Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2009 z dne 30. 11. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2009 z dne 30. 11. 2009

Kazalo

4256. Uredba o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka, stran 12919.

Na podlagi tretjega odstavka 71. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o kriterijih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta uredba določa kriterije za določitev ekološko sprejemljivega pretoka ter način spremljanja in poročanja o ekološko sprejemljivem pretoku.
2. člen
(uporaba)
(1) Ta uredba se uporablja za posebno rabo površinske vode, ki lahko povzroči zmanjšanje pretoka vode, znižanje gladine vode ali poslabšanje stanja voda.
(2) Ta uredba se uporablja za posebno rabo površinske vode iz izvirov.
(3) Ta uredba se uporablja tudi za rabo površinske vode za bogatenje podzemne vode zaradi posebne rabe podzemne vode za oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Za tako rabo površinske vode se šteje tudi odvzem vode iz obrežnega filtrata, ki se napaja neposredno iz vodotoka.
3. člen
(izjeme)
(1) Ta uredba se ne uporablja za posebno rabo vode iz izvirov, če gre za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(2) Ta uredba se ne uporablja za posebno rabo vode, zaradi katere se v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, določi močno preoblikovano vodno telo.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se ta uredba uporablja tudi v primerih posebne rabe vode, zaradi katere se v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda, določi močno preoblikovano vodno telo, če izdano pravnomočno vodno dovoljenje, koncesijska pogodba, koncesijski akt ali projektna dokumentacija, na podlagi katere je bilo izdano pravnomočno gradbeno ali uporabno dovoljenje, vsebuje določitev vrednosti pretoka, opredeljenega kot biološki minimum, minimalni pretok ali ekološko sprejemljivi pretok, ki se šteje za ekološko sprejemljivi pretok po tej uredbi.
4. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. srednji mali pretok na mestu odvzema je aritmetično povprečje najnižjih letnih vrednosti srednjega dnevnega pretoka na tem mestu v daljšem opazovalnem obdobju. Srednji mali pretok se izraža v m3/s in se izračuna po naslednji enačbi:
pri čemer je sQnp srednji mali pretok, Q(np,i) najmanjši srednji dnevni pretok v i-tem koledarskem letu in N število let v opazovalnem obdobju, običajno zadnjih 30 let;
2. srednji pretok na mestu odvzema je aritmetično povprečje srednjih letnih vrednosti pretoka na tem mestu v daljšem opazovalnem obdobju. Srednji pretok se izraža v m3/s in se izračuna po naslednji enačbi:
pri čemer je sQs srednji pretok, Q(s,i) srednji letni pretok v i-tem koledarskem letu in N število let v opazovalnem obdobju, običajno zadnjih 30 let;
3. vodno telo površinske vode je vodno telo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja določitev in razvrstitev vodnih teles površinskih voda;
4. ekološki tip vodotoka je tip, določen s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda;
5. izvir je mesto, na katerem voda naravno priteka iz kamnine ali zemljine na površje ali v vodno telo površinske vode;
6. nepovraten odvzem vode je odvzem, pri katerem se odvzeta voda ne vrača nazaj v isti vodotok;
7. povraten odvzem vode je odvzem, pri katerem se odvzeta voda vrača nazaj v isti vodotok;
8. točkovni odvzem vode je povraten odvzem, pri katerem se odvzeta voda vrača v vodotok tik pod odvzemom oziroma jezom;
9. kratek odvzem vode je povraten odvzem, pri katerem se odvzeta voda vrača v vodotok na razdalji, merjeni po liniji vodotoka v digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 5000, ki je:
– krajša ali enaka 100 m, če gre za odvzem na vodotoku, razvrščenem v ekološki tip s prispevno površino enako ali manjšo od 100 km2, ali
– krajša ali enaka 500 m, če gre za odvzem na vodotoku, razvrščenem v ekološki tip s prispevno površino večjo od 100 km2;
10. dolg odvzem vode je povraten odvzem, pri katerem se odvzeta voda vrača v vodotok na razdalji, ki je daljša kot pri kratkem odvzemu vode;
11. majhen odvzem vode je odvzem, pri katerem je količina odvzete vode enaka ali manjša od srednjega pretoka na mestu odvzema;
12. velik odvzem vode je odvzem, pri katerem je količina odvzete vode večja od srednjega pretoka na mestu odvzema;
13. mHE je mikro, mala ali srednja hidroelektrarna v skladu s predpisom, ki ureja podpore električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije;
14. sušno obdobje je obdobje koledarskih mesecev:
– december, januar, februar, junij, julij, avgust in september za skupine ekoloških tipov 2, 3 in 4 iz preglednice iz Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe, in
– junij, julij, avgust in september za skupino ekoloških tipov 1 iz preglednice iz Priloge 2 te uredbe;
15. vodnato obdobje je obdobje koledarskega leta, ki ni opredeljeno kot sušno.
