 |objekti, stanovanjske hiše pa  |
|          | |                 |le, če je omogočen neposreden  |
|          | |                 |javni dostop.                  |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|HRU/2, zaselek   |Ohranja oziroma vzpostavlja se |
|          | |Kosovci          |obcestna pozidava.             |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|HRU/3, zaselek   |Ohranja oziroma vzpostavlja se |
|          | |Jankoti in Mala  |obcestna pozidava.             |
|          | |Hrušica          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|HRU/4-a do HRU/4-|Spodbuja se revitalizacija in  |
|          | |c, Škafarjev,    |ustrezna izraba območij        |
|          | |Brulčev in Murnov|nekdanjih mlinov ob Klamferju. |
|          | |mlin             |Dopustne so rekonstrukcije     |
|          | |                 |obstoječih objektov.           |
|          | |                 |Novogradnje, ki bi posegale na |
|          | |                 |območje naravne vrednote, niso |
|          | |                 |dopustne. Dopustne so le tiste |
|          | |                 |ureditve, ki pomenijo          |
|          | |                 |vzpostavljanje prvotnega       |
|          | |                 |stanja (npr. rekonstrukcija in |
|          | |                 |vzdrževanje mlinščic in        |
|          | |                 |zapornic).                     |
|          | |                 |Brulčev mlin se kot spomeniško |
|          | |                 |izjemno pomemben objekt        |
|          | |                 |vključi v mrežo turistične     |
|          | |                 |ponudbe Gorjancev, posebna     |
|          | |                 |pozornost se nameni ohranitvi  |
|          | |                 |njegove mlinščice, vse v       |
|          | |                 |skladu s smernicami za varstvo |
|          | |                 |kulturne dediščine.            |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|HRU/5, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |vzhodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|HRU/6-a in HRU/6-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |b, zaselek Hrib  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|HRU/7, kmečki    |Dopusti se ureditev kmečkega   |
|          | |turizem          |turizma s prenočišči, ne       |
|          | |                 |dopusti se stalno bivanje in   |
|          | |                 |ne dopusti se kamp.            |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Hudo      |N|HUD/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Iglenik   |N|IGL/1, vas       |Ob znamenju na križišču se     |
|          | |                 |lahko oblikuje jedro vasi.     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|IGL/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Čardež           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|IGL/3, senik za  |Dopusti se postavitev objektov |
|          | |krmo divjadi     |za krmo živali (divjadi) ter   |
|          | |                 |sorodne ureditve, druge        |
|          | |                 |gradnje pa se ne dovolijo.     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|IGL/4, zaselek   |Omogoči se razvoj dejavnosti   |
|          | |Pri fabriki      |(pohodništvo, rekreacija na    |
|          | |                 |prostem, prenočišča, turizem   |
|          | |                 |ipd.) ter prezentacija ostalin |
|          | |                 |tehniške dediščine. Dopustna   |
|          | |                 |je obnova obstoječih objektov  |
|          | |                 |brez novogradenj (apartmajev,  |
|          | |                 |bungalovov, hotelov,           |
|          | |                 |počitniškega naselja ipd.) v   |
|          | |                 |soglasju s pristojnimi         |
|          | |                 |službami za varstvo kulturne   |
|          | |                 |dediščine, varstvo narave ter  |
|          | |                 |zavodom za gozdove.            |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Jama      |R|JAM/1, zaselek   |Na severozahodnem delu te EUP  |
|          | |Bertek           |se dopusti le postavitev       |
|          | |                 |gospodarskega objekta in ne    |
|          | |                 |stanovanjske hiše.             |
|          | |                 |Stanovanjska hiša se uredi v   |
|          | |                 |sklopu obstoječe (opuščene, v  |
|          | |                 |prenovi) domačije Bertek.      |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|JAM/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |severno od Agatne|                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|JAM/3, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Agatna           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Jelše pri |N|JEL/1, vas       |Na parceli številka 278, k.o.  |
|Otočcu    | |                 |Črešnjice, so dopustni oporni  |
|          | |                 |zidovi do višine največ 2 m.   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|JEL/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |severno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|JEL/3, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |severozahodno od |                               |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Jugorje   |N|JUG/1, vas       |Spodbujata se                  |
|          | |                 |turističnorekreativna ponudba  |
|          | |                 |in turizem na kmetiji v        |
|          | |                 |navezavi na planinarjenje in   |
|          | |                 |pohodništvo ter drugo          |
|          | |                 |rekreacijo v naravi na         |
|          | |                 |Gorjancih.                     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|JUG/2, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |vzhodno od       |                               |
|          | |Jugorja          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Jurna vas |N|JUV/1, vas       |Pri cerkvi se lahko oblikuje   |
|          | |                 |jedro vasi. Območje z namensko |
|          | |                 |rabo SKk je namenjeno za       |
|          | |                 |preselitev kmetije s parc. št. |
|          | |                 |1069/4, 1067/1, k.o.           |
|          | |                 |Lakovnice.                     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|JUV/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |zahodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|JUV/3, zaselek   |Dopusti se širitev obstoječe   |
|          | |jugozahodno od   |mizarske delavnice.            |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|JUV/4, kmetija   |Območje z namensko rabo SKk je |
|          | |severovzhodno od |namenjeno za preselitev        |
|          | |vasi             |kmetije s parc. št. 1694,      |
|          | |                 |1695/1, 1695/2, *75/1, 1348 in |
|          | |                 |1689, k.o. Lakovnice. Z        |
|          | |                 |vzpostavitvijo kmetije se      |
|          | |                 |sanira območje odprtega        |
|          | |                 |peskokopa.                     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|JUV/5-a in JUV/5-|Kozolci se ohranjajo.          |
|          | |b,               |                               |
|          | |kozolci zahodno  |                               |
|          | |od vasi          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|JUV/6, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |zahodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Konec     |N|KON/1, vas       |Stanovanjski objekti se        |
|          | |                 |umeščajo ob cesto, v zaledje   |
|          | |                 |pa le gospodarski in pomožni   |
|          | |                 |objekti. S prenovami,          |
|          | |                 |novogradnjami in drugimi       |
|          | |                 |gradnjami se kvalitetno        |
|          | |                 |oblikuje predvsem zahodni,     |
|          | |                 |vizualno izpostavljen rob      |
|          | |                 |vasi.                          |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|KON/2-a in KON/2-|Kozolci se ohranjajo.          |
|          | |b, kozolci južno |                               |
|          | |od vasi          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Koroška   |N|KOV/1, vas       |Na križišču v osrednjem delu   |
|vas       | |                 |vasi se lahko oblikuje jedro.  |
|          | |                 |Območje z namensko rabo ZS se  |
|          | |                 |uredi kot športno in otroško   |
|          | |                 |igrišče, parkovna ureditev     |
|          | |                 |ipd.                           |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|KOV/2-a do KOV/2-|Kozolec na KOV/2-c se ohranja. |
|          | |c,               |                               |
|          | |zaselki južno od |                               |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|KOV/3-a in KOV/3-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |b, zaselek ob    |                               |
|          | |glavni cesti     |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|KOV/4-a in KOV/4-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |b, zaselek južno |                               |
|          | |od Nove Gore     |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|KOV/5, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |južno od vasi ob |                               |
|          | |glavni cesti     |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|KOV/6-a in KOV/6-|Na območju z namensko rabo SKg |
|          | |b zaselek Nova   |so dopustne ureditve za rejo   |
|          | |Gora             |konj, hlevi, maneža, objekt za |
|          | |                 |spravilo krme ter spremljajoči |
|          | |                 |objekti (gnojišče, greznica    |
|          | |                 |ipd.).                         |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|KOV/7, kmetija   |Območje z namensko rabo SKk je |
|          | |severozahodno od |namenjeno za preselitev        |
|          | |vasi             |kmetije s parc. št. 1946/3,    |
|          | |                 |1946/2, 1948, k.o. Lakovnice.  |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|KOV/8-OPPN,      |Predviden OPPN: Uredijo se     |
|          | |Gostinsko        |centralni objekt z             |
|          | |turistični       |restavracijo, otroškim         |
|          | |kompleks Prepih  |igriščem in prenočitvenimi     |
|          | |                 |kapacitetami in servisi ter    |
|          | |                 |zunanje športne površine.      |
|          | |                 |Dopustna je tudi ureditev      |
|          | |                 |kampa. Zaradi lokacije na      |
|          | |                 |pobočju Gorjancev je treba     |
|          | |                 |zagotoviti posebej kakovostno  |
|          | |                 |arhitekturno oblikovanje in    |
|          | |                 |urejanje zunanjih površin.     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Koti      |N|KOT/1-a do KOT/1-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |d, zaselki Kotov |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Križe     |N|KRI/1-a do KRI/1-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |c, vas           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|KRI/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |zahodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|KRI/3, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Cimermančič      |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Kuzarjev  |N|KUK/1, vas       |Na severovzhodnem delu te EUP, |
|Kal       | |                 |in sicer na parc. št. 3102/2,  |
|          | |                 |481/2 -del, 481/1-del, 487/1-  |
|          | |                 |del, 483-del, vse k.o. Prečna, |
|          | |                 |se dopusti postavitev le       |
|          | |                 |kmetijskih stavb.              |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|KUK/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |zahodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|KUK/3-X, selitev |Predvideno celostno urejanje:  |
|          | |žage iz Kamenc   |Uredi se območje za selitev    |
|          | |                 |žage iz območja strnjenega     |
|          | |                 |naselja. Ob Mirnopeški cesti   |
|          | |                 |se zagotovi ohranitev gozdnega |
|          | |                 |pasu, da objekti ne bodo vidni |
|          | |                 |s te ceste. Pred izdajo        |
|          | |                 |gradbenega dovoljenja za       |
|          | |                 |naštete ureditve se izdelajo   |
|          | |                 |celovite urbanistične,         |
|          | |                 |arhitekturne in krajinsko-     |
|          | |                 |arhitekturne strokovne         |
|          | |                 |rešitve, ki jih potrdi MONM.   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Laze      |N|LAZ/1, vas       |Ohranja se obcestna struktura  |
|          | |                 |pozidave. Ohranjajo se vizure  |
|          | |                 |na cerkev sv. Matije. Na nova  |
|          | |                 |stavbna zemljišča se poleg     |
|          | |                 |stanovanjskih hiš prioritetno  |
|          | |                 |umeščajo dejavnosti, povezane  |
|          | |                 |s kmetijstvom in turizmom.     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|LAZ/2, žaga      |Dopustne so ureditve in        |
|          | |                 |gradnje za potrebe razvoja     |
|          | |                 |žage in za proizvodnjo lesnih  |
|          | |                 |izdelkov oziroma predelavo     |
|          | |                 |lesa in skladiščenje. Dopustna |
|          | |                 |je tudi gradnja objektov za    |
|          | |                 |soproizvodnjo toplote in       |
|          | |                 |elektrike (kogeneracija).      |
|          | |                 |Kompleks se z vizualno bariero |
|          | |                 |(visoka zasaditev, nepozidan   |
|          | |                 |pas) loči od vasi ter od       |
|          | |                 |regionalne ceste. Na območju   |
|          | |                 |se dopusti tudi ureditev       |
|          | |                 |trgovine, povezane s predelavo |
|          | |                 |lesa in bivanje, ki pa naj bo  |
|          | |                 |podrejeno žagi oziroma lesni   |
|          | |                 |dejavnosti.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|LAZ/3, kmetija   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |pri Gornjih Lazah|                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|LAZ/4, gozdarska |Dopustne so ureditve za        |
|          | |koča Radoha      |potrebe gozdarske in lovske    |
|          | |                 |dejavnosti (prireditve na      |
|          | |                 |prostem ipd.).                 |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Leskovec  |N|LES/1, vas       |Jedro vasi se lahko ureja ob   |
|          | |                 |kapelici. Za območje           |
|          | |                 |naselbinske dediščine se       |
|          | |                 |pripravi načrt delne prenove.  |
|          | |                 |Območje ali del območja se     |
|          | |                 |lahko ureja tudi z OPPN, če je |
|          | |                 |za območje urejanja            |
|          | |                 |pripravljen konservatorski     |
|          | |                 |načrt.                         |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |O|LES/1-OPPN,      |Lokacijski načrt Center za     |
|          | |Center za        |ravnanje z odpadki Dolenjske   |
|          | |ravnanje z       |(Uradni list RS, št. 92/99 in  |
|          | |odpadki Dolenjske|63/00) – ostane v veljavi do   |
|          | |                 |preklica.                      |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Lešnica   |N|LEŠ/1, vas       |Jedro vasi se lahko ureja ob   |
|          | |                 |kapelici na severozahodnem     |
|          | |                 |delu vasi. Na stavbnih         |
|          | |                 |zemljiščih na strmih pobočjih  |
|          | |                 |nad Krko niso dopustne         |
|          | |                 |izravnave terena in graditve   |
|          | |                 |novih objektov.                |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Lutrško   |N|LUS/1, vas       |Jedro vasi se lahko ureja ob   |
|selo      | |                 |kapelici na križišču. Na       |
|          | |                 |območju, kjer prevladuje       |
|          | |                 |suburbana pozidava (objekti    |
|          | |                 |bolj mestnega oblikovanja in   |
|          | |                 |večjih gabaritov), se ta lahko |
|          | |                 |nadaljuje in zapolnjuje.       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|LUS/2-a do LUS/2-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |b, zaselka južno |                               |
|          | |od vasi          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|LUS/3, športno   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |rekreacijsko     |                               |
|          | |območje          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|LUS/4, kmetija   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Selak            |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|LUS/5, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |jugovzhodno od   |                               |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|LUS/6, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Kij              |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Male      |N|MBR/1-a in MBR/1-|Ni posebnih PIP.               |
