Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2009 z dne 30. 10. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2009 z dne 30. 10. 2009

Kazalo

3799. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov, stran 11405.

Na podlagi 220., 232. in 242. člena ter za izvrševanje 233. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje nalog ter način izvajanja pooblastil in drugih ukrepov pravosodnih policistov v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: Uprava), ki so določeni v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 40/09; v nadaljnjem besedilu: zakon).
2. člen
Pooblastila pravosodnih policistov so z zakonom določeni ukrepi, ki pravosodnim policistom omogočajo opravljanje njihovih nalog.
3. člen
Posamezno pooblastilo se sme uporabiti samo ob pogojih, ki jih določa zakon.
4. člen
(1) Pravosodni policisti morajo uporabiti tisto pooblastilo, ki posameznika v danih okoliščinah najmanj prizadene.
(2) Izvrševanje pooblastil ne sme povzročiti škode, ki ni v sorazmerju z namenom in cilji uporabe pooblastil.
5. člen
Pri izvrševanju pooblastil pravosodni policisti upoštevajo naslednja načela:
– načelo varstva človekovih pravic,
– načelo ustavnosti in zakonitosti,
– načelo nekonfliktnega in pomirjujočega pristopa,
– načelo sorazmernosti,
– načelo postopnosti,
– načelo strokovnosti,
– načelo varnosti postopka,
– načelo odločnosti,
– načelo natančnosti in temeljitosti,
– načelo presenečenja,
– načelo vztrajnosti,
– načelo sistematičnosti.
6. člen
(1) Prisilna sredstva je dopustno uporabljati samo tako dolgo, dokler namen ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči.
(2) Če je pri izvrševanju nalog v določenem primeru možno uporabiti več vrst prisilnih sredstev hkrati, morajo pravosodni policisti uporabiti najmilejše prisilno sredstvo.
(3) Hujše prisilno sredstvo se sme uporabiti le, če je bila uporaba milejšega prisilnega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in razlogov za varnost življenja, zdravja ali premoženja ni bila mogoča uporaba milejšega prisilnega sredstva.
7. člen
Pooblastilo se mora izvesti strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da brez potrebe ne prizadene dostojanstva oseb v postopku in da ne ogroža življenja in varnosti oseb, ki niso v postopku.
8. člen
V postopkih z mladoletniki morajo pravosodni policisti ravnati še posebej obzirno in upoštevati njihovo osebnost, občutljivost in druge lastnosti, ki jih je mogoče opaziti.
9. člen
(1) Pravosodni policist ne sme zapustiti delovnega mesta, na katerem se služba opravlja nepretrgoma, ne glede na njegov delovni čas, dokler ga ne zamenja drug pravosodni policist ali ustrezno usposobljena pooblaščena uradna oseba.
(2) Če nastanejo razlogi iz 227. člena zakona, so pravosodni policisti dolžni delati tudi preko polnega delovnega časa, če tako odredi direktor zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: direktor), poveljnik pravosodnih policistov (v nadaljnjem besedilu: poveljnik), vodja dislociranega oddelka zavoda, v nujnih primerih pa tudi operativni vodja.
(3) Pravosodni policisti se morajo tudi brez poziva takoj javiti na delo, če zvedo, da je ogrožena varnost zavoda za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod), če gre za upor ali beg večje skupine zaprtih oseb, požar, elementarne ali druge hujše nesreče v zavodu.
(4) Pravosodni policisti se morajo tudi izven delovnega časa na podlagi poziva oseb iz drugega odstavka tega člena javiti na delo, če to terjajo trenutne varnostne razmere. Pravosodni policisti morajo poveljniku sporočiti osnovne podatke o načinu dosegljivosti v prostem času.
10. člen
(1) Pravosodni policisti, ki delajo v različnih izmenah, morajo biti na primeren način med seboj povezani in si posredovati informacije.
(2) Zavod mora organizirati takšen način dela, da se ohranja kontinuiteta dela in neposreden pretok vseh potrebnih informacij za delo.
11. člen
Pravosodni policisti opravljajo delo praviloma v službenem oblačilu – uniformi. Brez uniforme pravosodni policisti lahko opravljajo naslednja dela:
– varovanje v dislociranih polodprtih in odprtih oddelkih,
– izvajanje zahtevnejših postopkov varovanja izven zavoda,
– če so za daljše obdobje razporejeni na administrativna ali druga opravila po presoji direktorja.
II. NAČIN OPRAVLJANJA NALOG IN IZVAJANJA POOBLASTIL PRAVOSODNIH POLICISTOV
1. Varovanje zavoda in varstvo zaprtih oseb
12. člen
(1) Pravosodni policisti skrbijo za varovanje zavoda. Varovanje obsega potrebne ukrepe, da se osebam prepreči nepooblaščeni vstop v zavod, odvrne morebiten napad na zavod, prepreči beg ali upor obsojencev, zagotovi varnost obsojencev in drugih oseb kakor tudi varnost in celovitost objektov ter drugega premoženja zavoda.
(2) Iz varnostnih razlogov morata biti v vsakem zavodu ali dislociranem oddelku hkrati prisotna najmanj dva pravosodna policista. Podrobno število pravosodnih policistov se določi v načrtu varovanja.
(3) V odprtem ali polodprtem dislociranemu oddelku lahko opravlja naloge varovanja samo en pravosodni policist.