II. KRITERIJI ZA DOLOČITEV EKOLOŠKO SPREJEMLJIVEGA PRETOKA
5. člen
(določitev ekološko sprejemljivega pretoka)
Ekološko sprejemljivi pretok se določi na podlagi hidroloških izhodišč za določitev ekološko sprejemljivega pretoka (v nadaljnjem besedilu: hidrološka izhodišča), značilnosti odvzema vode, hidroloških, hidromorfoloških in bioloških značilnosti vodotoka ter podatkov o varstvenih režimih, na katere lahko vpliva nameravana posebna raba površinske vode.
6. člen
(hidrološka izhodišča)
(1) Hidrološka izhodišča so vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka na mestu odvzema. Hidrološka izhodišča so eden od elementov, potrebnih za določitev vsebine koncesijskega akta za rabo površinske vode v skladu z zakonom, ki ureja vode, oziroma hidrološkega poročila v skladu s predpisom, ki ureja vsebino vloge za pridobitev vodnega dovoljenja in vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za raziskavo podzemnih voda.
(2) Vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka na mestu odvzema se pridobijo iz podatkov državnega hidrološkega monitoringa, ki ga izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(3) Če na mestu odvzema ne obstajajo podatki državnega hidrološkega monitoringa iz prejšnjega odstavka, se izdela ocena vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka na mestu odvzema z izračuni na podlagi podatkov o razmerjih pretoka in velikostih prispevnih površin hidrološko podobnega povodja ali porečja ali na podlagi druge empirične metode, če gre za:
– hidrogeološko homogeni porečji in
– hidromorfološko podobni porečji iz iste skupine ekoloških tipov vodotokov iz tretjega odstavka 7. člena te uredbe.
(4) Če pogoji za izdelavo ocene iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni, je treba izvesti tudi simultane hidrometrične meritve pretokov na mestu odvzema in v primerjalnih prerezih na vodotokih bližnjega oziroma hidrološko podobnega povodja ali porečja, za katerega so na razpolago podatki državnega hidrološkega monitoringa o pretokih za daljše opazovalno obdobje. Simultane hidrometrične meritve pretokov je treba izvesti v razmerah, ki omogočijo oceno vrednosti srednjega malega ali srednjega pretoka na mestu odvzema glede na rezultate meritev in glede na podatke o srednjem malem oziroma srednjem pretoku na bližnjem oziroma hidrološko podobnem povodju ali porečju.