|Brusnice  | |b, vas           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|MBR/1-c, del RC  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Velike Brusnice– |                               |
|          | |Ratež            |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|MBR/2, smučišče  |Uredi se smučišče. Dopustna je |
|          | |                 |gradnja žičniških naprav in    |
|          | |                 |spremljajočih objektov za      |
|          | |                 |obratovanje smučišča. V        |
|          | |                 |spodnjem delu ob dostopni poti |
|          | |                 |se lahko uredijo začasna       |
|          | |                 |parkirišča, tako da se omogoča |
|          | |                 |nadaljnja kmetijska raba       |
|          | |                 |zemljišč izven smučarske       |
|          | |                 |sezone.                        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|MBR/3, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Jeriček          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Mali      |N|MCE/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
|Cerovec   | |                 |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Mali      |N|MOR/1, vas       |Ob cerkvi oziroma med cerkvijo |
|Orehek    | |                 |in obvozno cesto se lahko      |
|          | |                 |oblikuje jedro vasi. Ohranjajo |
|          | |                 |se kvalitetni pogledi na       |
|          | |                 |cerkev.                        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Mali      |N|MPO/1-a in MPO/1-|Ob kapelici se lahko oblikuje  |
|Podljuben | |b, vas           |jedro vasi.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|MPO/2, gasilski  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |dom              |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Mihovec   |N|MIH/1, vas       |Ob kapelici se lahko oblikuje  |
|          | |                 |jedro vasi. Z zapolnitvami na  |
|          | |                 |jugu se oblikujeta južni rob   |
|          | |                 |in vstop v vas.                |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|MIH/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Pod Mihovcem     |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Novo mesto|R|NM/26, skladišče |Območje skladišča se ohranja v |
|          | |eksplozivnih     |sedanji namembnosti in         |
|          | |snovi Poganci    |velikosti in se ureja ter      |
|          | |                 |vzdržuje skladno s pogoji      |
|          | |                 |rudarske inšpekcije in z       |
|          | |                 |upravnim dovoljenjem za        |
|          | |                 |obratovanje objekta.           |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|NM/27, Poganški  |V območju izključne rabe       |
|          | |Boršt – območje  |prostora za potrebe obrambe so |
|          | |za potrebe       |skladno s prostorsko           |
|          | |obrambe          |zakonodajo in zakonodajo na    |
|          | |                 |področju graditve dovoljene    |
|          | |                 |prostorske ureditve ter        |
|          | |                 |gradnja objektov za potrebe    |
|          | |                 |obrambe (gradnja novih         |
|          | |                 |objektov, rekonstrukcije       |
|          | |                 |objektov in odstranitev        |
|          | |                 |objektov) ter ostale ureditve  |
|          | |                 |za potrebe obrambe ne glede na |
|          | |                 |vrsto objektov glede na        |
|          | |                 |zahtevnost.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Otočec    |R|OTO/7, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Prapreče         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|OTO/9, vzhodni   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |zaselek Lešnice  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|OTO/10, del      |Za območje z namensko rabo BT  |
|          | |kompleksa Kremen |se smiselno uporabljajo PIP za |
|          | |in del kompleksa |lokacijski načrt Učno-razvojni |
|          | |ob igrišču za    |center za krajino in šport –   |
|          | |golf             |golf Otočec. Za območje z      |
|          | |                 |namensko rabo IG ni posebnih   |
|          | |                 |PIP.                           |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Paha      |N|PAH/1, vas       |Jedro vasi se lahko uredi na   |
|          | |                 |križišču cest.                 |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PAH/2-a, zaselek |Ni posebnih PIP.               |
|          | |ob vasi          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|PAH/2-b, zaselek |Ni posebnih PIP.               |
|          | |ob vasi          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Pangrč Grm|N|PAG/1-a in PAG/1-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |b, vas zahodno od|                               |
|          | |Soupota          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PAG/2-a in PAG/2-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |b, vas vzhodno od|                               |
|          | |Soupota          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PAG/2-c-OPPN,    |Del lokacijskega načrta        |
|          | |lokalna cesta    |lokalna cesta Dolž–Pangrč Grm– |
|          | |Dolž – Gabrje    |Gabrje z avtobusno postajo     |
|          | |                 |Gabrje (Uradni list RS, 50/94, |
|          | |                 |38/99) – ostane v veljavi do   |
|          | |                 |preklica.                      |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PAG/3, travnato  |Stavbe niso dopustne, prostor  |
|          | |športno igrišče  |se ohranja kot travnata        |
|          | |                 |površina, namenjena športu in  |
|          | |                 |skladno s pogoji pristojne     |
|          | |                 |službe za varstvo narave.      |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|PAG/4, kozolci   |Kozolci se ohranjajo.          |
|          | |južno od vasi    |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|PAG/5-a in PAG/5-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |b, zaselki južno |                               |
|          | |od vasi          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |O|PAG/6-OPPN-a in  |Del lokacijskega načrta        |
|          | |PAG/6-OPPN-b,    |lokalna cesta Dolž–Pangrč Grm– |
|          | |lokalna cesta    |Gabrje z avtobusno postajo     |
|          | |Dolž – Gabrje    |Gabrje (Uradni list RS, 50/94, |
|          | |                 |38/99) – ostane v veljavi do   |
|          | |                 |preklica.                      |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Petane    |N|PET/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PET/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |zahodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PET/3, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Petanec          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PET/4,           |Ni posebnih PIP.               |
|          | |dislocirana      |                               |
|          | |domačija južno od|                               |
|          | |Petanca          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Petelinjek|N|PEL/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PEL/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |severno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PEL/3, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |južno od         |                               |
|          | |Blatnikov        |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PEL/4, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Blatniki         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PEL/5, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Nova Gora        |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Plemberk  |N|PLE/1-a in PLE/1-|Ohranja se gručasta zasnova    |
|          | |b, vas           |pozidave.                      |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Podgrad   |N|POD/1, vas       |Spodbuja se razvoj             |
|          | |                 |storitvenih, oskrbnih          |
|          | |                 |dejavnosti in javnih funkcij.  |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|POD/2-OPPN,      |Predviden OPPN za kompleksno   |
|          | |apartmajsko      |ureditev – rekreacijsko        |
|          | |naselje Kamnolom |območje in turistično-         |
|          | |                 |apartmajsko naselje, lahko v   |
|          | |                 |kombinaciji z gostinskimi      |
|          | |                 |objekti. Ne dovoli se stalno   |
|          | |                 |ali počitniško bivanje.        |
|          | |                 |Objekti naj bodo usklajeno     |
|          | |                 |oblikovani in ne smejo biti    |
|          | |                 |previsoki ali preveliki –      |
|          | |                 |upoštevati je treba kakovostno |
|          | |                 |avtohtono tipologijo objektov  |
|          | |                 |starega dela naselja Podgrad   |
|          | |                 |ali pa zasnovati sodobno       |
|          | |                 |oblikovano območje. Načrtuje   |
|          | |                 |se celovita sanacija           |
|          | |                 |kamnoloma. Dopustna je         |
|          | |                 |vzpostavitev muzeja na prostem |
|          | |                 |tipa »skansen«, v katerega se  |
|          | |                 |prestavijo avtohtone stavbe z  |
|          | |                 |območja Gorjancev in bližnje   |
|          | |                 |okolice.                       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|POD/3, Mehovski  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |grad             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|POD/4, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |zahodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|POD/5, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |južno od vasi    |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Potov Vrh |N|POV/1-a do POV/1-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |c, vas           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Prečna    |N|PRE/1, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |severozahodno od |                               |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PRE/2-a do PRE/2-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |d, zaselki Marofa|                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|PRE/3, ruševine  |Dopustne so ureditve v zvezi s |
|          | |gradu Luknja     |prezentacijo kulturne          |
|          | |                 |dediščine, skladno s           |
|          | |                 |smernicami pristojnih služb za |
|          | |                 |varstvo narave, kulturne       |
|          | |                 |dediščine in gozdov.           |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|PRE/4, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |nad Marofom      |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|PRE/5, območje   |Zagotovi se prenova objektov,  |
|          | |nekdanje žage    |dopusti se bivanje in          |
|          | |                 |prezentacija tehniške          |
|          | |                 |dediščine. Zaradi              |
|          | |                 |občutljivosti in               |
|          | |                 |naravovarstvene vrednosti      |
|          | |                 |prostora (območje NS Luknja)   |
|          | |                 |se na območju nekdanje žage    |
|          | |                 |dopusti prezentacija nekdanje  |
|          | |                 |dejavnosti v obstoječih        |
|          | |                 |objektih (zasebni muzej).      |
|          | |                 |Obujanje njene gospodarske     |
|          | |                 |izrabe ni smiselno. Na območju |
|          | |                 |so dopustne le rekonstrukcije  |
|          | |                 |obstoječih objektov.           |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|PRE/6,           |Dopustne so ureditve za        |
|          | |ribogojnica      |potrebe ribogojnice. Urediti   |
|          | |                 |je treba ustrezno dostopnost   |
|          | |                 |in celovito prezentacijo       |
|          | |                 |kulturnega spomenika v         |
|          | |                 |prostorskem kontekstu izjemnih |
|          | |                 |naravnih danosti (ki je zdaj   |
|          | |                 |onemogočena zaradi dejavnosti  |
|          | |                 |ribogojnice). Dejavnost        |
|          | |                 |ribogojnice se izvaja v        |
|          | |                 |obstoječih objektih in obsegu, |
|          | |                 |brez dodatnih poseganj v       |
|          | |                 |naravovarstveno občutljiv      |
|          | |                 |prostor (NS Luknja).           |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Pristava  |N|PRI/1, Gornja    |Ob kapelici in križišču se     |
|          | |Pristava         |oblikuje jedro vasi.           |
|          | |                 |Kvaliteten in vidno zelo       |
|          | |                 |izpostavljen severni rob vasi  |
|          | |                 |se ohranja – v tem delu se     |
|          | |                 |dopustijo le objekti enakih,   |
|          | |                 |manjših (nižjih) gabaritov in  |
|          | |                 |temnejših (zemeljskih)         |
|          | |                 |fasadnih barv.                 |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PRI/2, Dolnja    |Kvaliteten in vidno zelo       |
|          | |Pristava         |izpostavljen severni rob vasi  |
|          | |                 |se ohranja – v tem delu se     |
|          | |                 |dopustijo le objekti enakih,   |
|          | |                 |manjših (nižjih) gabaritov in  |
|          | |                 |temnejših (zemeljskih)         |
|          | |                 |fasadnih barv.                 |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PRI/3, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |severovzhodno od |                               |
|          | |Gornje Pristave  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|PRI/4, kozolci   |Kozolci se ohranjajo.          |
|          | |jugovzhodno od G.|                               |
|          | |Pristave         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|PRI/5-a do PRI/5-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |d, zaselki južno |                               |
|          | |od vasi          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Rajnovšče |N|RAJ/1, vas       |Ob znamenju na križišču se     |
|          | |                 |lahko oblikuje jedro vasi.     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |O|RAJ/2, center za |Območje zbirnega centra za     |
|          | |zbiranje in      |zbiranje in predelavo          |
|          | |predelavo        |gradbenih odpadkov obsega      |
|          | |gradbenih        |površine za zbiranje,          |
|          | |odpadkov         |predelavo odpadkov, vključno s |
|          | |Rajnovšče        |pripravo za njihovo ponovno    |
|          | |                 |uporabo, skladiščenje          |
|          | |                 |recikliranih gradbenih         |
|          | |                 |materialov in manipulativne    |
|          | |                 |površine. Predvidena ureditev  |
|          | |                 |mora upoštevati variantne      |
|          | |                 |poteke trase 3. razvojne osi,  |
|          | |                 |ki so predvidene v neposredni  |
|          | |                 |bližini. Objekti centra se     |
|          | |                 |locirajo izven neposrednega    |
|          | |                 |koridorja ceste. Ureditev      |
|          | |                 |območja centra se mora         |
|          | |                 |prostorsko prilagoditi         |
|          | |                 |izbranemu koridorju te ceste.  |
|          | |                 |Območje se preko gozdne ceste  |
|          | |                 |priključuje na državno cestno  |
|          | |                 |omrežje. Pri gradnji in        |
|          | |                 |obratovanju centra je zaradi   |
|          | |                 |neposredne bližine hidrološke  |
|          | |                 |naravne vrednote – potok       |
|          | |                 |Petelinec – treba upoštevati   |
|          | |                 |varstvene usmeritve za         |
|          | |                 |ohranjanje narave. Za območje  |
|          | |                 |primarne namenske rabe v tej   |
|          | |                 |EUP se dopusti izboljšava      |
|          | |                 |ekološkega stanja tal z vnosom |
|          | |                 |zemeljskih izkopov in umetno   |
|          | |                 |pripravljenih zemljin v        |
|          | |                 |obsegu, ki ga dopušča režim    |
|          | |                 |varstva naravne vrednote ter   |
|          | |                 |ureditve načrtovane 3.         |
|          | |                 |razvojne osi.                  |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Rakovnik  |N|RAK/1, vas       |Ob znamenju na križišču se     |
|pri Birčni| |                 |lahko oblikuje jedro vasi.     |
|vas       | |                 |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|RAK/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |severno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|RAK/3, kozolci   |Novih stavb, razen kozolcev,   |