13. člen
(1) Varovanje zavoda je redno in izredno.
(2) Redno varovanje obsega tiste oblike zunanjega in notranjega varovanja, ki so stalno potrebne za varnost, red in disciplino ter normalno življenje in delo v zavodu.
(3) Izredno varovanje odredi direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka zavoda ob povečani nevarnosti zaradi izrednih dogodkov v zavodu, ob neposredni nevarnosti zunanjega napada na zavod ali iz drugih razlogov, ki lahko ogrozijo varnost zavoda.
(4) Če nastanejo v državi take varnostne razmere, ki utegnejo vplivati tudi na varnost ter red in disciplino v zavodih, generalni direktor odredi izredno varovanje v vseh ali nekaterih zavodih.
(5) Če pristojni državni organ razglasi izredne ali vojne razmere, opravljajo pravosodni policisti in drugi delavci zavoda delo po načrtu varovanja kot vojaški obvezniki na delovni dolžnosti.
14. člen
(1) Direktor pripravi načrt varovanja v skladu z usmeritvami generalnega direktorja, ki mora biti prilagojen vrsti in velikosti zavoda, in ga predloži v potrditev generalnemu direktorju.
(2) Načrt varovanja določa varovano območje zavoda, vsebino in obseg varnostnih ukrepov, število potrebnih pravosodnih policistov, razpored pravosodnih policistov ter naloge pri rednem in izrednem varovanju ter vrsto in način tehnične podpore pri varovanju zavoda.
(3) Načrt varovanja se najmanj enkrat letno ustrezno dopolni in spremeni, če to narekujejo spremenjene razmere.
(4) Načrt varovanja je uraden dokument z oznako tajnosti: interno. Z načrtom varovanja zavoda mora biti seznanjen vsak pravosodni policist, kar potrdi s podpisom. Pravosodni policisti so dolžni podajati predloge za dopolnitve in spremembe načrta varovanja.
15. člen
Pravosodni policisti skrbijo za varnost zaprtih obsojencev tako, da jih nadzirajo ter varujejo v bivalnih in drugih prostorih, pri delu in bivanju na prostem v zavodu in zunaj njega, pri spremljanju zunaj zavoda in ob drugih priložnostih. Pri tem morajo preprečevati pobege, napade, konflikte med obsojenci, samomore, samopoškodbe, povzročanje materialne škode, storitve prekrškov in poskuse storitev kaznivih dejanj v zavodu in zunaj njega ter druge nedovoljene aktivnosti.
16. člen
(1) Pravosodni policisti morajo stalno nadzirati številčno stanje in razmere med obsojenci. V ta namen morajo najmanj dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer), če je potrebno, pa tudi večkrat, s štetjem ali na drug način ugotavljati prisotnost obsojencev.
(2) Pravosodni policisti morajo biti pozorni na vse okoliščine, ki bi ogrozile varnost zavoda. Napake pri izvajanju varovanja so dolžni posebej beležiti ter jih sporočati in ukrepati, kadar je potrebno.
17. člen
(1) Operativni vodja mora obvestiti poveljnika o vseh dogodkih, ki ogrožajo varnost zavoda ter o vseh zadevah, ki so vezane na splošno varnost oseb. Poveljnik mora o tem obvestiti direktorja.
(2) O vseh pomembnejših varnostnih in drugih dogodkih mora direktor ustno ali pisno obvestiti generalnega direktorja.
(3) Podrobnejšo vsebino in tehnične pogoje obveščanja določi generalni direktor.
2. Straža
18. člen
Pravosodni policisti opravljajo fiksno ali mobilno stražarsko službo, če je ta predvidena v načrtu varovanja zavoda. Če je potrebno, lahko poveljnik odredi, da se stražarska služba opravlja na določenih mestih, čeprav to ni določeno v načrtu varovanja zavoda.
III. UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI TER REDA IN DISCIPLINE
19. člen
(1) Pravosodni policisti zagotavljajo varnost ter red in disciplino v zavodih z naslednjimi ukrepi:
– izdajajo ukaze obsojencem,
– opravijo pri obsojencih preizkus alkoholiziranosti ali prisotnosti prepovedanih drog,
– odstranijo obsojence iz skupnih bivalnih in drugih prostorov ter jih odvedejo v posebni prostor,
– opravijo pregled bivalnih in drugih prostorov, osebni pregled obsojencev, njihove osebne prtljage ter pregled pošiljk in nadzor obiskov,
– zadržijo in zasežejo nedovoljene predmete,
– spremljajo obsojence zunaj zavoda,
– varujejo obsojence v ustanovah ali državnih organih zunaj zavoda,
– preprečujejo pobege obsojencev in izvajajo naloge za izsleditev pobeglih,
– identificirajo osebe, ki prihajajo v zavod,
– opravijo pregled obiskovalcev zavoda,
– preprečijo vstop in izstop vozilu ali osebi s prtljago, če ta odkloni pregled iz prejšnje alinee,
– identificirajo in odstranijo osebe, ki se brez dovoljenja nahajajo v označenih prostorih.
(2) Pri izvajanju nalog in pooblastil iz tega člena morajo pravosodni policisti postopati dostojno, hkrati pa odločno, da se ohranita red in disciplina.