(5) Obrazložitev hidroloških izhodišč iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati:
1. obrazložitev in utemeljitev uporabljene merilne opreme in metode za izvajanje simultanih hidrometričnih meritev pretokov iz prejšnjega odstavka, ki morata biti izbrani izmed standardiziranih metod v skladu s standardi ISO 748:2007, ISO 1088:2007, ISO 9555-1:1994, ISO 9555-3:1993, ISO 9555-4:1992, ISO/TR 11656:1993 ali ISO/TR 25377:2007, ki so na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo, ali v skladu z drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom s področja hidrometrije;
2. v primeru uporabe akustičnega Dopplerjevega merilnika dokazilo o udeležbi izvajalca meritev vsaj enkrat vsaki dve leti v programih preizkušanja strokovne usposobljenosti za izvajanje meritev s tem merilnikom;
3. v primeru uporabe druge merilne opreme dokazilo o tem, da je uporabljena merilna oprema umerjena v skladu s standardom ISO 3455:2007, ki je na vpogled pri organu, pristojnem za standardizacijo, ali v skladu z drugim enakovrednim mednarodno priznanim standardom s področja hidrometrije;
4. rezultate opravljenih simultanih hidrometričnih meritev pretokov, ki morajo vključevati podatke o času izvedenih meritev, kadar se te izvedejo;
5. obrazložitev in utemeljitev izbire primerjalnega prereza oziroma povodja ali porečja in uporabljenih hidroloških podatkov;
6. obrazložitev in utemeljitev metod analitičnih izračunov ali drugih empiričnih metod za oceno vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka in
7. ocenjene vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka ter obrazložitev in utemeljitev ocenjenih vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka.
(6) Podatki o opravljenih meritvah in o ocenjenih vrednostih srednjih malih in srednjih pretokov iz četrtega odstavka tega člena postanejo del zbirke hidroloških podatkov, ki jo vodi agencija.
(7) Ocenjene vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka iz obrazložitve iz petega odstavka tega člena preveri agencija.
7. člen
(določitev ekološko sprejemljivega pretoka na podlagi hidroloških izhodišč)
(1) Ekološko sprejemljivi pretok se na podlagi hidroloških izhodišč določi z izračunom po naslednji enačbi:
                                        Qes = f * sQnp,
pri čemer je Qes ekološko sprejemljivi pretok, f faktor, odvisen od ekološkega tipa vodotoka, in sQnp srednji mali pretok.
(2) Vrednosti faktorja f so določene v preglednicah v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe, glede na:
– nepovraten ali povraten odvzem vode,
– dolžino povratnega odvzema vode,
– količino odvzema, opredeljeno glede na vrednost srednjega pretoka na mestu odvzema,
– skupino ekoloških tipov vodotokov in
– razmerje med srednjim in srednjim malim pretokom.
(3) Skupine ekoloških tipov vodotokov so določene na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1 : 25 000 v državnem koordinatnem sistemu in so del vodnega katastra. Skupine ekoloških tipov vodotokov so prikazane v preglednici v Prilogi 2 te uredbe in na publikacijski karti, ki je objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za upravljanje voda (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se faktor f iz preglednic iz Priloge 1 te uredbe pomnoži z 2, če gre za posebno rabo vode na ekološkem tipu vodotoka iz skupine 1 in 2 iz preglednice iz Priloge 2 te uredbe in če je razmerje med srednjim in srednjim malim pretokom na mestu odvzema večje od 20.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se za določitev ekološko sprejemljivega pretoka v primeru, če je dolvodno od odvzema na razdalji, enaki ali manjši od razdalje iz 9. točke 4. člena te uredbe, vsaj en pritok, ki ima prispevno površino istega velikostnega razreda kot je pri ekološkem tipu vodotoka na mestu odvzema, uporabi:
– pri velikem nepovratnem odvzemu vode faktor f, določen za dolg odvzem,
– pri majhnem nepovratnem odvzemu vode faktor f, določen za kratek odvzem, in
– pri dolgem odvzemu faktor f, določen za kratek odvzem.
8. člen
(študija za določitev ekološko sprejemljivega pretoka)
Ne glede na prejšnji člen se ekološko sprejemljivi pretok lahko določi na podlagi študije za določitev ekološko sprejemljivega pretoka, ki jo ob vložitvi pobude oziroma vloge predloži pobudnik oziroma vlagatelj vloge za pridobitev vodne pravice. Študijo preveri Inštitut za vode Republike Slovenije, ki študijo potrdi ali pripravi končni strokovni predlog ekološko sprejemljivega pretoka, razen kadar je Inštitut za vode Republike Slovenije izdelovalec te študije. Minimalne zahteve za izdelavo študije za določitev ekološko sprejemljivega pretoka so določene v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe.