|          | |vzhodno od vasi  |ni dopustno graditi. Kozolci   |
|          | |                 |se ohranjajo in obnavljajo.    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Ratež     |N|RAT/1, vas       |Večja širitev stanovanjske     |
|          | |                 |pozidave na severovzhodnem     |
|          | |                 |delu naselja se pozida v       |
|          | |                 |vrstah tako, da bodo dostopi   |
|          | |                 |do objektov urejeni iz         |
|          | |                 |obstoječe javne poti, pri      |
|          | |                 |čemer se upošteva ustrezen     |
|          | |                 |odmik od regionalne ceste      |
|          | |                 |(zeleni pas – zasaditev).      |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|RAT/2, zaselki   |Ni posebnih PIP. Nove stavbe   |
|          | |Nosan,           |se ne smejo približati potoku  |
|          | |Štefalc in Ravbar|bolj, kot so od njega          |
|          | |                 |odmaknjene obstoječe stavbe.   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|RAT/3, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Goštin           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|RAT/4, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Erjavec          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|RAT/5, zaselek   |Na območju naravne vrednote    |
|          | |Prihod           |(potok) niso dopustne nove     |
|          | |                 |gradnje in druge ureditve,     |
|          | |                 |razen na objektu mlina, ki je  |
|          | |                 |sestavni del vodotoka. Vsi     |
|          | |                 |posegi se izvajajo v soglasju  |
|          | |                 |s pristojnim zavodom za        |
|          | |                 |varstvo narave.                |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|RAT/6, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |severozahodno od |                               |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|RAT/7-OPPN,      |Predviden OPPN – dopustne so   |
|          | |bencinski servis |dejavnosti: bencinski servis s |
|          | |Ratež            |pralnico in okrepčevalnico     |
|          | |                 |ipd., ne dopusti se servisna   |
|          | |                 |baza. Prouči se možnost        |
|          | |                 |parkirišča za tovornjake, ki   |
|          | |                 |bi moralo biti v pogledih z    |
|          | |                 |regionalne ceste zakrito s     |
|          | |                 |pasom gozda oziroma visoke     |
|          | |                 |vegetacije. Na to parkirišče   |
|          | |                 |se preselijo posamezna manjša  |
|          | |                 |obstoječa parkirišča v širši   |
|          | |                 |okolici.                       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|RAT/8, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |vzhodno od Rateža|                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Sela pri  |N|SRA/1-a in SRA/1-|Jedro naselja se lahko         |
|Ratežu    | |b, vas           |oblikuje v osrednjem delu na   |
|          | |                 |križišču poti.                 |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|SRA/2, zaselek ob|Ni posebnih PIP.               |
|          | |Rateškem potoku  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|SRA/3, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Turk             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Sela pri  |N|SZV/1, vas       |Ob znamenju v križišču se      |
|Zajčjem   | |                 |lahko oblikuje jedro vasi.     |
|Vrhu      | |                 |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Sela pri  |N|SŠT/1, vas       |V enoti je registrirano        |
|Štravberku| |                 |arheološko najdišče, zato se   |
|          | |                 |pred pridobitvijo gradbenega   |
|          | |                 |dovoljenja za novogradnje      |
|          | |                 |izvedejo predhodne arheološke  |
|          | |                 |raziskave. Vsi posegi morajo   |
|          | |                 |biti predhodno usklajeni s     |
|          | |                 |pristojno službo za varstvo    |
|          | |                 |kulturne dediščine.            |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|SŠT/2, zaselek   |V enoti je registrirano        |
|          | |Vešče            |arheološko najdišče, zato se   |
|          | |                 |pred pridobitvijo gradbenega   |
|          | |                 |dovoljenja za novogradnje      |
|          | |                 |izvedejo predhodne arheološke  |
|          | |                 |raziskave. Vsi posegi morajo   |
|          | |                 |biti predhodno usklajeni s     |
|          | |                 |pristojno službo za varstvo    |
|          | |                 |kulturne dediščine.            |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Sevno     |N|SEV/1, SEV/3,    |Ob kapelici na križišču se     |
|          | |SEV/4, SEV/5 vas |oblikuje jedro vasi. Pri vidno |
|          | |                 |izpostavljenih območjih se pri |
|          | |                 |umeščanju in oblikovanju       |
|          | |                 |objektov posebno pozornost     |
|          | |                 |posveti ustrezni izrabi terena |
|          | |                 |(objekti se postavijo vzdolžno |
|          | |                 |s plastnicami terena),         |
|          | |                 |gabaritom, fasadam in          |
|          | |                 |materialom.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|SEV/2, območje   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |kmetijske        |                               |
|          | |proizvodnje      |                               |
|          | |Bajnof           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Suhor     |N|SUH/1-a do SUH/1-|Obsežno neurejeno odlagališče  |
|          | |g, zaselki       |starih avtomobilov se sanira   |
|          | |Suhorja          |(odstrani se avtomobile in     |
|          | |                 |vzpostavi prvotno stanje).     |
|          | |                 |Obstoječa stanovanjska         |
|          | |                 |pozidava vzhodno od vasi       |
|          | |                 |(Lukenjska gora) se lahko      |
|          | |                 |zapolni le v pasu ob cesti.    |
|          | |                 |Gre za vidno izpostavljeno     |
|          | |                 |lego, zato se pri umeščanju in |
|          | |                 |oblikovanju objektov posebno   |
|          | |                 |pozornost posveti ustrezni     |
|          | |                 |izrabi terena (objekti se      |
|          | |                 |postavijo vzdolžno s           |
|          | |                 |plastnicami terena),           |
|          | |                 |gabaritom, fasadam in          |
|          | |                 |materialom. Novi objekti ne    |
|          | |                 |smejo presegati višine delno   |
|          | |                 |vkopana klet in pritličje.     |
|          | |                 |Del zemljiške parcele 381 in   |
|          | |                 |zemljiška parcela 382, obe     |
|          | |                 |k.o. Prečna, sta območje možne |
|          | |                 |izključne rabe za obrambne     |
|          | |                 |potrebe in se v primeru        |
|          | |                 |izrednega ali vojnega stanja   |
|          | |                 |lahko uporabita za obrambne    |
|          | |                 |potrebe, v miru pa za          |
|          | |                 |usposabljanje vojske.          |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Srednje   |R|SGR/1-a, sv.     |Jedro naselja se lahko         |
|Grčevje   | |Jurij            |oblikuje ob cerkvi sv. Jurija  |
|          | |                 |in domu konjeniškega društva.  |
|          | |                 |Pri tem se zagotavlja takšno   |
|          | |                 |oblikovanje vseh objektov in   |
|          | |                 |ureditev, da je podrejeno      |
|          | |                 |kulturni dediščini – cerkvi.   |
|          | |                 |Kapelica se ohranja.           |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|SGR/1-b in SGR/1-|Pri vidno izpostavljenih       |
|          | |g, domačiji      |območjih se pri umeščanju in   |
|          | |Srednjega Grčevja|oblikovanju objektov posebno   |
|          | |                 |pozornost posveti ustrezni     |
|          | |                 |izrabi terena (objekti se      |
|          | |                 |postavijo vzdolžno s           |
|          | |                 |plastnicami terena),           |
|          | |                 |gabaritom, fasadam in          |
|          | |                 |materialom.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|SGR/1-c do SGR/1-|Pri vidno izpostavljenih       |
|          | |f ter SGR/1-h in |območjih se pri umeščanju in   |
|          | |SGR/1-i domačije |oblikovanju objektov posebno   |
|          | |Srednjega Grčevja|pozornost posveti ustrezni     |
|          | |                 |izrabi terena (objekti se      |
|          | |                 |postavijo vzdolžno s           |
|          | |                 |plastnicami terena),           |
|          | |                 |gabaritom, fasadam in          |
|          | |                 |materialom.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Stranska  |N|STV/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
|vas       | |                 |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|STV/2, zaselek   |Ohranjajo se vizure na cerkev  |
|          | |Sv. Miklavž      |sv. Miklavža, ob njej se lahko |
|          | |                 |oblikuje jedro zaselka.        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|STV/3, zaselek   |Dejavnost na koncu niza        |
|          | |Draga            |stanovanjskih hiš se razvija   |
|          | |                 |le do obsega, ko ne bo moteč   |
|          | |                 |neposredni okolici.            |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|STV/4, zaselek   |Spodbuja se razvoj javnih      |
|          | |Ruperčvrh        |funkcij dejavnosti.            |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|STV/5, romsko    |Romsko naselje se z zeleno     |
|          | |naselje Ruperčvrh|bariero loči od zaselka        |
|          | |                 |Ruperčvrh na jugu. UN na tem   |
|          | |                 |območju se razveljavi, območje |
|          | |                 |se ureja s PIP in se razširi   |
|          | |                 |na vzhod – objekti se          |
|          | |                 |postavijo vzporedno z linijo   |
|          | |                 |interne ceste in obstoječimi   |
|          | |                 |objekti                        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|STV/6, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Majkež           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|STV/6-OPPN,      |Predviden OPPN: vinogradniško  |
|          | |Kremenjak        |območje se opredeli kot        |
|          | |                 |območje novega naselja.        |
|          | |                 |Dopusti se ruralni tip         |
|          | |                 |stanovanjske pozidave, objekti |
|          | |                 |naj bodo po oblikovanju        |
|          | |                 |usklajeni s tradicionalno      |
|          | |                 |vinogradniško gradnjo. Ohranja |
|          | |                 |in nadaljuje se obcestna       |
|          | |                 |pozidava. Ker je območje vidno |
|          | |                 |izpostavljeno, je pri          |
|          | |                 |umeščanju in oblikovanju       |
|          | |                 |objektov potrebno posebno      |
|          | |                 |pozornost posvetiti ustrezni   |
|          | |                 |izrabi terena, gabaritom,      |
|          | |                 |fasadam in materialom. Med     |
|          | |                 |posameznimi linijami obcestne  |
|          | |                 |stanovanjske pozidave se       |
|          | |                 |ohranjajo nepozidana območja   |
|          | |                 |(vinogradi, sadovnjaki).       |
|          | |                 |Obvezna je pridobitev          |
|          | |                 |celovitih urbanističnih,       |
|          | |                 |arhitekturnih in krajinsko-    |
|          | |                 |arhitekturnih strokovnih       |
|          | |                 |rešitev. Do uveljavitve OPPN   |
|          | |                 |so dopustna vzdrževalna dela,  |
|          | |                 |gradnja enostavnih in          |
|          | |                 |nezahtevnih objektov na        |
|          | |                 |gradbenih parcelah obstoječih  |
|          | |                 |stavb ter rekonstrukcije in    |
|          | |                 |rušitve obstoječih objektov.   |
|          | |                 |Dopustne so tudi novogradnje   |
|          | |                 |na gradbenih parcelah          |
|          | |                 |obstoječih objektov.           |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|STV/7, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |zahodno od Drage |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          | |STV/8, gasilski  |Na tem območju se lahko        |
|          | |dom              |razvije jedro vasi.            |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|STV/9, STV/10,   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |STV/11,          |                               |
|          | |domačije Z od    |                               |
|          | |Miklavža         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|STV/12, STV/13,  |V enoti je registrirano        |
|          | |domačiji Okljuk  |arheološko najdišče, zato se   |
|          | |                 |pred pridobitvijo gradbenega   |
|          | |                 |dovoljenja za novogradnje      |
|          | |                 |izvedejo predhodne arheološke  |
|          | |                 |raziskave. Vsi posegi morajo   |
|          | |                 |biti predhodno usklajeni s     |
|          | |                 |pristojno službo za varstvo    |
|          | |                 |kulturne dediščine.            |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|STV/14, zaselek  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Petelinšek       |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |O|STV/15, Obora    |Območje obore se ureja kot     |
|          | |severno od       |turistična točka z             |
|          | |Ruperčvrha       |izobraževalnimi programi.      |
|          | |                 |Dopustna je postavitev         |
|          | |                 |brunarice in pomožnega objekta |
|          | |                 |za krmo in orodje,             |
|          | |                 |transparentnih žičnih ograj,   |
|          | |                 |območje se komunalno opremi.   |
|          | |                 |Uredijo se parkirne površine.  |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|STV/16, domačija |Na stavbnem zemljišču na       |
|          | |med Drago in     |območju kulturnega spomenika   |
|          | |vasjo            |oziroma registriranega         |
|          | |                 |arheološkega najdišča je treba |
|          | |                 |pred pridobitvijo gradbenega   |
|          | |                 |dovoljenja za novogradnje      |
|          | |                 |izvesti predhodne arheološke   |
|          | |                 |raziskave. Vsi posegi morajo   |
|          | |                 |biti predhodno usklajeni s     |
|          | |                 |pristojno službo za varstvo    |
|          | |                 |kulturne dediščine.            |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|STV/17, igrišče  |Rekreacijske površine se       |
|          | |ob izviru        |uredijo brez stalnih objektov. |
|          | |Rakovniški       |                               |
|          | |studenec         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Šentjošt  |N|ŠEN/1, vas       |Ob novogradnjah na severnem    |
|          | |                 |robu se zagotovi kvalitetno    |
|          | |                 |oblikovanje novega vstopa v    |
|          | |                 |vas. Ohranjajo se kvalitetni   |
|          | |                 |pogledi na cerkev.             |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Škrjanče  |N|ŠNM/1-a in ŠNM/1-|Ohranja se gručasta struktura  |
|pri Novem | |b, Velike        |vasi v osrednjem delu.         |
|mestu     | |Škrjanče         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ŠNM/2, Male      |Ohranja oziroma vzpostavlja se |
|          | |Škrjanče         |gručasta struktura vasi.       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Štravberk |N|ŠTR/1-a in ŠTR/1-|Razvoj naselja se izvaja       |
|          | |b, zaselka       |predvsem v obnavljanju         |
|          | |Štravberka       |starejših tradicionalnih       |
|          | |                 |objektov, ki se jih lahko      |
|          | |                 |nameni tudi za sodobnejšo rabo |
|          | |                 |(počitniški objekti).          |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Štravberk |R|ŠTR/1-c do ŠTR/1-|Razvoj naselja se izvaja       |
|          | |e, zaselki       |predvsem v obnavljanju         |
|          | |Štravberka       |starejših tradicionalnih       |
|          | |                 |objektov, ki se jih lahko      |
|          | |                 |nameni tudi za sodobnejšo rabo |
|          | |                 |(počitniški objekti).          |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Travni Dol|N|TRD/1, vas       |Ohranja oziroma vzpostavi se   |
|          | |                 |kvalitetna podoba objektov in  |