1. Ukaz
20. člen
(1) Z ukazom pravosodni policist odredi, da mora oseba opraviti določeno delo, nekaj storiti ali opustiti, se odstraniti z določenega mesta ali oditi na določen kraj ali prostor.
(2) Ukazi se dajejo praviloma neposredno in ustno, po potrebi pa tudi pisno ali s pomočjo tehničnih sredstev.
(3) Vsak izdani ukaz mora biti zakonit ter posredovan korektno in nedvoumno, da ga oseba, ki ji je namenjen, v celoti razume.
(4) Če se oseba iz neupravičenih razlogov ne ravna po ukazu in zaradi tega zakonite naloge ni moč opraviti, sme pravosodni policist zoper tako osebo uporabiti prisilna sredstva, če bi bila z opustitvijo ogrožena varnost zavoda, varnost oseb ali motena red in disciplina v zavodu.
2. Preizkus alkoholiziranosti in prisotnosti prepovedanih drog
21. člen
(1) Če pravosodni policist ugotovi, da obsojenec v zavodu ali ob vrnitvi v zavod kaže vidne znake alkoholiziranosti ali da je pod vplivom prepovedane droge, lahko z njegovim pristankom opravi preizkus za ugotavljanje prisotnosti alkohola ali droge.
(2) Če obsojenec odkloni preizkus, se šteje, da je pod vplivom alkohola ali droge. Svojo odločitev obsojenec potrdi s podpisom na posebnem obrazcu – zapisniku o opravljanju preizkusov. Če obsojenec odkloni podpis, pravosodni policist, ki odredi preizkus, to zapiše v zapisnik.
(3) Če se obsojenec ne strinja z rezultatom preizkusa, lahko na svoje stroške zahteva kontrolni preizkus prisotnosti alkohola z odvzemom krvi v najbližji zdravstveni ustanovi ali prepovedane droge z urinskim testom. Obsojenec mora stroške prevoza in preizkusa plačati pred odhodom na preizkus ali podpisati izjavo, s katero dovoljuje, da se nastali stroški dvignejo z njegovega depozita. V primeru, da je kontrolni preizkus negativen, se obsojencu sredstva vrnejo.
(4) Če obsojenec prizna, da je užival alkoholno pijačo ali prepovedano drogo, se preizkusa ne opravi, temveč se mu v podpis ponudi ustrezno izjavo, iz katere mora biti razvidno, da je obsojenec priznal uživanje alkoholne pijače ali prepovedano drogo.
(5) Podroben način izvedbe postopka kontrolnega preizkusa predpiše generalni direktor.
22. člen
(1) Preizkus alkoholiziranosti opravi pravosodni policist s sredstvi, ki reagirajo na alkohol v izdihanem zraku, ali s sredstvi, ki reagirajo na alkohol v slini.
(2) Preizkus prisotnosti prepovedanih drog opravi pravosodni policist z odvzemom znoja na koži ali na drug ustrezen način, ki ne posega v osebno integriteto obsojenca.
(3) Pravosodni policist obsojenca, zoper katerega je odredil preizkus, odvede v primeren prostor, kjer opravi preizkus.
23. člen
(1) Pravosodni policist mora o vsakem preizkusu sestaviti zapisnik. V zapisniku morajo biti navedeni osebni podatki obsojenca, pri katerem je bil preizkus opravljen, datum, ura in kraj preizkusa ter ugotovitve. Zapisnik podpiše pravosodni policist, ki je preizkus opravil, in obsojenec, pri katerem je bil preizkus opravljen. Če obsojenec odkloni podpis zapisnika, mora pravosodni policist v zapisniku to zabeležiti.
(2) Pripomoček, s katerim je bil preizkus opravljen, se vloži v ustrezno ovojnico in se jo primerno zalepi. Na ovojnico napiše ime in priimek obsojenca. Če je bil preizkus opravljen z elektronsko napravo, se v zapisnik vpiše rezultat, ki ga je ta naprava pokazala po opravljenem preizkusu.
(3) Zavod mora voditi evidenco o opravljenih preizkusih prisotnosti alkohola in prepovedanih drog.
3. Odstranitev obsojenca iz bivalnega in drugega prostora ter namestitev v posebni prostor
24. člen
(1) Pravosodni policist, ki je odredil odstranitev po 236. členu zakona, pozove obsojenca, da odide z njim v posebni prostor. Če to odkloni, se odstranitev izvrši z uporabo prisilnih sredstev.
(2) O odstranitvi obsojenca je treba takoj obvestiti odgovorno osebo zavoda. O odstranitvi obsojenca, ki je bolan ali pod vplivom psihoaktivnih snovi, pa je potrebno takoj obvestiti tudi pristojno zdravstveno službo, ki odredi potrebne ukrepe za zavarovanje njegovega življenja in zdravja.
(3) Zavod mora voditi evidenco o obsojencih, ki so bili odstranjeni v poseben prostor. V evidenco je treba vpisati ime in priimek obsojenca, datum in uro odstranitve, trajanje bivanja v posebnem prostoru in razloge za odstranitev obsojenca.
(4) Pred namestitvijo je potrebno opraviti osebni pregled osebe.
(5) Sredstva za vklepanje in vezanje se smejo v posebnem prostoru uporabiti, če obstaja nevarnost nadaljevanja napada na pravosodnega policista, nevarnost nadaljevanja samopoškodbe in povzročanje materialne škode.