9. člen
(določitev ekološko sprejemljivega pretoka glede na varstvene režime)
(1) Vrednost ekološko sprejemljivega pretoka, določena na podlagi 7. ali 8. člena te uredbe, se lahko spremeni na vrednost iz mnenja o vplivu posega na stanje rib v skladu s predpisi, ki urejajo sladkovodno ribištvo, kadar je to potrebno zaradi prehajanja rib čez grajene objekte ali zaradi zmanjšanja vpliva posega na stanje rib.
(2) Vrednost ekološko sprejemljivega pretoka, določena na podlagi 7. ali 8. člena te uredbe, se lahko spremeni na vrednost iz pogojev rabe, ki izhajajo iz naravovarstvenih usmeritev ali smernic po predpisih o ohranjanju narave, če je varovano, zavarovano območje ali naravna vrednota v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave:
– na mestu odvzema ali na odseku med odvzemom in ponovnim dotokom vode pri povratnem odvzemu, ali
– na odseku med odvzemom in prvim pritokom, ki je razvrščen v ekološki tip s prispevno površino istega velikostnega razreda, kot je pri ekološkem tipu vodotoka na mestu odvzema, pri nepovratnem odvzemu.
10. člen
(izjeme pri določanju ekološko sprejemljivega pretoka)
(1) Ne glede na določbe 5., 6., 7., 8. in 9. člena te uredbe se ekološko sprejemljivi pretok ne določa za točkovne odvzeme, če gre za posebno rabo vode za proizvodnjo električne energije v mHE. Kadar je na mestu odvzema zagotovljen prehod za ribe v skladu s predpisi, ki urejajo sladkovodno ribištvo, mora imetnik vodne pravice na mestu odvzema v vseh letnih obdobjih zagotoviti tisto količino vode, ki je potrebna za prehod rib.
(2) Ne glede na določbe 5., 6., 7. in 9. člena te uredbe se v primeru spremembe koncesije za rabo površinske vode za proizvodnjo električne energije v mHE, ki se nanaša na povečanje proizvodnje na podlagi povečanja obratovalnega padca z dvigom gorvodne kote gladine vode, za določitev ekološko sprejemljivega pretoka uporabljajo določbe 16., 17. oziroma 18. člena te uredbe.
(3) Ne glede na določbe 5., 6., 7., 8. in 9. člena te uredbe in ne glede na tretji odstavek 11. člena te uredbe se lahko v obdobju, ko je dejanski pretok vode na mestu odvzema manjši od ekološko sprejemljivega pretoka v skladu s to uredbo, vodo za namakanje odvzema v taki količini, da seštevek odvzemov ne presega sedem odstotkov vrednosti sQnp.
III. NAČIN SPREMLJANJA IN POROČANJA EKOLOŠKO SPREJEMLJIVEGA PRETOKA
11. člen
(veljavnost ekološko sprejemljivega pretoka)
(1) Ekološko sprejemljivi pretok, določen v skladu s to uredbo, velja v vseh letnih obdobjih, razen v razmerah, ko je dejanski pretok na mestu odvzema manjši od ekološko sprejemljivega pretoka.
(2) V razmerah iz prejšnjega odstavka se za ekološko sprejemljivi pretok šteje vrednost dejanskega pretoka na mestu odvzema.
(3) V razmerah iz prvega odstavka tega člena imetnik vodne pravice vode ne sme odvzemati.
12. člen
(način spremljanja ekološko sprejemljivega pretoka)
(1) Objekt ali naprava oziroma sistem naprav za odvzem vode mora biti oblikovan tako, da ne omogoča odvzema vode, kadar se pretok na mestu odvzema zmanjša pod ekološko sprejemljivi pretok. Šteje se, da je s tem spremljanje ekološko sprejemljivega pretoka zagotovljeno.
(2) Če oblikovanje objekta ali naprave oziroma sistema naprav za odvzem vode v skladu s prejšnjim odstavkom tehnično ni izvedljivo, ni dovoljeno ali je povezano z nesorazmerno visokimi stroški, mora imetnik vodne pravice zagotoviti dnevno ali zvezno spremljanje parametrov, na podlagi katerih se lahko ugotovi, da so bile v vsakem trenutku izpolnjene zahteve glede ekološko sprejemljivega pretoka in da v času trajanja pretoka, nižjega od vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka, ni bilo odvzema vode.