|          | |                 |vasi kot celote – naselbinska  |
|          | |                 |dediščina, za katero se        |
|          | |                 |zagotovi pogoje za kakovostno  |
|          | |                 |prenovo in ohrani zgodovinski  |
|          | |                 |značaj naselja. Pri            |
|          | |                 |rekonstrukcijah in novih       |
|          | |                 |objektih se ohranja oziroma    |
|          | |                 |posnema tradicionalna          |
|          | |                 |(kočevarska) tipologija        |
|          | |                 |gradnje ter upoštevajo         |
|          | |                 |usmeritve pristojnega zavoda   |
|          | |                 |za varstvo kulturne dediščine. |
|          | |                 |Spodbuja se razvoj zadržanega  |
|          | |                 |sonaravnega turizma            |
|          | |                 |(apartmaji, kmečki turizem,    |
|          | |                 |pohodništvo ipd.). Možna je    |
|          | |                 |ureditev turističnih objektov  |
|          | |                 |z apartmaji. Za območje        |
|          | |                 |naselbinske dediščine se       |
|          | |                 |pripravi načrt delne prenove.  |
|          | |                 |Območje ali del območja se     |
|          | |                 |lahko ureja tudi z OPPN, če je |
|          | |                 |za območje urejanja            |
|          | |                 |pripravljen konservatorski     |
|          | |                 |načrt.                         |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|TRD/2, zaselek   |Ohranja oziroma vzpostavi se   |
|          | |Seč              |kvalitetna podoba objektov in  |
|          | |                 |vasi kot celote (naselbinska   |
|          | |                 |dediščina, za katero se        |
|          | |                 |zagotovi pogoje za kakovostno  |
|          | |                 |prenovo in ohrani zgodovinski  |
|          | |                 |značaj naselja in ločenost     |
|          | |                 |zaselkov). Pri rekonstrukcijah |
|          | |                 |in novih objektih se ohranja   |
|          | |                 |oziroma posnema tradicionalna  |
|          | |                 |(kočevarska) tipologija        |
|          | |                 |gradnje ter se upoštevajo      |
|          | |                 |usmeritve pristojnega zavoda   |
|          | |                 |za varstvo kulturne dediščine. |
|          | |                 |Spodbuja se razvoj zadržanega  |
|          | |                 |sonaravnega turizma            |
|          | |                 |(apartmaji, kmečki turizem,    |
|          | |                 |pohodništvo ipd.). Možna je    |
|          | |                 |ureditev turističnih objektov  |
|          | |                 |z apartmaji. Za območje        |
|          | |                 |naselbinske dediščine se       |
|          | |                 |pripravi načrt delne prenove.  |
|          | |                 |Območje ali del območja se     |
|          | |                 |lahko ureja tudi z OPPN, če je |
|          | |                 |za območje urejanja            |
|          | |                 |pripravljen konservatorski     |
|          | |                 |načrt.                         |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Trška Gora|N|TRG/1, vas       |Pri vidno izpostavljenih       |
|          | |                 |območjih se pri umeščanju in   |
|          | |                 |oblikovanju objektov posebno   |
|          | |                 |pozornost posveti ustrezni     |
|          | |                 |izrabi terena (objekti se      |
|          | |                 |postavijo vzdolžno s           |
|          | |                 |plastnicami terena),           |
|          | |                 |gabaritom, fasadam in          |
|          | |                 |materialom.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|TRG/2, cerkev na |Cerkev z okolico se ureja      |
|          | |Trški gori       |skladno z usmeritvami          |
|          | |                 |pristojne službe za varstvo    |
|          | |                 |kulturne dediščine, ohranjajo  |
|          | |                 |se vizure nanjo. Zemljiški     |
|          | |                 |parceli številka *110 in       |
|          | |                 |1475/3, obe k.o. Ždinja vas,   |
|          | |                 |sta območje možne izključne    |
|          | |                 |rabe za obrambne potrebe in se |
|          | |                 |v primeru izrednega ali        |
|          | |                 |vojnega stanja lahko uporabita |
|          | |                 |za obrambne potrebe, v miru pa |
|          | |                 |za usposabljanje vojske.       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|TRG/3, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |pri cerkvi       |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Uršna sela|N|URS/1, vas       |Spodbuja se razvoj oskrbnih in |
|          | |                 |storitvenih dejavnosti ter     |
|          | |                 |javnih funkcij. Ohranjajo se   |
|          | |                 |kvalitetni pogledi na cerkev,  |
|          | |                 |ob njej se lahko oblikuje bolj |
|          | |                 |prepoznavno jedro vasi.        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|URS/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |vzhodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|URS/3, železniška|Ohranja se obcestna struktura  |
|          | |postaja          |pozidave. Dopustijo se         |
|          | |                 |ureditve za potrebe železniške |
|          | |                 |postaje in pripadajočih        |
|          | |                 |objektov.                      |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|URS/4, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |južno od vasi    |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|URS/5-a do URS/5-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |e, zaselki med   |                               |
|          | |vasjo in Makutami|                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|URS/6-a do URS/6-|Spodbuja se razvoj oskrbnih in |
|          | |c, zaselek pri   |storitvenih dejavnosti ter     |
|          | |zadružnem domu   |javnih funkcij. Lahko se       |
|          | |                 |razvije sekundarno jedro vasi. |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|URS/7, Makute ob |Ohranja se obcestna struktura  |
|          | |cesti            |pozidave.                      |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|URS/8-a do URS/8-|Ohranja se obcestna struktura  |
|          | |d, Stari Ljuben  |pozidave.                      |
|          | |ob cesti         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|URS/9-a in URS/9-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |b, zaselki na    |                               |
|          | |severu           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|URS/10-a do      |Pri vidno izpostavljenih       |
|          | |URS/10-d,        |območjih se pri umeščanju in   |
|          | |domačije nad     |oblikovanju objektov posebno   |
|          | |Novim Ljubnom    |pozornost posveti ustrezni     |
|          | |                 |izrabi terena (objekti se      |
|          | |                 |postavijo vzdolžno s           |
|          | |                 |plastnicami terena),           |
|          | |                 |gabaritom, fasadam in          |
|          | |                 |materialom.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|URS/11, cerkev   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |sv. Vida         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|URS/12,          |Uredi se območje za rekreacijo |
|          | |rekreacijsko     |s športnimi objekti (tenis     |
|          | |območje na Ljubnu|igrišča, balinišče, odbojka na |
|          | |                 |mivki ipd.) ter pripadajočo    |
|          | |                 |infrastrukturo. Ne dopusti se  |
|          | |                 |gradnja objektov za bivanje    |
|          | |                 |ali počitniških objektov ter   |
|          | |                 |večjih objektov za šport in    |
|          | |                 |rekreacijo (športna dvorana,   |
|          | |                 |bazenski kompleks ipd.).       |
|          | |                 |Obvezna je pridobitev          |
|          | |                 |celovitih urbanističnih,       |
|          | |                 |arhitekturnih in krajinsko-    |
|          | |                 |arhitekturnih strokovnih       |
|          | |                 |rešitev.                       |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|URS/13-a in      |Zapolnijo se proste površine   |
|          | |URS/13-b,        |med obstoječimi obcestnimi     |
|          | |pozidava med     |objekti, tako da se ohranja    |
|          | |vinogradi Makute |oziroma vzpostavlja obcestna   |
|          | |                 |pozidava. Objekti morajo biti  |
|          | |                 |po oblikovanju usklajeni s     |
|          | |                 |tradicionalno vinogradniško    |
|          | |                 |gradnjo. Zaradi velike vidne   |
|          | |                 |izpostavljenosti območja se    |
|          | |                 |objekti še posebej prilagajajo |
|          | |                 |obstoječemu nagnjenemu terenu, |
|          | |                 |tako da ne bodo potrebni       |
|          | |                 |oporni zidovi in večji izkopi  |
|          | |                 |oziroma nasipi. Vzpostavi se   |
|          | |                 |urejena cestna mreža in        |
|          | |                 |pripadajoča komunalna          |
|          | |                 |infrastruktura. Med zgornjim   |
|          | |                 |in spodnjim nizom pozidave se  |
|          | |                 |ohranja vinogradniško območje, |
|          | |                 |kjer pa ni dopustno            |
|          | |                 |postavljati novih objektov,    |
|          | |                 |dopustne so le nadomestne      |
|          | |                 |gradnje obstoječih objektov na |
|          | |                 |istih lokacijah in v enakih    |
|          | |                 |gabaritih.                     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Veliki    |N|VCE/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
|Cerovec   | |                 |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|VCE/2, zaselek ob|Dopustne so ureditve za        |
|          | |glavni cesti     |potrebe gostinske in           |
|          | |                 |turistične dejavnosti v        |
|          | |                 |kombinaciji z bivanjem.        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|VCE/3, lovski dom|Dopustne so ureditve za        |
|          | |                 |potrebe lovske družine.        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Veliki    |N|VOR/1, vas       |Na križišču s kapelico se      |
|Orehek    | |                 |lahko uredi jedro vasi. Z      |
|          | |                 |novogradnjami in drugimi       |
|          | |                 |posegi se oblikujejo robovi in |
|          | |                 |vstopi v vas. Skupina kozolcev |
|          | |                 |na vzhodu se ohranja,          |
|          | |                 |ohranjajo se tudi pogledi      |
|          | |                 |nanjo.                         |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VOR/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |severovzhodno od |                               |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VOR/3, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |med Velikim in   |                               |
|          | |Malim Orehkom    |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Veliki    |N|VPO/1, vas       |Pri zapolnitvi prostih površin |
|Podljuben | |                 |se stanovanjski objekti        |
|          | |                 |umeščajo ob osrednjo cesto, na |
|          | |                 |obrobje vasi pa le pomožni ali |
|          | |                 |gospodarski objekti. Na        |
|          | |                 |območju igrišča se lahko       |
|          | |                 |uredijo rekreacijske površine  |
|          | |                 |in jedro vasi.                 |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VPO/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Kelič in severno |                               |
|          | |od njega         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VPO/3, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Nejček           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VPO/4,           |Ni posebnih PIP.               |
|          | |dislocirana      |                               |
|          | |domačija vzhodno |                               |
|          | |od vasi          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Veliki    |N|VSL/1, vas       |Pozidava se ureja v            |
|Slatnik   | |                 |obstoječemu redu: stanovanjske |
|          | |                 |hiše ob cesti, gospodarski     |
|          | |                 |objekti v ozadju.              |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VSL/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |jugovzhodno od   |                               |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|VSL/3, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Janšiči          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|VSL/4, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |južno od Janšičev|                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|VSL/5, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |vzhodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Verdun    |N|VER/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VER/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Burence          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VER/3 zaselek    |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Kastelic         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VER/4, športno in|Ni posebnih PIP.               |
|          | |otroško igrišče  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VER/5, zaselek   |Dopusti se ureditev heliporta  |
|          | |med Kastelicem in|na severozahodnem robu te      |
|          | |Lahovicami       |enote.                         |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|VER/6-a do VER/6-|Ni posebnih PIP.               |
|          | |c, zaselki       |                               |
|          | |Lahovice         |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Vinja vas |N|VIV/1, vas       |Ni posebnih PIP.               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VIV/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |zahodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VIV/3, kapela    |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Marije Pomagaj   |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|VIV/4, zaselek Na|Ni posebnih PIP.               |
|          | |Vahti            |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Vrh pri   |N|VRL/1, vas       |Ob kapelici se lahko oblikuje  |
|Ljubnu    | |                 |jedro naselja. Ohranja se      |
|          | |                 |obcestna pozidava vzporedno s  |
|          | |                 |plastnicami.                   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VRL/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Škrilje          |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VRL/3, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |jugozahodno od   |                               |
|          | |vasi             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Vrh pri   |N|VRP/1, Dolnji Vrh|Ni posebnih PIP.               |
|Pahi      | |                 |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|VRP/2, Gornji Vrh|Ob lovski koči se omogočijo    |
|          | |                 |dejavnosti in ureditve za      |
|          | |                 |potrebe lovske družine.        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|VRP/3-X          |Predvideno celostno urejanje:  |
|          | |strelišče        |dovoli se turizem in           |
|          | |                 |rekreacija v odprtem prostoru: |
|          | |                 |objekti za potrebe lovske      |
|          | |                 |družine (strelišče, prireditve |
|          | |                 |ipd.). Pred izdajo gradbenega  |
|          | |                 |dovoljenja za naštete ureditve |
|          | |                 |se izdelajo celovite           |
|          | |                 |urbanistične, arhitekturne in  |
|          | |                 |krajinsko-arhitekturne         |
|          | |                 |strokovne rešitve, ki jih      |
|          | |                 |potrdi MONM.                   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|VRP/4, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |severno od       |                               |
|          | |Dolnjega Vrha    |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Vrhe      |N|VRH/1, vas       |Ob znamenju v križišču se      |
|          | |                 |lahko oblikuje jedro vasi.     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Zagrad pri|N|ZAO/1-a do ZAO/1-|Ni posebnih PIP.               |
|Otočcu    | |d in ZAO/1-f,    |                               |
|          | |ZAO/1-g zaselki  |                               |
|          | |Zagrada pri      |                               |
|          | |Otočcu           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Zagrad pri|R|ZAO/1-e, zaselek |Ni posebnih PIP.               |
|Otočcu    | |Zagrada pri      |                               |