(6) Prisilna sredstva je dopustno uporabljati samo tako dolgo, dokler namen ni dosežen ali dokler se ne izkaže, da namena ne bo mogoče doseči. V nobenem primeru prisilna sredstva ne smejo biti uporabljena kot kazen.
(7) Ni dovoljeno vklepanje na način, da je obsojenec vklenjen za noge in za roke na hrbtu ter oboje zvezano skupaj (tako imenovani »banana položaj«).
(8) Direktor preveri, ali so podani zakonski in drugi pogoji za odstranitev in eventualno uporabo prisilnih sredstev. Če je bil obsojenec odstranjen izven delovnega časa, direktor to preveri prvi naslednji delovni dan.
25. člen
(1) Pravosodni policist mora obsojenca, ki je odstranjen v posebni prostor, posebej nadzorovati in skrbeti za njegovo varnost in zdravje.
(2) Nadzor nad obsojencem v posebnem prostoru izvaja praviloma le oseba istega spola.
(3) Nadzor se izvaja stalno z videonadzorom, v kolikor te možnosti ni ali je videosistem v okvari, pa z zadrževanjem pred posebnim prostorom in opazovanje skozi lino v vratih najmanj vsakih 5 minut.
(4) Če v toku nadziranja pravosodni policist ugotovi, da ni več razlogov za odstranitev v posebni prostor, o tem poroča operativnemu vodji, ki o tem odloči.
(5) Če je obsojenec v posebnem prostoru v času, ko se zamenjuje izmena, morata operativni vodji osebno preveriti stanje osebe in preveriti, ali so še podani razlogi za odstranitev.
4. Pregled bivalnih in drugih prostorov, pregled obsojencev, pošiljk ter prtljage
26. člen
(1) Za zagotovitev varnosti, reda in discipline ter izvajanja hišnega reda v zavodu smejo pravosodni policisti opravljati preglede obsojencev, preglede prejetih in odposlanih pošiljk, preglede bivalnih in drugih prostorov, pregled prtljage kakor tudi okolice zavoda, ki je kot njegova funkcionalna celota opredeljena v načrtu varovanja.
(2) Pri opravljanju pregledov iz prejšnjega odstavka se lahko pravosodni policist poslužuje tudi tehničnih sredstev, za iskanje prepovedanih drog pa tudi posebej izurjenih službenih psov. Službenih psov se ne sme uporabiti za iskanje droge na telesu osebe.
27. člen
(1) Pregled oseb je lahko:
– pregled s tehničnimi sredstvi,
– varnostni pregled,
– osebni pregled.
(2) Pregled s tehničnimi sredstvi se izvede s pomočjo tehničnih sredstev, kot so: detektor kovine, rentgen, detektorji drog ter eksploziva in podobno. Kot pregled s tehničnimi sredstvi se šteje tudi pregled prtljage oseb s psom za odkrivanje droge in eksploziva.
(3) Varnostni pregled se izvede tako, da pravosodni policist osebo, ki jo pregleduje, pozove, da odda predmete, ki jih ima pri sebi, in potem z rokami otipa površino oblačil.
(4) Osebni pregled se opravi tako, da se pregledajo oblačila in površina telesa obsojenca. V popolni osebni pregled ne spada fizični pregled telesnih odprtin: anus, vagina, ustna in nosna votlina ter ušesni votlini.
(5) Osebni pregled opravita praviloma dva pravosodna policista, in to v ločenem prostoru brez navzočnosti drugih oseb.
(6) Osebni pregled in varnostni pregled opravlja oseba istega spola.
28. člen
(1) Za osebni pregled po prejšnjem členu izda nalog direktor zavoda ali vodja dislociranega oddelka zavoda, poveljnik, v nujnih primerih pa tudi operativni vodja.
(2) Če gre za redni osebni pregled po tem pravilniku, poseben nalog ni potreben.
(3) Če bi bilo nevarno odlašati, opravi pravosodni policist pregled tudi brez naloga, vendar mora o tem takoj obvestiti tistega, ki je pooblaščen za izdajo takega naloga. Pri tem navede razloge, zaradi katerih je bilo treba pregled opraviti takoj. O izvedenem osebnem pregledu napiše poročilo.
29. člen
(1) Pregledi s tehničnimi sredstvi in varnostni pregledi se opravljajo skladno z načrtom varovanja.
(2) Varnostni pregled se, v kolikor to dopuščajo varnostni pogoji, opravlja praviloma:
– ob nastopu kazni v vseh polodprtih in odprtih tipih zavodov,
– ob prehajanju med posameznimi deli zavodov,
– ob odhodu ali prihodu z zunajzavodskih ugodnosti obsojenca, ki je nastanjen v zaprtem, polodprtem ali odprtem delu zavoda,
– pred ali po zaključku obiska obsojenca, ki je nastanjen v zaprtem, polodprtem ali odprtem delu zavoda,
– pred odhodom in po prihodu s spremstva izven zavoda.
(3) Če obstajajo indici suma kršitve predpisov s strani obsojenca, pravosodni policist opravi pregled s tehničnimi sredstvi in varnostni pregled kadarkoli.
30. člen
(1) Osebni pregledi obsojencev so redni in izredni.
(2) Redni osebni pregled se, v kolikor to dopuščajo varnostni pogoji, opravlja praviloma:
– ob nastopu kazni v vseh zaprtih tipih zavodov,
– ob sprejemu v pripor,
– ob odstranitvi v posebni prostor,
– ob pregledu prostora.