(3) Imetnik vodne pravice mora v primerih iz prejšnjega odstavka meriti vodostaj ali pretok na stalnem lastnem urejenem merskem mestu na dotoku na objekt, napravo ali sistem naprav za rabo vode in enega izmed naslednjih parametrov:
– vodostaj ali pretok na stalnem lastnem urejenem merskem mestu tik dolvodno od objekta, naprave ali sistema naprav za odvzem vode,
– vodostaj ali pretok na stalnem urejenem merskem mestu na vodni infrastrukturi ali
– vodostaj in pretok na ustreznem merskem mestu državne hidrološke mreže.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko imetnik vodne pravice namesto vodostaja ali pretoka na stalnem lastnem urejenem merskem mestu na dotoku na objekt, napravo ali sistem naprav za rabo vode spremlja tudi druge parametre, na podlagi katerih se lahko ugotovi, da v času trajanja pretoka, nižjega od vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka, ni bilo odvzema vode oziroma se posebna raba vode ni izvajala.
(5) Za ureditev tehnične rešitve zagotovitve ekološko sprejemljivega pretoka in načina spremljanja ekološko sprejemljivega pretoka iz tega člena je treba pridobiti vodno soglasje.
13. člen
(način poročanja o ekološko sprejemljivem pretoku)
(1) Imetnik vodne pravice mora način spremljanja ekološko sprejemljivega pretoka opisati v poslovniku za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta ali naprave v skladu z zakonom, ki ureja vode.
(2) Podatke o spremljanih parametrih v skladu s prejšnjim členom mora imetnik vodne pravice iz drugega odstavka prejšnjega člena hraniti šest let in jih na poziv predložiti na vpogled inšpektorjem, pristojnim za vode, ali vodovarstvenemu nadzorniku.
(3) Imetnik vodne pravice iz drugega odstavka prejšnjega člena podatke iz prejšnjega odstavka na poziv pošlje ministrstvu oziroma inšpektorju, pristojnemu za vode, oziroma vodovarstvenemu nadzorniku.
IV. NADZOR
14. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za vode, in vodovarstveni nadzorniki v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
V. KAZENSKE DOLOČBE
15. člen
(kazenske določbe)
(1) Z globo od 4.000 eurov do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek, če:
– rabi vodo tako, da ekološko sprejemljivi pretok, določen v skladu s to uredbo, ni zagotovljen,
– ne izvaja spremljanja ekološko sprejemljivega pretoka v skladu z 12. členom te uredbe,
– ne poroča o ekološko sprejemljivem pretoku v skladu s 13. členom te uredbe,
– ne ravna v skladu z 19. členom te uredbe.
(2) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 600 eurov do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost ali odgovorna oseba v državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Z globo od 400 eurov do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16. člen
(podeljene vodne pravice z ekološko sprejemljivim pretokom)
(1) Če izdano pravnomočno vodno dovoljenje, koncesijska pogodba, koncesijski akt ali projektna dokumentacija, na podlagi katere je bilo izdano pravnomočno gradbeno ali uporabno dovoljenje, vsebuje določitev vrednosti pretoka, opredeljenega kot biološki minimum, minimalni pretok ali ekološko sprejemljivi pretok, se za ekološko sprejemljivi pretok šteje tako opredeljena vrednost biološkega minimuma, minimalnega pretoka oziroma ekološko sprejemljivega pretoka.
(2) Če je vrednost pretoka iz prejšnjega odstavka večja od vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka po tej uredbi, organ, ki je izdal vodno pravico, na podlagi vloge za prilagoditev ekološko sprejemljivega pretoka in strokovnega predloga v skladu s kriteriji iz 17. oziroma 18. člena te uredbe, ki ga zagotovi imetnik vodne pravice, določi vrednost ekološko sprejemljivega pretoka v skladu s to uredbo. Strokovni predlog ekološko sprejemljivega pretoka preveri Inštitut za vode Republike Slovenije, ki predlog potrdi ali pripravi končni strokovni predlog ekološko sprejemljivega pretoka.