|          | |Otočcu           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|ZAO/2, Stari grad|Stari grad z nepozidano        |
|          | |                 |okolico se ohranja skladno z   |
|          | |                 |usmeritvami pristojne službe   |
|          | |                 |za varstvo kulturne dediščine  |
|          | |                 |(programske možnosti so na     |
|          | |                 |področju turizma kot sedež in  |
|          | |                 |prostor delovanja raznih       |
|          | |                 |ustanov, inštitutov itd.).     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Zajčji Vrh|N|ZVS/1, vas       |Območje z namensko rabo CD je  |
|pri       | |                 |namenjeno razvoju zavetišča za |
|Stopičah  | |                 |živali.                        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ZVS/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |zahodno od vasi  |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ZVS/3, cerkev sv.|Ni posebnih PIP.               |
|          | |Matije           |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Ždinja vas|N|ŽDV/1, vas       |Ohranjajo se kvalitetne vizure |
|          | |                 |na cerkev sv. Jakoba. Jedro se |
|          | |                 |lahko oblikuje ob gostilni, ob |
|          | |                 |gasilskem domu ali/in ob       |
|          | |                 |cerkvi. Južno od gasilskega    |
|          | |                 |doma se uredi                  |
|          | |                 |športnorekreacijsko območje.   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ŽDV/2, zaselek   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |Kamen Vrh        |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ŽDV/3- X, med    |Predvideno celostno urejanje:  |
|          | |vasjo in Kamen   |Uredijo se medsebojno          |
|          | |Vrhom            |poenotene stanovanjske hiše    |
|          | |                 |podeželske tipologije. Območje |
|          | |                 |se naveže na obstoječo lokalno |
|          | |                 |cesto. Objekti vzpostavijo nov |
|          | |                 |vzorec pozidave med obema      |
|          | |                 |deloma vasi, umeščajo se ob    |
|          | |                 |cesti z enotnim odmikom od     |
|          | |                 |nje, enako slemenitvijo ter    |
|          | |                 |poenotenim tlorisnim in        |
|          | |                 |gabaritnim oblikovanjem. Pred  |
|          | |                 |izdajo gradbenega dovoljenja   |
|          | |                 |za naštete ureditve se         |
|          | |                 |izdelajo celovite              |
|          | |                 |urbanistične, arhitekturne in  |
|          | |                 |krajinsko-arhitekturne         |
|          | |                 |strokovne rešitve, ki jih      |
|          | |                 |potrdi MONM.                   |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ŽDV/4, kmetija   |Ni posebnih PIP.               |
|          | |južno od vasi    |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ŽDV/5, domačija  |Ni posebnih PIP.               |
|          | |severno od Kamen |                               |
|          | |Vrha             |                               |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |N|ŽDV/6-a do ŽDV/6-|Pri vidno izpostavljenih       |
|          | |c, zaselki na    |območjih se pri umeščanju in   |
|          | |severu           |oblikovanju objektov posebno   |
|          | |                 |pozornost posveti ustrezni     |
|          | |                 |izrabi terena (objekti se      |
|          | |                 |postavijo vzdolžno s           |
|          | |                 |plastnicami terena),           |
|          | |                 |gabaritom, fasadam in          |
|          | |                 |materialom.                    |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|Žihovo    |N|ŽIS/1-a in ŽIS/1-|Ni posebnih PIP. V ŽIS/1-a se  |
|selo      | |b, vas           |nove stavbe ne smejo           |
|          | |                 |približati reki Krki bolj, kot |
|          | |                 |so od nje odmaknjene obstoječe |
|          | |                 |stavbe.                        |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
|          |R|ŽIS/2, kmetija   |Dopustna je ureditev           |
|          | |Kocjan           |učno/turistične kmetije        |
|          | |                 |oziroma kmetije z možnostjo    |
|          | |                 |dopolnilnih dejavnosti, npr.   |
|          | |                 |konjereja s hipoterapijo,      |
|          | |                 |tabor za otroke, maneža za     |
|          | |                 |konje ipd.                     |
+----------+-+-----------------+-------------------------------+
131. člen
(Posebni PIP za EUP vinogradniška območja)
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|ŠIFRA EUP    |IME EUP              |ŠIFRA EUP  |IME EUP            |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-01       |Karteljevska gora    |VIN-29     |Gabrje – 2         |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-02       |Nova gora nad        |VIN-30     |Hrušica            |
|             |Grčevjem             |           |                   |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-03       |Kamenska gora        |VIN-31     |Jankoti            |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-04       |Vešče                |VIN-32     |Hrib pri Orehku    |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-05       |Gorenje Grčevje      |VIN-33     |Verdun             |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-06       |Srednje in Dolenje   |VIN-34     |Veliki Orehek      |
|             |Grčevje              |           |                   |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-07       |Sadeže pri Golušniku |VIN-35     |Mali Orehek – 1    |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-08       |Trška gora in        |VIN-36-a   |Mali Orehek – 2    |
|             |Golušnik             |in         |                   |
|             |                     |VIN-36-b   |                   |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-09       |Dobrava              |VIN-37     |Sela pri Zajčjem   |
|             |                     |           |Vrhu               |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-10       |Črešnjice            |VIN-38     |Zajčji Vrh pri     |
|             |                     |           |Stopičah           |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-11-a in  |Lukenjska gora, Suhor|VIN-39-a   |Gabrje – 1         |
|VIN-11-b     |                     |in         |                   |
|             |                     |VIN-39-b   |                   |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-12-a in  |Cerovci pri Smolenji |VIN-40-a   |Gabrska gora       |
|VIN-12-b     |vasi -1              |in         |                   |
|             |                     |VIN-40-b   |                   |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-13       |Cerovci pri Smolenji |VIN-41     |pod Svetim         |
|             |vasi -2              |           |Miklavžem          |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-14       |Cerovci pri Smolenji |VIN-42-a   |Dolž – 1           |
|             |vasi -3              |in         |                   |
|             |                     |VIN-42-b   |                   |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-15       |Smolenja vas         |VIN-42-c-  |lokalna cesta Dolž |
|             |                     |OPPN       |– Gabrje           |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-16       |Nova gora pri        |VIN-43     |Dolž – 2           |
|             |Petelinjeku          |           |                   |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-17-a in  |Blatniki             |VIN-44     |Vinareber          |
|VIN-17-b     |                     |           |                   |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-18       |Potov Vrh            |VIN-45     |Dolž – 3           |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-19       |pri Ratežu (Hribi)   |VIN-46     |Dolž – 4           |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-20       |Dražice              |VIN-47     |Črmošnjice – 1     |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-21       |Kavce pri Velikih    |VIN-48     |Črmošnjice – 2     |
|             |Brusnicah            |           |                   |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-22       |južno od Brusnic – 1 |VIN-49     |Breznik            |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-23       |južno od Brusnic – 2 |VIN-50-a   |Nova gora pri      |
|             |                     |in         |Koroški vasi       |
|             |                     |VIN-50-b   |                   |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-24       |Križe, Bednje        |VIN-51     |Koroška vas        |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-25       |južno od Velikega    |VIN-52     |Cerovec pri G.     |
|             |Slatnika             |           |Lakovnicah         |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-26       |Hrušica – vzhod      |VIN-53     |Mihovec            |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-27       |Kavce pri Gabrju     |VIN-54     |Ljuben             |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
|VIN-28       |Sadeži pri Gorenjem  |           |                   |
|             |Suhadolu             |           |                   |
+-------------+---------------------+-----------+-------------------+
(1) V EUP vinogradniških območij se prepleta več vrst namenskih rab prostora, predvsem pa: najboljša kmetijska zemljišča – K1, druga kmetijska zemljišča – K2, gozdna zemljišča – G, stavbna zemljišča kot površine razpršene poselitve – A.
(2) Prevladujoča namenska raba so kmetijska zemljišča, zasajena z vinsko trto ali sadnim drevjem ter travinjami. Najboljša in druga kmetijska zemljišča v vinogradniških EUP se namenjajo za vinograde in sadovnjake.
(3) Gozdne enklave v vinogradniških območjih se ohranjajo tam, kjer v preteklosti površine niso bile zasajene z vinogradom, kar se ugotovi na podlagi značilne parcelacije oziroma iz historiata uradnih evidenc.
(4) Stavbna zemljišča v vinogradniških EUP se v pretežni meri namenjajo za pozidavo z zidanicami kot gospodarskimi objekti, v katerih je manjši del površin namenjen tudi za občasno bivanje, z vinotoči, z vinskimi kletmi, v manjši meri pa za pozidavo s stanovanjskimi stavbami in osamelimi kmetijami in to le tam, kjer so v uradnih evidencah in prikazu stanja prostora ti objekti ob uveljavitvi tega odloka že evidentirani.
(5) Izven stavbnih zemljišč v vinogradniških EUP so dopustni:
– nezahtevni in enostavni objekti v skladu s predpisi, določenimi v preglednicah NO in EO v prilogi tega odloka,
– objekti, naprave in omrežja GJI, ki je potrebna za oskrbo objektov, ki se praviloma izvaja v zemeljskih izvedbah, z zračnimi vodniki pa le v primeru strmih leg, ko bi zemeljska izvedba povzročila erozijska jedra.
(6) Parcelacija zemljišč: večje parcele, na katerih so zgrajene zidanice, je dopustno deliti na manjše parcele le pod pogojem, da sklenjena površina vinograda oziroma sadovnjaka skupaj s stavbnim zemljiščem za zidanico na parceli, na kateri je zgrajena zidanica, ne bo manjša od 1500 m2. Izjema je lahko le opredelitev javnih površin. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti uveljavljenemu vzorcu parcelacije v okoliškem prostoru. Vpis nove parcele brez lastnega ali pogodbenega dostopa do javne poti ni dopusten.
(7) Drugi pogoji:
– Golosek vinograda ni dopusten, razen v času premene.
– Dopustno je ohranjanje in ponovno uvajanje tradicionalnih sort grozdja, jabolk, sliv, češpelj idr., tudi z obnovo travniških sadovnjakov.
– Ohranja se način obdelave z vrstami po padnicah, izjemoma je dopustno tudi urejanje obdelovalnih teras.
– Dopustne so arondacije in komasacije, ob pogoju, da se s potmi in živicami zagotovi prostorska členjenost posameznih parcelnih enot, ki ne smejo presegati 5000 m2.
– Morebitna umestitev drugih dejavnosti in objektov, ki za vinogradniške EUP s tem odlokom niso dopustni, se lahko opredelijo samo na podlagi posebnega OPPN, v okviru katerega se zagotovi ustrezna strokovna prostorska preveritev in okoljska utemeljitev.
– Namestitve kažipotov in panojev za informativne in promocijske vsebine so dopustni v skladu s celostno podobo vinogradniškega območja. Svetlobni panoji so dopustni samo na vinotočih v maksimalni površini 0,5 m2 v višini do 3,0 m od kote terena ob vinotoču in vinski kleti v smeri javne poti.
– Bazne postaje mobilne telefonije so dopustne izven območij stavbnih zemljišč in ob pogoju, da so lokacije predhodno preverjene in utemeljene.
(8) Posebni pogoji za posamezna vinogradniška območja:
– Na območju VIN-06 (Srednje in Dolenje Grčevje), VIN-08 (Trška gora in Golušnik), VIN-41 (pod Svetim Miklavžem) in za VIN-52 (Cerovec pri Gorenjih Lakovnicah) se ohranjajo kvalitetni pogledi na cerkve; zaradi vizualne izpostavljenosti cerkva se pri prenovah, širitvah in morebitnih novogradnjah posebna pozornost posveti gabaritom, fasadam, materialom, oblikovanju in prilagojenosti terenu.
– Na območju VIN-06 (Srednje in Dolenje Grčevje) je pred ureditvijo vinotoča pod Herinjo vasjo potrebno zagotoviti dostop neposredno z javne poti (lokalne ceste) in ne skozi vas. Obstoječe oporne zidove je treba sanirati, predvsem z ozelenitvijo, tako da bodo v pogledih na pobočje nemoteči.
– VIN-11: Del zemljiške parcele 381, k.o. Prečna, je območje možne izključne rabe za obrambne potrebe in se v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe, v miru pa za usposabljanje vojske.
– VIN-42-c-OPPN: Del lokacijskega načrta lokalna cesta Dolž–Pangrč Grm–Gabrje z avtobusno postajo Gabrje (Uradni list RS, št. 50/94, 38/99) ostane v veljavi do preklica.
132. člen
(Posebni PIP za EUP na območju izjemnih krajin)
+-------------+-----------+------------------------------------+
|ŠIFRA EUP    |IME EUP    |POSEBNI PIP                         |
+-------------+-----------+------------------------------------+
|IKR-1-a do   |Karteljevo |veljajo PIP za izjemne njivske      |
|IKR-1-c      |           |krajine na gričevju                 |
+-------------+-----------+------------------------------------+
|IKR-2        |Petelinjek |veljajo PIP za izjemne njivske      |
|             |           |krajine na gričevju                 |
+-------------+-----------+------------------------------------+
|IKR-3        |Ratež      |veljajo PIP za izjemne njivske      |
|             |           |krajine na gričevju                 |
+-------------+-----------+------------------------------------+
|IKR-4-a do   |Dolž       |veljajo PIP za izjemne njivske      |
|IKR-4-b      |           |krajine na gričevju                 |
+-------------+-----------+------------------------------------+
|IKR-5        |Koroška vas|veljajo PIP za izjemne njivske      |
|             |           |krajine na gričevju                 |
+-------------+-----------+------------------------------------+
|IKR-6        |Podgrad    |veljajo PIP za izjemne njivske      |
|             |           |krajine na gričevju                 |
+-------------+-----------+------------------------------------+
|IKR-7        |Ljuben     |veljajo PIP za gozdna pobočja       |
+-------------+-----------+------------------------------------+
|IKR-8        |Temenica   |veljajo PIP za izjemno obvodno      |
|             |           |krajino                             |
+-------------+-----------+------------------------------------+
(1) PIP za izjemne njivske krajine na gričevju (IKR-1 do IKR 6):
– postavitev objektov razen kozolcev, čebelnjakov in ograj za pašo ni dopustna. Dopustne so oblike in dimenzije kozolcev in čebelnjakov ter proporci in materiali, ki so tradicionalni na tem območju. Dopustna je samo raba teh objektov v skladu z njihovo namembnostjo (za čebelarstvo in za začasno spravilo pridelkov, strojev, orodja in podobno);
– za umestitev vseh drugih objektov je obvezna je predhodna strokovna prostorska preveritev in utemeljitev, v kateri se dokaže, da tak objekt ne bo povzročil razvrednotenja krajinskih kakovosti območja;
– pri izboljševalnih ukrepih (agromelioracije, komasacije, arondacije) se zagotovi ohranitev parcelne strukture in mikroreliefnih značilnosti, predvsem pa obdelovalnih teras z vmesnimi brežinami;
– za potrebe združevanja vinogradniških, pa tudi drugih površin, predvsem pašnikov, se izvedejo arondacije, pri čemer se s potmi in živicami zagotovi prostorska členjenost posameznih parcel, tako da velikost posameznih delov ne presega 1,0 ha;
– odstranjevanje osamelih dreves, živic ni dopustno, razen v primerih, ko gre za vzdrževanje travniških in njivskih površin;
– umeščanje zračnih vodov in nadzemnih infrastrukturnih objektov praviloma ni dopustna;
– gradnja novih cest ni dopustna;
– pri prenovah in vzdrževanju obstoječih cest in poti ter pri drugih gradbenih posegih se zagotavlja sprotna sanacija poškodovanih površin z upoštevanjem krajinskih značilnosti;
– infrastrukturne objekte, ki se kot posamični objekti pojavljajo v krajini (npr. čistilne naprave, črpališča, vodohrani, transformatorji oziroma trafopostaje in bazne postaje mobilne telefonije), se umešča v prostor na podlagi strokovnih prostorskih preveritev, oblikovanje objektov pa mora biti prilagojeno konkretnim prostorskim razmeram (dimenzije, proporci, barve, oblika strehe in podobno) in praviloma slediti sodobnim oblikovalskim pristopom).
(2) PIP za gozdna pobočja (IKR-7):
– niso dopustni nobeni posegi, ki bi utegnili spremeniti naravno zgradbo,
– goloseki in neposredne gozdne premene niso dopustni,
– pri gradnji gozdnih cest se zagotavlja, da bodo posegi v relief in posledični poseki drevja omejeni na čim ožji prostor,
– infrastrukturni objekti, kot so čistilne naprave, črpališča, vodohrani, transformatorji oziroma trafopostaje in bazne postaje mobilne telefonije, se ne umeščajo v ta prostor.