(3) Osebni pregled obsojencev in njihovih bivalnih prostorov se praviloma opravi podnevi, v nujnih primerih pa tudi ponoči.
(4) Pregled osebnih stvari v bivalnih prostorih se opravi v navzočnosti obsojenca. Če ta ni dosegljiv, se lahko pregled opravi brez njegove navzočnosti, pri čemer mora biti navzoča najmanj ena priča iz vrst obsojencev.
(5) Izredni osebni pregled obsojenca se vselej opravi takrat, ko je podan sum, da obsojenec poseduje, prenaša ali skriva predmete, ki jih po hišnem redu ne sme imeti pri sebi.
(6) O vseh opravljenih osebnih pregledih vodi zavod posebno evidenco.
31. člen
Za čas opravljanja osebnega pregleda je potrebno obsojencu omogočiti nošnjo primernih oblačil.
32. člen
(1) Zoper obiskovalce zaprtih oseb lahko pravosodni policist opravi pregled s tehničnimi sredstvi in varnostni pregled.
(2) Varnostni pregled opravi takrat, če obstaja indic, da oseba nekaj skriva pod oblačili, in tega ni moč ugotoviti s tehničnimi sredstvi.
(3) V primeru utemeljenega suma poskusa vnosa prepovedanih predmetov ali substanc s strani obiskovalca, pravosodni policist ne dovoli vstopa v zavod. Če gre pri tem za predmete ali substance, katerih uporaba ali posest bi pomenila kaznivo dejanje, se o tem obvesti policijo.
5. Zadržanje in zaseg predmetov
33. člen
(1) Če pravosodni policist pri osebnem pregledu obsojenca, pregledu bivalnih prostorov, pošiljk ali prtljage najde predmete ali substance, ki jih obsojenec ne sme imeti pri sebi, ali če najde stvari, ki jih je treba odvzeti, jih pravosodni policist zaseže in skupaj s poročilom izroči poveljniku.
(2) O zadržanih in zaseženih predmetih in substancah mora pravosodni policist obsojencu izdati potrdilo. Potrdilo se ne izda za predmete, ki so last zavoda.
(3) Če je pri pregledu pošiljk najden predmet ali substanca, katerega posest ali prenašanje predstavlja prekršek ali kaznivo dejanje, je potrebno o tem obvestiti pristojno policijsko postajo.
(4) Če gre za sum storitve kaznivega dejanja, je pravosodni policist dolžan zavarovati dokaze s fotografiranjem, tehtanjem ali kako drugače ter predmete, s katerimi naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, zadržati do prihoda policije.
(5) Predmeti in substance, katerih posest in uporaba sta v zavodu prepovedani in niso predmet kaznivega dejanja ali prekrška, se vrnejo obsojencu po odpustu ali pa se jih na njegove stroške pošlje osebi, ki jo on določi.
(6) Predmeti in substance, katerih posest in uporaba v zavodu ni dovoljena, lastnik pa je neznan, se v roku 30 dni po najdbi komisijsko uničijo.
(7) Predmeti ali substance, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za uporabo pri izrednih dogodkih v zavodu (pobeg, napad, pribor za uživanje drog …) in niso last obsojencev ali predmet kaznivega dejanja, se hranijo v zavodu.
(8) Predmeti, denar in substance, ki so pomembni za kazenski postopek, se začasno zasežejo. O tem se obvesti pristojno sodišče, ki nadalje odloči, kaj je potrebno storiti s temi predmeti.
34. člen
Če je pri pregledu najden predmet v obliki pisemske pošiljke, se ta ne obravnava kot pisemska pošiljka in se pregleda kot klasična pošiljka. Če pravosodni policist pri pregledu ugotovi, da je to dejansko pisemska pošiljka, samo preveri ali se v njej skrivajo prepovedane substance ali predmeti, in pisemsko pošiljko izroči obsojencu.
6. Spremljanje in varovanje obsojencev zunaj zavoda
35. člen
Pravosodni policisti spremljajo in varujejo obsojence zunaj zavoda na način, ki ga določa ta pravilnik.
36. člen
(1) Prevoz spremljanih obsojencev se praviloma opravlja z vozili zavoda. Izjemoma se lahko spremstvo opravlja tudi z vozili, ki niso last zavoda, peš ali z javnim prevoznim sredstvom.
(2) Obsojenci morajo biti ves čas prevoza z vozilom privezani z varnostnimi pasovi, če so ti v vozila nameščeni.
(3) Prevoz obsojencev z zasebnimi vozili ni dovoljen.
37. člen
(1) Način spremljanja in druge potrebne ukrepe ob spremljanju odredi poveljnik, v primeru njegove odsotnosti pa operativni vodja.
(2) Ukrepi iz prejšnjega odstavka obsegajo zlasti odreditev potrebnega števila pravosodnih policistov glede na število, begosumnost ali nevarnost spremljanih oseb, navodila o vklepanju in potrebna obvestila pravosodnim policistom o kaznivem dejanju in višini kazni, osebnostnih lastnostih obsojencev in o drugih okoliščinah, ki kažejo na nevarnost pobega ali napada na pravosodnega policista s strani obsojencev ali drugih oseb.