17. člen
(podeljene vodne pravice brez ekološko sprejemljivega pretoka)
(1) Če izdano pravnomočno vodno dovoljenje, koncesijska pogodba, koncesijski akt ali projektna dokumentacija, na podlagi katere je bilo izdano pravnomočno gradbeno ali uporabno dovoljenje, ne vsebuje določitve vrednosti pretoka, opredeljenega kot biološki minimum, minimalni pretok ali ekološko sprejemljivi pretok, organ, ki je izdal akt o vodni pravici, po uradni dolžnosti določi ekološko sprejemljivi pretok v skladu s 7. oziroma 8. in 9. členom te uredbe.
(2) Če za določitev ekološko sprejemljivega pretoka pri podeljeni vodni pravici ne obstajajo merjeni hidrološki podatki državnega hidrološkega monitoringa, je za določitev ekološko sprejemljivega pretoka treba izdelati oceno vrednosti srednjega malega pretoka in srednjega pretoka iz tretjega oziroma četrtega odstavka 6. člena te uredbe, ki jo zagotovi imetnik vodne pravice.
(3) Če imetnik vodne pravice iz prejšnjega odstavka ne predloži obrazložitve hidroloških izhodišč v skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe, izdelavo ocene vrednosti srednjega malega in srednjega pretoka na mestu odvzema na stroške imetnika vodne pravice zagotovi ministrstvo, razen če imetnik vodne pravice predloži študijo iz 8. člena te uredbe.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se določi nižja vrednost ekološko sprejemljivega pretoka od vrednosti, določene v skladu s 7. in 9. členom te uredbe, če gre za:
– odvzem površinske vode za oskrbo prebivalcev s pitno vodo in je to potrebno za nemoteno oskrbo prebivalcev s pitno vodo,
– odvzem površinske vode za proizvodnjo električne energije v mHE in je to potrebno za ohranitev 85 odstotkov povprečne letne proizvodnje električne energije v obravnavani mHE, določene kot aritmetično povprečje letnih vrednosti proizvodnje električne energije v opazovalnem obdobju iz 1. točke 4. člena te uredbe oziroma v obdobju obratovanja mHE,
– odvzem površinske vode za namakanje in je to potrebno za ohranitev 85 odstotkov povprečne letne kmetijske proizvodnje na območju obravnavanega namakalnega sistema, določene kot aritmetično povprečje letnih vrednosti kmetijske proizvodnje v opazovalnem obdobju iz 1. točke 4. člena te uredbe oziroma v obdobju obratovanja namakalnega sistema,
– odvzem površinske vode za vzrejo salmonidnih vrst rib in je to potrebno zaradi preprečitve pogina rib v ribogojnici,
– odvzem površinske vode za vzrejo ciprinidnih vrst rib in je to potrebno zaradi preprečitve izsušitve ribnika zaradi izhlapevanja.
(5) V primerih iz prejšnjega odstavka vrednost faktorja f ne sme biti nižja od:
– 0,3 pri povratnem kratkem ali dolgem odvzemu in
– 0,6 pri nepovratnem odvzemu.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se nižja vrednost ekološko sprejemljivega pretoka od vrednosti v skladu s 7. in 9. členom te uredbe lahko določi tudi za iztok iz akumulacije, če bi zaradi slabe kakovosti vode v akumulaciji iztekajoča voda škodljivo vplivala na stanje površinske vode na mestu odvzema ali dolvodno od mesta odvzema.
(7) Ekološko sprejemljivi pretok se v primerih iz četrtega in šestega odstavka tega člena določi na podlagi strokovnega predloga ekološko sprejemljivega pretoka, ki pripravi Inštitut za vode Republike Slovenije.