(3) PIP za izjemno obvodno krajino (IKR-8):
– postavitev objektov, razen ograj za pašo in lovskih prež, ni dopustna,
– za umestitev vseh drugih objektov je obvezna predhodna strokovna prostorska preveritev in utemeljitev, v kateri se dokaže, da tak objekt ne bo povzročil razvrednotenja krajinskih kakovosti območja,
– pri morebitnih izboljševalnih ukrepih (ureditev odvodnjavanja in hidromelioracije, komasacije, arondacije) se zagotovi ohranitev parcelne strukture in vegetacijskih struktur (obvodne grmovne in drevesne živice, posamična drevesa),
– odstranjevanje osamelih dreves in živic ni dopustno, razen v primerih, ko gre za vzdrževanje travniških površin in obrežne vegetacije,
– uvajanje novih, neavtohtonih kultur in sajenje neavtohtone drevnine nista dopustni,
– odlaganje materialov, zasipavanje depresij ter nadvišanja terena niso dopustni,
– umeščanje zračnih vodov in nadzemnih infrastrukturnih objektov praviloma ni dopustno,
– pri prenovah in vzdrževanju obstoječih cest in poti ter pri drugih gradbenih posegih se zagotavlja sprotna sanacija poškodovanih površin z upoštevanjem krajinskih značilnosti,
– infrastrukturni objekti, kot so čistilne naprave, črpališča, vodohrani, transformatorji oziroma trafopostaje in bazne postaje mobilne telefonije, se ne umeščajo v ta prostor.
Na delu zemljišč je evidentirano poplavno območje, zato se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo določila PIP varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
133. člen
(Posebni PIP za EUP na območju avtoceste)
(1) EUP avtocesta se opredeli na območju veljavnih državnih prostorskih načrtov za avtocesto na območju Mestne občine Novo mesto.
+------------------+-------------------------------------------+
|ŠIFRA EUP         |IME EUP                                    |
+------------------+-------------------------------------------+
|AC-1/DPN-a        |del območja Lokacijskega načrta za         |
|                  |avtocesto na odseku Hrastje–Lešnica        |
|                  |(Uradni list RS, št. 16/03)                |
+------------------+-------------------------------------------+
|AC-1/DPN-b do     |del območja Lokacijskega načrta za         |
|AC-1/DPN-d        |avtocesto na odseku Hrastje–Lešnica        |
|                  |(Uradni list RS, št. 16/03)                |
+------------------+-------------------------------------------+
|AC-2/DPN-a do     |del območja Lokacijskega načrta za         |
|AC-2/DPN-c        |avtocesto na odseku Lešnica–Kronovo        |
|                  |(Uradni list RS, št. 22/05 in 48/05)       |
+------------------+-------------------------------------------+
(2) Na območju veljavnih državnih prostorskih načrtov za avtocesto na območju Mestne občine Novo mesto, na katerih Vlada RS soglaša z načrtovanjem prostorskih ureditev lokalnega pomena, se upoštevajo predhodni pogoji za načrtovanje:
– Prostorske ureditve lokalnega pomena, ki se načrtujejo v območju državnih lokacijskih načrtov, se uskladijo s projektnimi rešitvami avtoceste na odseku Hrastje–Lešnica–Kronovo ter ostalih pripadajočih objektov in naprav.
– Posegi v varovalni pas avtoceste na odseku Hrastje–Lešnica–Kronovo ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza.
– Prostorske ureditve lokalnega pomena se načrtujejo ob upoštevanju možnosti širitve avtoceste na odseku Hrastje–Lešnica–Kronovo za en prometni pas, to je minimalno 7 m od roba cestnega sveta obojestransko, kar je potrebno dokazati z ustrezno projektno preveritvijo.
– Upravljavec avtoceste na odseku Hrastje–Lešnica–Kronovo se določi kot nosilec urejanja prostora v postopku priprave občinskega prostorskega načrta oziroma občinskega podrobnega prostorskega načrta, v postopku izdaje gradbenih dovoljenj za objekte načrtovane v varovalnem pasu avtoceste pa kot soglasodajalec.
134. člen
(Posebni PIP za EUP na območju preostalega odprtega prostora)
+--------------------+-----------------------------------------+
|ŠIFRA EUP           |IME EUP                                  |
+--------------------+-----------------------------------------+
|OPR-1 do OPR-17     |Preostali del odprtega prostora          |
+--------------------+-----------------------------------------+
(1) Odprti prostor občine se ureja ob upoštevanju krajinskih značilnosti posameznih predelov. Zagotavlja se predvsem ohranjanje ekoloških procesov v kulturni krajini in na naravnih območjih ter ohranjanje krajinskih značilnosti:
– gozdnih območij (Gorjancev, na katerih je predvidena razglasitev krajinskega parka, na pobočjih Ljubna in drugih),
– doline Krke z značilnimi naravnimi reliefnimi oblikami (struga reke in njenih pritokov, obvodne ravnice, lehnjakovi pragovi in otoki),
– ožjih obvodnih prostorov Krke, Težke vode in Temenice z mlini in žagami,
– kraških območij (suha dolina pod Velikim Cerovcem, vrtače, delane vrtače in erodirana tla do kamninske podlage, obdelovalne terase, drobna parcelna struktura, predvsem v Podgorju),
– ustvarjene reliefne oblike (obdelovalne terase, delane vrtače),
– stičnih območij med naselji in kmetijskimi površinami (sadovnjaki, ohišnice, odprte površine naselja),
– vodosilni objekti ob vodotokih se ohranjajo; lahko se obnavljajo za enak namen in/ali v kombinaciji z bivanjem in turistično ponudbo, in sicer v enakih gabaritih ali z odstopanji od teh gabaritov, kar je treba uskladiti s pristojnimi službami za upravljanje voda in za varstvo narave ter kulturne dediščine.
(2) Posebni PIP za OPR/1: zemljiška parcela 265, k.o. Prečna, je območje možne izključne rabe za obrambne potrebe in se v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko uporabi za obrambne potrebe, v miru pa za usposabljanje vojske.
(3) Posebni PIP za OPR/4:
– Na delu območja te EUP je območje izključne rabe – Pri turnu, ki je namenjeno izključno za obrambne potrebe.
– Na delu območja te EUP velja Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Hrastje–Lešnica, (Uradni list RS, št. 16/03). Na delu območja te EUP, kjer velja DPN, se upoštevajo določila 2. odstavka 133. člena tega odloka (posebni PIP za EUP na območju avtoceste).
– Na delu območja te EUP velja Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Lešnica–Kronovo (Uradni list RS, št. 22/05 in 48/05). Na delu območja te EUP, kjer velja DPN, se upoštevajo določila 2. odstavka 133. člena tega odloka (posebni PIP za EUP na območju avtoceste).
(4) Posebni PIP za OPR/7:
– Na delu območja te EUP je evidentirano poplavno območje, zato se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo določila PIP varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
– Na parceli številka 4093/13, k.o. Dobindol, je lokacija prikritega vojnega grobišča Mihovska jama, grobišče je izpraznjeno, iznos je dokumentiran. Dovolijo se raziskave območja ter postavitev spominskega obeležja.
(5) Posebni PIP za OPR/11:
– Na delu območja te EUP velja Lokacijski načrt za avtocesto na odseku Lešnica–Kronovo (Uradni list RS, št. 22/05 in 48/05). Na delu območja te EUP, kjer velja DPN, se upoštevajo določila 2. odstavka 133. člena tega odloka (posebni PIP za EUP na območju avtoceste).
– Na delu območja te EUP je evidentirano poplavno območje, zato se pri načrtovanju in gradnji upoštevajo določila PIP varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
3.7 PIP za prostorske ureditve, ki so določenI v vsebini, obliki in natančnosti, predpisani za OPPN
135. člen
(PIP za Poslovno-industrijsko cono Cikava – EUP NM/18-a)
(1) Splošne določbe
a) Uvod
PIP za Poslovno-industrijsko cono Cikava (v nadaljevanju PIC Cikava) so sestavni del OPN MONM. Določeni so z enako natančnostjo in v taki vsebini, kot jih določa predpis o vsebini, obliki in načinu priprave OPPN.
b) Vsebina PIP
PIP vsebujejo tekstualni del, grafični del in priloge. Grafični del in priloge so elaborirani ločeno.
1. Tekstualni del:
– Opis prostorske ureditve
– Ureditveno območje
– Umestitev načrtovane ureditve v prostor
– opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
– vrste načrtovanih objektov in površin ter opredelitev dejavnosti
– merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje
– merila in pogoji za parcelacijo
– Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine in narave
– Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov
– Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– Etapnost izvedbe prostorske ureditve
– Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– Obveznosti investitorjev in izvajalcev
2. Grafični del:
List 1: Izsek iz grafičnega prikaza                 M 1:10000
kartografskega dela OPN MONM s prikazom lege
prostorske ureditve PIC Cikava v širšem območju
List 2: Digitalni katastrski načrt z mejo            M 1:2000
območja urejanja
List 3: Geodetski načrt s prikazom območja           M 1:2000
urejanja
List 4: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi      M 1:10000
območji
List 5: Zazidalna situacija – Funkcionalne           M 1:2000
celote
List 6: Zazidalna situacija – Območja za razvoj      M 1:2000
objektov
List 7: Zazidalna situacija s prikazom poteka        M 1:2000
prerezov
List 8: Terenski prerezi in prikaz objektov          M 1:1000
oziroma ureditev
List 9: Gradbena situacija cest – varianta z         M 1:2000
ureditvijo platojev
List 10: Gradbena situacija cest – varianta po       M 1:2000
obstoječem terenu
List 11: Tipični prečni prerezi cest                   M 1:50
List 12: Vzdolžni prerezi cest                   M 1:1000/100
List 13: Situacija elektroenergetskega in            M 1:2000
komunikacijskega omrežja
List 14: Situacija plinovodnega in vodovodnega       M 1:2000
omrežja
List 15: Situacija kanalizacijskega omrežja –        M 1:2000
komunalna odpadna voda
List 16: Situacija kanalizacijskega omrežja –        M 1:2000
padavinska odpadna voda
List 17: Zbirna situacija gospodarske javne          M 1:1000
infrastrukture
List 18: Načrt parcelacije                           M 1:2000
3. Priloge:
– Povzetek za javnost
– Obrazložitev in utemeljitev
– Strokovne podlage
– Ocena stroškov za izvedbo PIC Cikava.
c) Pomen izrazov
– Funkcionalna celota (Fc) je prostorsko in programsko zaključeno območje, ki se lahko deli na manjše funkcionalne enote (Fe), znotraj njiju pa se lahko določijo posamezne gradbene parcele. V okviru posamezne Fc (razen v Fc1, Fc2 in Fc3) so v grafičnem delu določena območja za razvoj objektov in gradbene linije.
– Območje za razvoj objektov je zemljišče, na katerem je dopustno graditi objekt ali več objektov ter zunanje ureditve, skladno s pogoji teh PIP.
– Gradbena linija določa odmik objektov od javnih prometnih površin oziroma črto, ob kateri mora biti postavljene najmanj 50% fasade objekta na posamezni gradbeni parceli. Dovoli se odstopanje, to je odmik od gradbene linije v notranjost parcel do največ 2 m.
– Cikava sever obsega območje funkcionalnih celot Fc1, Fc2 in Fc3.
– Cikava jug obsega območje preostalih funkcionalnih celot.
– Označba cest: novopredvidene ceste so označene z arabskimi številkami od 1 do 8; ceste v smeri zahod – vzhod so 1, 2, 3 in 4, ceste v smeri jug – sever pa so 3, 5, 6, 7 in 8.
(2) Opis prostorske ureditve
a) Namembnost območja
– Območje PIC Cikava je namenjeno ureditvi največje gospodarske cone nacionalnega pomena v regiji Jugovzhodna Slovenija.
– Območje Cikava sever je že urejeno in skoraj v celoti pozidano ter je namenjeno predvsem malemu gospodarstvu. Združuje velik spekter dejavnosti – različne obrtne, poslovne, proizvodno-servisne, servisne in trgovske dejavnosti.
– Območje Cikava jug se v pretežni meri, to je v obsegu najmanj 50 ha, nameni za dejavnosti, ki obsegajo proizvodnjo vozil, predelavo kovin ter farmacevtsko dejavnost. Na preostale površine (v obsegu približno 33 ha) se umestijo dejavnosti s področja malega gospodarstva in spremljajoče upravno-oskrbne dejavnosti, ki so potrebne za delovanje cone kot celote.
b) Koncept ureditve
– Območje PIC Cikava je funkcionalno razdeljeno na Fc oziroma Fe z enotnimi programskimi in prostorskimi pogoji. V zahodnem delu PIC poteka vzporedno s traso načrtovane 3. razvojne osi osrednja notranja povezovalna cesta (cesta 1), ob kateri je predviden razvoj upravnooskrbnega središča cone.
– Območje Cikava sever je že zgrajeno in se lahko na podlagi teh PIP prostorsko, programsko ter oblikovno dopolnjuje, območje Cikava jug pa je zasnovano na prostoru južno od obstoječe pozidave po principu enostavne ortogonalne mreže, ki jo določajo novopredvideni podaljški obstoječih cest v smeri sever - jug in novopredvidene prečne cestne povezave v smeri vzhod - zahod.
– Območje urejanja je razdeljeno na naslednje programske sklope:
1. Cikava sever, ki zajema funkcionalne celote Fc1, Fc2, Fc3 in funkcionalni enoti FeX1 in FeX2.
2. Cikava jug, ki zajema:
– območje velikih akterjev, ki obsega funkcionalne celote FcF, FcH, FcI, FcJ, FcJ1, FcK, FcL in FcM ter funkcionalne enote FeF2, FeF4, FeH1, FeH2, FeK1, FeK2, FeM1 in FeM2, ki so namenjene industriji in skladiščem, in sicer dejavnostim proizvodnje vozil in predelave kovin ter farmacevtski dejavnosti,
– območje manjših akterjev, ki zajema funkcionalne celote FcA, FcB, FcB1, FcC, FcD, FcD1, FcG, FcG1 in funkcionalne enote FeB2, FeB3, FeF1 in FeF3, ki so namenjene mešanim dejavnostim, predvsem s poslovno-storitveno, servisno in obrtno vsebino; trgovska dejavnost se dopusti le v primeru, da dopolnjuje osnovno dejavnost (npr. razstavni salon, manjša trgovina v sklopu obrti ipd.),
– območje manjših akterjev oskrbno – upravnega središča, ki zajema funkcionalno celoto FcE in funkcionalne enote FeE1, FeE2, FeE3 in FeE4,
– območja funkcionalnih enot cest FeY.
– Zazidalna shema na območju Cikava sever: nova pozidava sledi obstoječi strukturi in jo smiselno dopolnjuje skladno z obstoječimi prostorskimi možnostmi. Lego novih objektov določajo predpisani minimalni odmiki v poglavju 4.3.1.