(3) Praviloma izvajata spremstvo najmanj dva pravosodna policista. Spremstvo z enim pravosodnim policistom se lahko izvaja, če z odredbo za spremstvo ni odrejeno vklepanje ali če poveljnik oceni, da za to ni varnostnih zadržkov.
(4) V primerih, če obstajajo indici, da bi obsojenec skušal pobegniti s pomočjo zunanje pomoči, se število pravosodnih policistov poveča in se jih opremi z zaščitnimi sredstvi ter dodatnim orožjem.
(5) O spremstvih iz prejšnjega odstavka poveljnik obvesti policijo.
(6) Kadar to zahtevajo varnostne razmere, se spremstvo lahko izvaja tudi s službenim psom, pri čemer vodnik s službenim psom ne sme biti prisoten v zgradbah, kjer se izvaja spremstvo.
(7) Z odredbo o spremstvu se določi pravosodne policiste, kraj, namen in način spremljanja, preventivno vklepanje in prevozno sredstvo.
38. člen
Če je potrebno spremljati bolnega ali onemoglega obsojenca, nosečnico ali porodnico, mora zdravnik podati mnenje o njegovi zdravstveni sposobnosti za pot. Če zdravnik oceni, da bi potovanje ogrozilo njegovo življenje ali znatno poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, obvesti tistega, ki je spremljanje odredil.
39. člen
(1) Pravosodni policisti izvajajo spremstva v uniformi. Med spremljanjem mora pravosodni policist imeti s seboj praviloma naslednjo opremo: palico, sredstva za vklepanje, plinski razpršilec, pištolo in sredstva za brezžično komunikacijo. Zaradi varnostnih razlogov se obvezna oprema lahko dopolni še z dodatno zaščitno opremo in oborožitvijo, o čemer izda odredbo delavec, ki je odredil spremljanje.
(2) Če to zahtevajo varnostni ali etični razlogi ali če gre za spremstvo obsojenca odprtega režima, lahko pravosodni policist spremlja ali varuje obsojenca tudi v civilni obleki in z opremo iz prejšnjega odstavka, ki je prilagojena za prikrito nošenje. Vrsto in način nošenja opreme odredi poveljnik.
40. člen
(1) Pred začetkom spremljanja je potrebno opraviti varnostni pregled obsojenca in mu odvzeti predmete, ki bi mu lahko koristili za beg ali napad.
(2) Pravosodni policist, ki je odgovoren za spremljanje, opozori obsojenca, da se mora ravnati po ukazih pravosodnih policistov, ker bodo sicer proti njemu v skladu z zakonom uporabljena ustrezna prisilna sredstva. Hkrati ga opozori, da se med spremljanjem brez dovoljenja ne sme pogovarjati z ljudmi ali od njih prejemati kakršnihkoli predmetov. Prepove mu lahko tudi medsebojno pogovarjanje, če to narekujejo varnostni razlogi ali če za pripornike tako odredi preiskovalni sodnik.
41. člen
Med spremljanjem morajo pravosodni policisti:
– paziti, da obsojenec ne pobegne,
– skrbeti, da se obsojenec ne samopoškoduje,
– preprečiti poskuse drugih, da bi osvobodili obsojenca,
– varovati obsojenca pred morebitnimi napadi, zlasti oseb, ki jih je prizadelo kaznivo dejanje obsojenca,
– v okviru zakonskih pooblastil onemogočati žalitve, zasmehovanje in poniževanje obsojenca,
– izogibati se nepotrebnemu izpostavljanju obsojenca okoliščinam, ki pritegnejo pozornost javnosti, oziroma takšne poskuse v okviru zakonskih pooblastil onemogočiti,
– preprečevati fizični kontakt in pogovor obsojenca z drugimi osebami.
42. člen
Spremljanje je potrebno opraviti brez prekinitve. Kadar je zaradi višje sile, ekonomičnosti, varnostnih ali drugih upravičenih razlogov potovanje potrebno prekiniti, se to praviloma stori v kraju, kjer je eden od zavodov za prestajanje kazni zapora. Če to ni možno, je potrebno poiskati pomoč pri najbližji policijski postaji.
43. člen
(1) Če obsojenec nenadoma hudo zboli, je treba spremljanje prekiniti in takoj poskrbeti za zdravniško pomoč.
(2) V primeru smrti spremljane osebe obvesti pravosodni policist na najhitrejši način najbližjo policijsko postajo.
(3) Pravosodni policist mora v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena takoj obvestiti zavod.
44. člen
(1) Pravosodni policisti izročijo obsojenca in njegove stvari organu ali zavodu, kateremu ga je bilo treba pripeljati.
(2) O sprejemu obsojenca in njegovih stvari izda organ, ki ga je sprejel, potrdilo.
(3) O poskusu pobega, upiranju ali neposlušnosti obsojenca poroča pravosodni policist organu ali zavodu, kateremu ga je pripeljal, ter poveljniku.
45. člen
(1) Zavod vodi o vseh spremljanjih posebno evidenco, iz katere mora biti razvidno: ime in priimek obsojenca, kraj, razlog privedbe, način spremljanja, ime in priimek pravosodnega policista ter odrejena prisilna sredstva, čas spremljanja in morebitne posebnosti.
(2) Za izvajanje varovanja v zdravstvenih ustanovah se smiselno uporabljajo določila za izvajanje spremstev in uporabe prisilnih sredstev.