18. člen
(izjeme pri določanju ekološko sprejemljivega pretoka pri podeljenih vodnih pravicah)
(1) Ne glede na prejšnji člen se ekološko sprejemljivi pretok ne določa za točkovne odvzeme, če gre za podeljeno vodno pravico za posebno rabo vode za proizvodnjo električne energije v mHE. Kadar je na mestu odvzema zagotovljen prehod za ribe v skladu s predpisi, ki urejajo sladkovodno ribištvo, mora imetnik vodne pravice na mestu odvzema v vseh letnih obdobjih zagotoviti tisto količino vode, ki je potrebna za prehod rib.
(2) Ne glede na prejšnji člen se lahko ekološko sprejemljivi pretok za podeljeno vodno pravico za posebno rabo vode za proizvodnjo električne energije v mHE določi na podlagi korelacije s podatki o ekološko sprejemljivem pretoku za drugo mHE, če gre za mHE:
– v isti skupini ekoloških tipov vodotokov iz 7. člena te uredbe,
– na odsekih vodotokov, ki sta razvrščena v ekološki tip vodotoka s prispevno površino istega velikostnega razreda,
– pri katerih sta srednji mali pretok in srednji pretok na mestih odvzema istega velikostnega razreda in
– na odsekih vodnih teles površinskih voda s primerljivimi vrstami in jakostmi obremenitev na prispevnem območju.
(3) Ne glede na prejšnji člen in ne glede na tretji odstavek 11. člena te uredbe lahko imetnik podeljene vodne pravice v obdobju, ko je dejanski pretok vode na mestu odvzema manjši od ekološko sprejemljivega pretoka v skladu s to uredbo, vodo odvzema tako, da se zagotovi tista količina vode, ki je potrebna za prehod rib na odseku med odvzemom in ponovnim dotokom vode oziroma pri nepovratnem odvzemu med odvzemom in prvim pritokom, ki je razvrščen v ekološki tip s prispevno površino istega velikostnega razreda, kot je pri ekološkem tipu vodotoka na mestu odvzema, če gre za:
– odvzem površinske vode za oskrbo prebivalcev s pitno vodo in je to potrebno za nemoteno oskrbo prebivalcev s pitno vodo,
– kratek odvzem vode za mHE in je to potrebno za ohranitev 85 odstotkov povprečne letne proizvodnje električne energije v obravnavani mHE, določene kot aritmetično povprečje letnih vrednosti proizvodnje električne energije v opazovalnem obdobju iz 1. točke 4. člena te uredbe oziroma v obdobju obratovanja mHE, ali
– kratek odvzem vode za vzrejo salmonidnih vrst rib in je to potrebno zaradi preprečitve pogina rib v ribogojnici,
– kratek odvzem vode za vzrejo ciprinidnih vrst rib in je to potrebno zaradi preprečitve izsušitve ribnika zaradi izhlapevanja.
(4) V primerih iz prvega in tretjega odstavka tega člena se ekološko sprejemljivi pretok in količina vode, ki je potrebna za prehod rib na odseku med odvzemom in ponovnim dotokom vode oziroma pri nepovratnem odvzemu med odvzemom in prvim pritokom, ki je razvrščen v ekološki tip s prispevno površino istega velikostnega razreda kot je pri ekološkem tipu vodotoka na mestu odvzema, lahko določita kot minimalna gladina in hitrost toka.
(5) Ekološko sprejemljivi pretok in količina vode, ki je potrebna za prehod rib na odseku med odvzemom in ponovnim dotokom vode oziroma pri nepovratnem odvzemu med odvzemom in prvim pritokom, ki je razvrščen v ekološki tip s prispevno površino istega velikostnega razreda kot je pri ekološkem tipu vodotoka na mestu odvzema, se v primerih iz prvega do četrtega odstavka tega člena določita na podlagi strokovnega predloga, ki ga pripravi Inštitut za vode Republike Slovenije.