– Zazidalna shema na območju Cikava jug: predvidijo se oblikovno poenoteni sklopi različnih tipov industrijskih in obrtnih ter servisnih in storitvenih objektov. Parcelna struktura in shema pozidave sta zasnovani v obliki ortogonalne mreže, znotraj katere niso predpisane točne lokacije objektov in zunanjih ureditev, pač pa je prostor razdeljen na posamezna območja za razvoj objektov. V njih je mogoče pod danimi pogoji umeščati posamezne objekte ali sklope objektov, manipulativne in parkirne površine ter druge zunanje ureditve (zelenice, ploščadi ipd.).
– Odprte površine (dostope, parkirišča, manipulativne površine, objekte GJI s priključki, zelene površine ipd.) je dopustno urediti tudi na zemljiščih med gradbeno linijo oziroma stavbo in robom vozišča.
– Odsek notranje napajalne ceste 1 se na območju med cesto 7 in mejo ureditvenega območja na jugu oblikuje kot kakovosten osrednji ulični prostor, ki z orientacijo, členitvijo in transparentnostjo uličnih fasad, urbano opremo ter deležem javnih in zelenih javnih površin izoblikuje prepoznavno arhitekturno podobo glavne notranje osi, ob kateri so umeščene poslovne, upravne, storitvene in oskrbne stavbe PIC Cikava. Skladno s tem se na obravnavanem odseku umesti niz kakovostno oblikovanih objektov, postavljenih na gradbeno linijo ob cesti 1, ki so medsebojno poenoteni po legi in gabaritih. Zagotovijo se ustrezne pohodne površine in ozelenitve ob objektih.
– Horizontalne in vertikalne gabarite ter fasade in strehe se oblikuje poenoteno za posamezne sklope pozidave, obenem pa tudi čim bolj enotno na ravni celotnega območja urejanja, ki naj bo načrtovano v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega urejanja.
– Pri preoblikovanju terena se za zagotovitev večjih uravnanih površin upošteva načelo čimbolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. V tem okviru se znotraj omrežja povezovalnih cest izoblikuje platoje, na katerih se uredijo zazidljive površine.
(3) Ureditveno območje
a) Obseg ureditvenega območja
Območje načrtovanih ureditev v okviru PIC Cikava leži na gozdnem območju na jugovzhodnem delu Novega mesta. Na celotnem zahodnem robu meji na načrtovano traso 3. razvojne osi, na jugu in jugovzhodu na sklenjene gozdne površine Gotenskega boršta, na severu na Šentjernejsko cesto (regionalna cesta R2-419), na vzhodu na območje kmetijskih zemljišč med Cikavo in Malim Slatnikom ter na severovzhodu na manjše območje stanovanjskih objektov. Ureditveno območje meri približno 102,2 ha in je prikazano v grafičnih prilogah kot meja območja PIC Cikava.
b) Seznam parcel
Ureditveno območje, katerega površina meri približno 102,2 ha, obsega naslednje parcele oziroma dele parcel, navedene po katastrskih občinah:
1997/1 (del), 2000/2 (del), 2005/1 (del), 2005/2, 2006/1 (del), 2006/3, 2006/4, 2006/5, 2006/6, 2006/7, 2007/1, 2007/2, 2009 (del), 2010/1 (del), 2010/2, 2011/1, 2011/2 (del), 2011/4, 2011/5, 2011/6, 2011/7, 2011/8, 2013/1, 2013/4, 2013/10, 2015/3, 2015/5, 2015/10, 2015/12, 2015/13, 2015/14, 2015/15, 2016/1, 2016/3, 2016/4, 2016/8, 2016/10, 2016/11, 2016/12, 2016/13, 2016/14, 2016/15, 2018/1, 2019, 2020, 2021/1, 2022/1, 2022/3, 2024/1, 2024/5, 2024/6, 2026/1, 2026/4, 2026/5, 2027/3, 2027/4, 2032/3, 2033/1, 2033/2, 2034/1, 2035/2, 2035/3, 2035/4, 2035/5, 2035/6, 2035/7, 2046/2, 2046/4, 2047/1, 2047/4, 2047/7, 2047/8, 2047/9, 2047/10, 2048/4, 2050/1, 2050/2, 2050/3, 2050/4, 2051, 2052, 2053/1, 2053/2, 2054, 2055/1, 2055/3, 2058/1, 2058/2, 2059/3, 2059/4, 2059/5, 2059/6, 2060/1, 2060/3, 2060/4, 2060/5, 2060/6, 2061/1, 2061/2, 2061/3, 2062, 2065, 2068, 2069, 2071, 2072, 2073, 2074, 2075, 2076/1, 2076/2, 2077/1, 2077/2, 2077/3, 2077/4, 2077/5, 2155, 2156, 2157 (del), 2158 (del), 2159/3, 2159/4, 2160/2, 2160/12, 2160/13, 2160/14, 2160/15, 2160/16, 2160/17, 2160/18, 2160/21, 2160/22, 2160/24, 2160/25, 2160/26, 2160/27, 2160/28, 2160/29, 2160/30, 2160/31, 2161, 2162, 2163, 2164/1, 2164/2, 2165/5, 2165/6, 2165/8, 2165/13, 2165/16, 2165/20, 2165/23, 2165/24, 2165/31, 2165/32, 2165/33, 2165/34, 2165/35, 2165/36, 2165/37, 2165/38, 2165/39, 2165/42, 2165/43, 2165/44, 2165/45, 2165/46, 2165/47, 2165/49, 2165/50, 2165/51, 2165/52, 2165/53, 2166/1, 2167, 2168/1, 2168/2, 2169/1, 2170, 2171/1, 2171/2, 2172, 2173, 2174, 2175, 2176/1 (del), 2176/2, 2176/3, 2176/4, 2176/5, 2176/6, 2176/7, 2176/8, 2176/9, 2176/10, 2176/11, 2176/12, 2176/13, 2176/14, 2176/15, 2176/16 (del), 2176/17 (del), 2176/18 (del), 2176/38 (del), 2177, 2178 (del), 2182, 2183/1 (del), 2183/3, 2183/4, 2183/5 (del), 2183/6, 2183/8, 2183/12, 2183/14, 2183/15, 2184/1, 2184/3, 2185/7 (del), 2185/12 (del), vse k.o. Smolenja vas, in 311/1 (del), 311/2 (del), 312, 316/1 (del), 1182 (del), 1183, 1184 (del), vse k.o. Gotna vas.
(4) Umestitev načrtovane ureditve v prostor
a) Opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
– Območje PIC Cikava obsega že pozidan prostor z obrtno-poslovnimi objekti južno od Šentjernejske ceste v Novem mestu, ki se proti jugu razširi na severni del Gotenskega boršta, širšega gozdnega predela med Cikavo in Gotno vasjo.
– Območje urejanja se na severni strani preko predvidenega krožnega križišča ter dveh obstoječih priključkov prometno navezuje na regionalno cesto R2-419, odsek 1204 Novo mesto–Šentjernej. Na južni strani se cona preko osrednje prometnice (cesta 1) in križišča navezuje na izvennivojski priključek Revoz na načrtovani daljinski cesti 3. razvojni osi. Trasa tretje razvojne osi je povzeta po »Študiji variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve za državno cesto med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško« (št. proj. ŠV – S/3-07, junij 2008, Acer Novo mesto, d.o.o.), vendar je delno spremenjena (pomaknjena bolj proti vzhodu) skladno z usklajevanjem v času priprave tega OPN.
– Komunalna in energetska infrastrukturna omrežja za obratovanje dejavnosti na razširjenem delu poslovno industrijske cone se navezujejo na omrežja in naprave, ki so že urejena v obstoječi obrtni coni Cikava oziroma na omrežja in naprave izven PIC Cikava. Za potrebe delovanja PIC Cikava se uredi novo omrežje GJI.
b) Vrste načrtovanih objektov in površin ter opredelitev dejavnosti
1. Vrste gradenj in objektov
– V skladu s predpisi o graditvi objektov so na celotnem območju urejanja dopustne naslednje vrste gradenj in objektov: gradnja zahtevnih in manj zahtevnih objektov, gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, gradnja gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, dozidave, nadzidave, rekonstrukcije, vzdrževalna dela (redna, investicijska in v javno korist), rušitve in odstranitve objektov, sprememba rabe objektov skladno z ostalimi določili, ureditev odprtih zunanjih površin.
– Na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05) se dopustni objekti na območju urejanja razvrščajo na:
– STAVBE: Stanovanjske stavbe za posebne namene (samski dom) na območjih Cikava sever in na Cikava jug – mali akterji ter nestanovanjske stavbe (ob upoštevanju omejitev glede dopustnih dejavnosti).
– GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI: Objekti transportne infrastrukture – ceste ter cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – distribucijski plinovod, distribucijski cevovod za vodo in pripadajoči objekti, cevovod za odpadno vodo, hidranti, distribucijski elektroenergetski vodi in trafopostaje ter komunikacijska omrežja.
– Na celotnem območju urejanja so dopustna vzdrževalna dela v javno korist in spremembe namembnosti objekta, ki so skladne z zakonom.
– Na območjih začasne javne rabe do izgradnje objektov in naprav GJI, s katerimi so funkcionalno povezana, ni dopustna gradnja objektov.
2. Vrste dejavnosti
– Vrste dejavnosti na območju Cikava sever in Cikava jug – območje malih akterjev: storitvene dejavnosti, poslovne storitve, finančno posredništvo, promet, skladiščenje in zveze, predelovalne dejavnosti, proizvodne in obrtne dejavnosti, servisne dejavnosti, gostinstvo, trgovina, dejavnosti javne uprave, komunalno-energetske dejavnosti, dejavnosti za kratkotrajno nastanitev v okviru gostinskih in ostalih spremljajočih programov ter bivanje za posebne namene – samski dom.
– Vrste dejavnosti na območju velikih akterjev (Cikava jug) skladno s klasifikacijo iz Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08): proizvodnja vozil (29 – Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic), predelava kovin (25 – Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav), farmacevtska dejavnost (21 – Proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov) in skladiščenje (H 52 – Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti).
c) Merila in pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko urejanje
1. Pogoji glede lege objektov
– Lega objektov je določena z naslednjimi minimalnimi odmiki: Odmik stavb od meje gradbene parcele je najmanj 4 m, odmik nezahtevnih in enostavnih objektov najmanj 2 m in ograj najmanj 0,5 m. Odmiki so lahko tudi manjši, če se pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča in se izvedejo ustrezni protipožarni ukrepi.
– Na območjih velikih in manjših akterjev – Cikava jug so minimalni odmiki med posameznimi stavbami 8 m ali manj, če se drugače zagotovi požarna varnost. Ta pogoj ne velja, če so stavbe grajene v nizu – kot ena stavba, ki se razteza čez več parcel.
2. Pogoji glede velikosti objektov
– Pozidanost površin: Dopustna je največ 70% pozidanost posamezne gradbene parcele, podzemni del pa je lahko pozidan do 100%. Na območju Cikava sever je dopustna največ 80% pozidanost nadzemnega in podzemnega dela posameznih gradbenih parcel.
– Vertikalni gabariti: Na celotnem območju urejanja je predpisana enotna maksimalna višina objektov. Višina vidnega dela fasade od kote terena do vrha parapetnega zidu (fasadnega venca) ne sme presegati 12 m. Dovolijo se odstopanja zaradi tehnoloških zahtev, tako da se posamezni manjši deli objektov oziroma samostojni tehnološki objekti (npr. dimnik, silos, stolp, dvigalo) lahko uredijo do višine največ 24 m. Višina podzemnih delov objektov, ki so v celoti vkopani, ni omejena.
– Kota pritličja objektov: Kota pritličja objektov na območju obstoječe pozidave je vezana na niveleto obstoječih dostopnih cest, dovoli se odstopanje do +- 1,5 m. Kota pritličja objektov na ostalem območju urejanja je vezana na niveleto platojev in cest, na katere se objekti navezujejo z dostopom in priključki na GJI, dovoli se odstopanje do +- 1,5 m.
3. Pogoji glede oblikovanja objektov
– Oblikovanje objektov: Objekti se oblikujejo sodobno, medsebojno poenoteno in so praviloma enostavnih pravokotnih oblik, dopustijo se izjeme pri oblikovanju vhodov, nadstreškov ipd. Dopustno je graditi objekte različnih oblik, skladno z zahtevami tehnološkega procesa. Objekti se znotraj posamezne gradbene parcele poenotijo po materialih in barvah. Dopusti se omet ali fasadne obloge. Strehe so ravne ali nizke eno ali dvokapnice, z naklonom do največ 6 stopinj ter na fasadi zakrite s horizontalnim strešnim vencem. Barve streh so temne, kritina ne sme biti trajno bleščeča.
– Dodatna določila za oblikovanje fasadnega niza ob cesti 1 v območjih FeE1, FeE2, FeE3, FeE4, FeF1, FeF2, FeH1, FeK1 in FeM1: če je objekt členjen na upravni oziroma poslovni in proizvodni oziroma gospodarski del, se njegov upravni oziroma poslovni del vsaj z 80% vhodne fasade postavi na gradbeno linijo ob koridorju ceste 1. Dopusti se odstopanje, odmik od gradbene linije v notranjost parcel do največ 2 m. Če je ta del objekta vertikalno členjen na več etaž, se pritlična etaža oblikuje transparentno, skladno s konceptom urejanja poslovno-upravnega bulvarja v koridorju ceste 1. Pritlična etaža je v tem primeru lahko konzolno zamaknjena od gradbene linije po celotni višini pritličja za 3,5 m v notranjost objekta. Če objekt ni členjen na upravni oziroma poslovni in proizvodni oziroma gospodarski del, ampak je strukturiran drugače, se vsaj z 80% vhodne fasade postavi na gradbeno linijo ob koridorju ceste 1. Dopusti se odstopanje, odmik od gradbene linije v notranjost parcel do največ 2 m. Morebitne zasteklitve v zgornjih etažah so zasnovane po celotni višini etaže ali v primeru večjih višin za polovico višine v zgornjem ali spodnjem delu etažnega višinskega gabarita. Logotipi in drugi reklamni znaki so na fasadi in ne smejo presegati višinskih gabaritov.
4. Pogoji glede gradnje in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov
– Dopustna je gradnja NO in EO, kot je glede NRP določeno v 79. členu tega odloka.