(3) Nujno varovanje obsojencev v ustanovah ali državnih organih zunaj zavoda, ki traja dlje kot 48 ur, izvajajo pravosodni policisti tistega zavoda, na območju katerega je lokacija ustanove ali državnega organa, če se oceni, da bi bila to bolj ekonomična rešitev.
7. Ukrepi ob pobegu
46. člen
(1) Pravosodni policist mora takoj, ko ugotovi pobeg obsojenca med spremstvom, ukreniti vse potrebno, da je ta čim prej prijet in pripeljan v zavod.
(2) Če pravosodni policist vidi bežečega obsojenca ali je bil neposredno po pobegu obveščen o smeri bega, mora takoj steči za njim in ga zasledovati ter v okviru pooblastil ukreniti vse potrebno, da ga prime.
(3) Bežečega obsojenca pravosodni policist s klicem »stoj« pozove, naj se ustavi.
(4) Če pravosodni policist ugotovi, da obsojenca sam ne bo mogel prijeti, o pobegu obvesti najprej policijo in nato zavod.
(5) Hkrati z obvestilom o pobegu posreduje policijski postaji tudi razpoložljive podatke o obsojencu, ki so pomembni za njegovo izsleditev (osnovne osebne podatke, kratek osebni opis in oceno nevarnosti).
47. člen
(1) Če je obsojenec pobegnil iz zavoda in pravosodni policist ugotovi, da ga sam ne bo mogel prijeti, o pobegu na najhitrejši način obvesti operativnega vodjo, ta pa najbližjo policijsko postajo.
(2) Če je obsojenec pobegnil iz zavoda, mora poveljnik, v njegovi odsotnosti pa operativni vodja, takoj organizirati in koordinirati zasledovanje, če je verjetno, da je obsojenec še v bližini zavoda, ter zavarovati morebitne dokaze o času in načinu pobega.
(3) Zasledovanje po potrebi neposredno organizira in vodi poveljnik, zlasti če gre za pobeg skupine ali posameznih obsojencev, ki so nevarni za okolico, ali za osebe, priprte zaradi suma storitve hujšega kaznivega dejanja.
(4) Takoj ob ugotovitvi pobega mora poveljnik, v njegovi odsotnosti pa operativni vodja, izvesti preiskavo bivalnega prostora obsojenca in njegovih predmetov ter vso njegovo lastnino evidentirati ter shraniti v skladišče.
48. člen
(1) Za pobeglim obsojencem direktor nemudoma odredi tiralico. Hkrati z odreditvijo tiralice odloči, ali se izda tudi mednarodna tiralica in v katerih državah.
(2) Izven delovnega časa ali ob odsotnosti direktorja tiralico odredi operativni vodja.
(3) Če se obsojenec ne vrne s prostega izhoda ali letnega počitka izven zavoda, se tiralica izda najpozneje v roku 12 ur. Izjemoma se lahko ta rok podaljša za 12 ur, če je utemeljeno pričakovati, da se bo obsojenec sam vrnil v zavod.
49. člen
Če je pobegnila oseba, zoper katero je odrejen pripor, je treba o tem čimprej, vendar najpozneje v 12 urah, obvestiti sodišče, ki je odredilo pripor.
50. člen
Generalni direktor lahko odredi, da se v raziskavo okoliščin in ugotavljanja drugih pomembnih dejstev glede pobega obsojencev neposredno vključi delavec, ki je odgovoren za varnost in zavarovanje, ali drug ustrezen delavec Uprave.
8. Identifikacija oseb
51. člen
(1) Identifikacija oseb je postopek, s katerim mora pravosodni policist ugotoviti identiteto osebe, ki prihaja v zavod.
(2) Pravosodni policist sme ugotoviti tudi identiteto osebe, ki ga ovira pri opravljanju uradnih nalog. Če se oseba kljub opozorilu ne identificira in še dalje ovira pravosodnega policista pri opravljanju uradnih nalog, jo ta sme zadržati do prihoda policije.
(3) Pravosodni policist ugotavlja identiteto tako, da od osebe iz prvega ali drugega odstavka tega člena zahteva, da mu pokaže in izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno, s fotografijo opremljeno listino, ki jo je izdal državni organ, in na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto. Po izvedenem postopku identifikacije mora pravosodni policist osebi vrniti osebni dokument.
(4) Identiteta se ugotavlja na podlagi imena in priimka, rojstnih podatkov, kraja bivališča in fotografije.
(5) Osebi, ki odkloni identifikacijo ali identifikacija s predloženim dokumentom ni možna, pravosodni policist ne dovoli vstopa v zavod.
52. člen
Pravosodni policist, ki ugotavlja identiteto po prvem odstavku prejšnjega člena, vpiše v evidenco priimek in ime identificirane osebe, datum in uro prihoda v zavod ter razlog prihoda.
9. Ukrepi ob vstopu in izstopu iz zavoda
53. člen
(1) Pravosodni policist mora osebe, ki prihajajo v zavod peš ali z vozilom, opozoriti, da se morajo podvreči preventivnemu pregledu s tehničnimi sredstvi ter pregledu vozila in prtljage, ki jo prinašajo v zavod.
(2) Zahteva za pregled in pravila varovanja morajo biti objavljena na vidnem mestu pri vstopu v zavod, da jih osebe iz prejšnjega odstavka lahko vidijo in se z njimi seznanijo.