19. člen
(prilagoditev zagotavljanja in spremljanja ekološko sprejemljivega pretoka)
(1) Imetnik vodne pravice, kateremu se vodna pravica prilagodi v skladu s to uredbo, mora v šestih mesecih od pravnomočnega dopolnilnega vodnega dovoljenja ali uveljavitve spremembe koncesijskega akta oziroma sklenitve aneksa h koncesijski pogodbi, v kateri je določen ekološko sprejemljivi pretok skladno s to uredbo, vložiti vlogo za pridobitev vodnega soglasja na agenciji, za ureditev tehnične rešitve zagotovitve in načina spremljanja ekološko sprejemljivega pretoka iz 12. člena te uredbe.
(2) Imetnik vodne pravice mora zagotoviti ekološko sprejemljivi pretok ter njegovo spremljanje v roku, ki je določen v dopolnilnem vodnem dovoljenju ali spremembi koncesijskega akta oziroma aneksu h koncesijski pogodbi iz prejšnjega odstavka, vendar najpozneje v roku treh let od pravnomočnosti vodnega soglasja oziroma v petih letih od uveljavitve te uredbe, če se ta rok izteče prej.
(3) Imetnik vodne pravice mora v roku iz prejšnjega odstavka prilagoditi poslovnik za obratovanje in vzdrževanje vodnega objekta ali naprave v skladu z zakonom, ki ureja vode.
20. člen
(odločanje o že vloženih pobudah oziroma vlogah za pridobitev vodne pravice)
(1) Postopki za pridobitev vodne pravice, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v postopkih za pridobitev vodne pravice, začetih pred uveljavitvijo te uredbe, ekološko sprejemljivi pretok določi v skladu s 17. oziroma 18. členom te uredbe, če pobudnik oziroma vlagatelj vloge za posebno rabo vode v postopku za pridobitev vodne pravice predloži pravnomočno gradbeno dovoljenje za objekte ali naprave oziroma sistem naprav za posebno rabo vode, projektna dokumentacija, na podlagi katere je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, pa ne vsebuje določitve vrednosti pretoka, opredeljenega kot biološki minimum, minimalni pretok ali ekološko sprejemljivi pretok.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v postopkih za pridobitev vodne pravice, začetih pred uveljavitvijo te uredbe, uporabljajo določbe drugega odstavka 16. člena te uredbe, če je v projektni dokumentaciji, na podlagi katere je bilo izdano pravnomočno gradbeno dovoljenje, določena vrednost pretoka, opredeljena kot biološki minimum, minimalni pretok ali ekološko sprejemljivi pretok, ki je večja od vrednosti ekološko sprejemljivega pretoka po tej uredbi in bi bila določitev ekološko sprejemljivega pretoka v skladu s to uredbo ugodnejša.
(4) Za pobude za spremembo vodne pravice za proizvodnjo električne energije, ki so vložene pred uveljavitvijo te uredbe, pa še ni bila uveljavljena sprememba koncesijskega akta, in se nanašajo na povečanje proizvodnje na podlagi povečanja obratovalnega padca z dvigom gorvodne kote gladine vode, se uporabljajo določbe 16., 17. oziroma 18. člena te uredbe.
21. člen
(prilagoditev faktorjev f za izračun ekološko sprejemljivega pretoka)
(1) Vrednosti faktorjev f za izračun ekološko sprejemljivega pretoka iz priloge 1 te uredbe se preverijo in spremenijo ali dopolnijo, če se na podlagi podatkov o ekološko sprejemljivih pretokih, določenih v skladu z 8. členom te uredbe, izkaže, da so previsoke ali prenizke.
(2) Vrednosti faktorjev f iz priloge 1 te uredbe so previsoke ali prenizke, če so vrednosti ekološko sprejemljivih pretokov:
– v 50 odstotkih primerov ali več določene v skladu z 8. členom te uredbe in
– nižje ali višje od vrednosti ekološko sprejemljivih pretokov, določenih v skladu s 7. členom te uredbe, za 50 ali več odstotkov v 50 ali več odstotkih obravnavanih primerov.
(3) Vrednosti faktorjev f se prvič preverijo najpozneje do konca leta 2014 in nato vsakih 6 let.
22. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-25/2009/20
Ljubljana, dne 19. novembra 2009
EVA 2009-2511-0036
Vlada Republike Slovenije
mag. Mitja Gaspari l.r.
Minister