– NO in EO je dopustno postavljati v okviru gradbenih parcel osnovnih objektov tako, da so smiselno vključeni v celotno stavbno kompozicijo. Njihova funkcija, lega in arhitekturna zasnova se uskladi z osnovnim oziroma glavnim objektom.
– NO in EO, namenjene GJI in urejanju zelenih površin, je dopustno graditi tudi izven območij za razvoj objektov.
5. Oblikovanje odprtih zunanjih površin
– Na območju ceste 1 se uredijo obojestranski drevored ter obojestranska pločnik in kolesarska steza.
– Na območju posebnih pogojev glede urejanja odprtih površin (prikazanih v grafični prilogi List 6.: Zazidalna situacija – območja za razvoj objektov) veljajo pogoji: na tem območju ne smejo biti postavljene ograje, ob objektih se uredi minimalno 2 m širok pas površin za prost prehod pešcev, urbana oprema (ulične svetilke, klopi, koši za smeti, konfini) mora biti poenotena.
– Na območju ceste 7 se uredijo enostranski drevored in obojestranski pločnik.
– Skozi območje FeE se na treh mestih spelje kolesarska in peš povezava z dvostranskim drevoredom.
– Na območju križišč cest 3 in 2, 3 in 5, 3 in 6 ter 2 in 5, 2 in 6, 2 in 7 se uredijo drevoredne poteze v dolžini 50 m na vsako stran od križišča navzven.
– Drevoredi se zasadijo z visokimi listavci.
– Merila za oblikovanje platojev v okviru območij za razvoj objektov: posamezen plato je opredeljen z javnimi cestami, platoji se navezujejo na nivelete cest na mestih, kjer se organizirajo uvozi na platoje, dopustni nakloni platojev v območju priključkov na javne ceste so po vzdolžni in prečni smeri do 3,5%, z odstopanjem do največ 4,5%.
– Zelene in druge neprometne površine: Pohodne površine za pešce, zelenice ob objektih in internih cestah, brežine (za nasipe in vkope), ki jih zahteva razgiban teren, ureditve ob mejah parcel ipd. se uredijo na najmanj 15% površine gradbenih parcel, odvisno od namembnosti, razgibanosti reliefa ipd. Razmerje med objekti, parkirnimi in manipulativnimi površinami ter zelenimi in drugimi površinami je odvisno od vrste dejavnosti oziroma namembnosti gradbenih parcel in razgibanosti reliefa.
– Urbana oprema: Prostori za ločeno zbiranje odpadkov so na dobro prometno dostopnih mestih, vendar ne na območju glavnih fasad in uvozov. Nad temi prostori se uredijo nadstrešnice, ki so po uporabi materialov in oblikovanju poenotene z grajenimi objekti v območju. Dopusti se sodobno oblikovanje z uporabo enostavnih pravokotnih oblik in ravnih ali enokapnih streh z nizkim naklonom ter uporaba lahkih kovinskih konstrukcij temnih barv. Urbana oprema območja (svetilke, tlakovanje) mora biti sodobno oblikovana in poenotena z elementi drobne urbane opreme (klopi, koši za smeti, ograje, konfini, stojala za kolesa, označevalne table) in z arhitekturnim oblikovanjem območja. Pri oblikovanju drobne urbane opreme je treba zagotoviti poenotenje v materialih (les, kovina, steklo, beton) in barvah. Ob cestah se lahko postavijo označevalne table ali stebri. Sistem označb mora biti po celotnem območju poenoten. Ograje znotraj območja se oblikujejo poenoteno, izvedejo se v višini do največ 3,0 m, v kovinski izvedbi.
6. Pogoji za druge zunanje ureditve
– Odprte in manipulativne površine se uredijo skladno z delovnim procesom posamezne dejavnosti. Pri tem se teži k dobri organizaciji aktivnosti zunaj objektov in urejenosti zunanjih ureditev. Vse, kar je možno opraviti znotraj zaprtih prostorov, naj se odvija v njih. Proti javnim cestam se orientirajo za javnost odprte dejavnosti, medtem ko se interne oziroma gospodarske dejavnosti (skladišča, deponije ipd.) uredijo v notranjosti območij.
– Na stiku z gozdnimi površinami na južnem in vzhodnem robu območja se zasadi nov gozdni rob, pri čemer se upošteva plastovitost zasaditve (drevesni in grmovni sloj) in uporaba avtohtonih vrst drevnine. Vkopne in nasipne brežine ter brežine med posameznimi platoji se blago speljejo v raščeni teren in vegetacijsko utrdijo.
– Ob največjih vkopih se predvidi graditev opornih zidov, ki so oblikovno poenoteni z arhitekturo in zunanjimi ureditvami (ozelenitev, pobarvanje vidnih fasad) ter ne smejo presegati višine 2,20 m. Če so višji, jih je potrebno izvesti v zamikih oziroma terasah na razdalji minimalno 1,5 m z vmesno zazelenitvijo.
– Zunanje ureditve na območju se izvedejo sočasno in etapno usklajeno z graditvijo objektov, tako da se bodo oblikovale enotno urejene in medsebojno usklajene zelene površine.
– Prometna ureditev: Dostopne poti za motorna vozila k objektom se uredijo z javnih cest. V okviru posamezne gradbene parcele se glede na konkretno dejavnost zagotovi zadostno število parkirnih mest, ob upoštevanju veljavnih predpisov za posamezno dejavnost.
d) Merila in pogoji za parcelacijo
– Ureditveno območje PIC Cikava obsega: območje gradbenih parcel grajenega javnega dobra, območja gradbenih parcel za gradnjo objektov, območja začasne javne rabe, ki so potrebna za izgradnjo GJI. Po izgradnji GJI se ta zemljišča vključijo v območja gradbenih parcel za gradnjo objektov.
– Gradbene parcele in območje začasne javne rabe so prikazani v grafični prilogi List št. 18: Načrt parcelacije.
– Pri novi parcelaciji zemljišč se upošteva čim boljšo izrabljenost zemljišč za gradnjo in druge ureditve – nova parcelacija naj v čim večji meri upošteva enostavno pravokotno mrežo.
– Na območju Cikava sever je dopustno gradbene parcele delno ali v celoti združevati in razdruževati.
– Na območju Cikava jug mora biti parcelacija skladna z mejami funkcionalnih celot, ki so določene v načrtu parcelacije. Funkcionalne celote in enote se lahko delijo na manjše gradbene parcele skladno z upoštevanjem obveznih smeri parcelne strukture, ki so določene v grafičnih prilogah. Pri delitvi funkcionalnih celot in enot na manjše gradbene parcele se za vsako novo parcelo zagotovi nemoten dostop do javnih cest in druge javne infrastrukture.
– Območja gradbenih parcel grajenega javnega dobra, na katerih se uredi GJI, obsegajo obstoječe površine na FeX1 in FeX2 ter novopredvidene površine:
– celotno omrežje javnih cest od 1 do 8 s pločniki, drevoredi in kolesarskimi stezami,
– drevorede s peš in kolesarskimi potmi, ki potekajo na štirih mestih od ceste 1 do načrtovane 3. razvojne osi,
– javne poti z javnih cest do roba območja, s katerimi bo zagotovljena nadomestitev obstoječih dostopov do gozdnih in poljskih poti v zaledju območja (na jugu in vzhodu: FeZ5, FeZ6, FeZ7, FeZ8 in FeZ9).
– Pri parcelacijah ni dopustno določati takih novih parcel, ki ne bi imele dostopa do javne ceste ali ne bi imele take oblike in velikosti, ki omogoča njihovo funkcionalno uporabo za namen, določen s tem odlokom.
(5) Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
a) Prometno omrežje – ceste in parkirišča
– Območje urejanja se na severni strani prometno navezuje preko predvidenega krožnega križišča na regionalni cesti R2/1204, odsek 419 Novo mesto–Šentjernej, preko dveh obstoječih priključkov na regionalni cesti in po predvidenih cestah znotraj območja ter se na južni strani naveže preko izvennivojskega priključka Revoz na načrtovano državno daljinsko cesto med avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu in mejo z Republiko Hrvaško (3. razvojna os).
– Na območju urejanja se uredi več dostopnih cest, s katerih bodo urejeni dostopi na posamezne Fc v sklopu njihovega urejanja, tako da bodo vse Fc navezane na cestno omrežje z uvozi, ki se niveletno prilagodijo cestam. Obstoječa Podbevškova ulica se uredi tako, da znaša vozni pas 2x3,0 m, robni pas 2x0,25 m, pločnik za pešce 2x1,50 m, bankina 2x0,50 m. Odstopanja od opisanega prečnega profila Podbevškove ulice so v mejah predpisov in tehničnih specifikacij projektiranja javnih cest dopustna na odsekih, kjer za vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih možnosti in kjer je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno porabo javnih sredstev.
– Parkirne površine za zaposlene se uredijo v okviru posameznih Fc. Manipulacijske in prometne površine se znotraj celotne PIC Cikava uredijo v skladu s potrebami glede na število zaposlenih in glede na posebne zahteve posameznih dejavnosti. Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali dostope in uporabo za invalide.
– Tipični prečni profili cestnega omrežja znašajo:
Cesta 1
– vozišče            2 x        3,25 m  =      6,50m
– robni pas          2 x        0,25 m  =      0,50m
– drevored           2 x        2,00 m  =      4,00m
– kolesarska steza   2 x        1,00 m  =      2,00m
– pločnik za pešce   2 x        1,50 m  =      3,00m
– bankina/berma      2 x        0,50 m  =      1,00m
-----------------------------------------------------
SKUPAJ                                        17,00m
Vse ostale ceste na odsekih križanj in priključkov (z drevoredi)
– vozišče            2 x        3,00 m  =      6,00m
– robni pas          2 x        0,25 m  =      0,50m
– pločnik za pešce   2 x        1,50 m  =      3,00m
– drevored           2 x        2,00 m  =      4,00m
– bankina/berma      2 x        0,50 m  =      1,00m
------------------------------------------------------
SKUPAJ                                        14,50m
Cesta 7
– vozišče            2 x        3,00 m  =      6,00m
– robni pas          2 x        0,25 m  =      0,50m
– drevored           1 x        2,00 m  =      2,00m
– pločnik za pešce   2 x        1,50 m  =      3,00m
– bankina/berma      2 x        0,50 m  =      1,00m
-----------------------------------------------------
SKUPAJ                                        12,50m
Ostale ceste na odsekih med križanji in priključki (brez drevoredov)
– vozišče            2 x        3,00 m  =      6,00m
– robni pas          2 x        0,25 m  =      0,50m
– pločnik za pešce   2 x        1,50 m  =      3,00m
– bankina/berma      2 x        0,50 m  =      1,00m
-----------------------------------------------------
SKUPAJ                                        13,50m
– S prostorsko ureditvijo PIC Cikava bo prekinjeno omrežje obstoječih gozdnih poti. Dostop do obstoječih gozdnih poti se zagotovi preko omrežja predvidenih cest znotraj območja cone ter nadomestnih javnih poti. Med FcG1 in FcJ, FcJ in FcJ1 ter FcJ1 in FcM so predvideni koridorji, po katerih se speljejo javne poti širine 3 m od predvidenih cest znotraj območja cone do obstoječih zalednih gozdnih poti, z lokalnimi razširitvami na mestih priključkov in krivin.
– Odvodnjavanje padavinskih vod z vozišča, kolesarskih stez in pločnika za pešce je zagotovljeno z ustreznimi prečnimi ter vzdolžnimi skloni in potekom naprej v vtočne jaške, drenažno kanalizacijske cevi in kanalizacijo padavinskih odpadnih vod.
b) Elektroenergetsko omrežje
– Obstoječ elektroenergetski razvod na območju PIC Cikava ima na razpolago 1,5 MW moči. Za zagotovitev razlike do potrebnih 17 MW moči se zgradi nov SN 24 KV kablovod iz RTP 1x35MW 110/24kV Gotna vas.
– Na območju cone se zgradijo nove kapacitete transformatorskih postaj 24/0,4kV, in sicer devet enot »distributivnih« kapacitet 1x (2x)1000 kVA, 24/0,4 kV, ki se umestijo v prostor tako, da enakomerno in smiselno pokrivajo potrebe po električni energiji pod optimalnimi pogoji in z najnižjo ceno vložene investicije.
– Transformatorske postaje, označene s TP-1, TP-2, TP-3, se povežejo (vzankajo) v obstoječe 24 kV elektroenergetsko omrežje na severnem delu obstoječe cone.
– Transformatorske postaje v coni se povežejo v zanko. Izven cone poteka SN24 kV kablovod v koridorju 110 kV DV.
– Idejni projekt za DV 2x110 kV Bršljin – Gotna vas (vzhodna novomeška zanka), ki jo je izdelal IBE, d.d., št. projekta D770-A572/217, mapa D770-3E/M01 in D770-3E/M02, oktober 2008, predvideva izgradnjo RTP Cikava in RTP Ločna.Glede na faznost gradnje elektroenergetskih objektov na 110 kV nivoju in faznost gradnje pozidave v gospodarski coni Cikava se izvede povezava 24 kV kablovoda iz smeri bodoče RTP-Cikava na TP-6.
– Napajanje posameznih uporabnikov konične moči do 300 kVA se izvede iz novozgrajene 0,4 kV elektroenergetske mreže, za porabnike z večjo odjemno močjo pa se predvidijo lastne transformatorske postaje.
– Transformatorske postaje se lahko izvedejo kot sestavni del arhitekture objekta ali kot kompaktne kabelske transformatorske postaje.
– Za realizacijo predvidenega koncepta elektroenergetskega napajanja se zgradi elektroenergetska 4+n cevna PVC fi 160 +1x2x50 kanalizacija, ki poteka v pločniku novozgrajenega cestnega omrežja. Globina polaganja kabelske kanalizacije je glede na število cevi različna, vendar je nivo kablovodov praviloma na globini 80 cm. Ob celotni trasi kabelske kanalizacije se položi zaščitno ozemljilo.
c) Javna razsvetljava
– Vse javne površne in cestne povezave se opremijo z javno razsvetljavo. Tip svetilk in način razporeditve novopredvidenih svetil se uskladi z obstoječimi svetili na območju PIC Cikava. Priključek na novozgrajeno omrežje javne razsvetljave je možen z izgradnjo dveh priključno-merilnih mest in s postavitvijo krmilnih omaric OJR v neposredni