(3) Če se osebe iz prvega odstavka tega člena nočejo podrediti pregledu s tehničnimi sredstvi, pregledu njihovega vozila ali prtljage ali ne želijo oddati v hrambo predmetov in prtljage, jim pravosodni policist ne dovoli vstopa v zavod. Vstop v zavod sme pravosodni policist preprečiti tudi z uporabo prisilnih sredstev, če oseba ne upošteva ukaza pravosodnega policista.
(4) Če se osebe iz prejšnjega odstavka kljub ukazu ne želijo odstraniti iz prostorov varovanega objekta, jih pravosodni policist lahko odstrani z uporabo prisilnih sredstev.
54. člen
(1) Po prejšnjem členu ravna pravosodni policist tudi v primeru, ko oseba z vozilom ali prtljago zapušča zavod. Vozilo in prtljago pravosodni policist pregleda tudi v primeru, če oseba temu nasprotuje.
(2) Določbe prejšnjega člena se ne uporabljajo zoper delavce zavodov ter druge uradne osebe državnih organov, sodišč in Varuha človekovih pravic ter mednarodnih nadzornih organov, ki prihajajo v zavod v zvezi z nadzorom dela.
(3) Direktor lahko odredi, da se ukrepi iz prejšnjega člena in prvega odstavka tega člena uporabljajo tudi za delavce zavoda. O razlogih za ta ukrep direktor obvesti generalnega direktorja.
10. Pregled s tehničnimi sredstvi
55. člen
(1) Vsakdo, razen oseb iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki prihaja v zavod, mora na poziv pravosodnega policista, ki ga sprejme pred vstopom v zavod, oddati v hrambo predmete, za katere je na vidnem mestu označeno, da jih ne sme vnesti v zavod.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka morajo vse osebe pred vstopom v zavod oddati v hrambo strelno in hladno orožje.
(3) Po izročitvi predmetov iz prvega odstavka tega člena se pri osebi opravi pregled z ustreznimi tehničnimi sredstvi, ki zaznajo prisotnost kovinskih in drugih predmetov.
(4) Če pri pregledu iz prejšnjega odstavka naprava za preventivni pregled pri obiskovalcu zazna kovinske ali druge predmete, ga pravosodni policist pozove, da mu predmete pokaže. Če gre za predmete iz prvega odstavka tega člena, jih je obiskovalec dolžan izročiti v hrambo pravosodnemu policistu oziroma v za to namenjen prostor.
(5) Pravosodni policist mora izročiti deponirane predmete lastniku, ko zapušča zavod, oziroma ga opozoriti na deponirane predmete v za to namenjenem prostoru.
11. Identifikacija ter odstranitev oseb
56. člen
(1) Če pravosodni policist zaloti neznano osebo v prostoru ali na mestu, kjer je zadrževanje ali gibanje dovoljeno le z dovoljenjem zavoda, ugotovi njeno identiteto po postopku in na način, ki je določen v tretjem odstavku 51. člena tega pravilnika. Hkrati osebo vpraša, zakaj se zadržuje oziroma giblje na nedovoljenem mestu.
(2) Če ugotovi, da oseba nima dovoljenja za zadrževanje oziroma gibanje v prostoru ali na mestu, kjer je bila zalotena, ji pravosodni policist ukaže, da se odstrani. Če ukaza noče izvršiti, jo pravosodni policist odstrani z uporabo telesne sile. Če pri tem pravosodnega policista napade, lahko uporabi tudi hujše prisilno sredstvo za obrambo oziroma za izvršitev uradne naloge.
(3) Če oseba napade pravosodnega policista ali se mu upre z uporabo sile in ob tem stori kaznivo dejanje napada na uradno osebo ali drugo kaznivo dejanje, jo mora pravosodni policist v skladu s 160. členom Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 – ZSKZDČEU, 21/08 – odl. US, 23/08 – ZBPP-B, 65/08 – odl. US, 68/08, 89/08 – odl. US in 77/09) zadržati do prihoda policije.
(4) O ugotovitvi identitete osebe iz tega člena, sprejetih ukrepih in drugih okoliščinah mora pravosodni policist napisati poročilo in ga dostaviti poveljniku.
(5) Obvestilo o omejitvi oziroma prepovedi zadrževanja v varovanem območju zavoda mora biti postavljeno na vidnih mestih povsod, kjer je možen neoviran dostop do zavoda. Varovana območja ne smejo posegati v javne površine v okolici zavoda.
IV. UPORABA PRISILNIH SREDSTEV
57. člen
Pravosodni policisti smejo uporabiti prisilna sredstva le v primerih iz 239. in 240. člena zakona in ob pogojih ter na način, kot je določen v tem pravilniku.
58. člen
(1) Prisilna sredstva se smejo uporabiti, če se drugače ne more zagotoviti izvršitve uradne naloge.
(2) Pravosodni policisti morajo uporabljati najmilejša prisilna sredstva, s katerimi je v danem primeru mogoče zagotoviti izvršitev uradne naloge.
59. člen
(1) Z uporabo prisilnih sredstev je treba prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila uporabljena.
(2) Pri uporabi prisilnih sredstev morajo pravosodni policisti paziti, da s tem ne ogrožajo življenja in varnosti drugih oseb.
(3) Pravosodni policist mora opozoriti obsojenca, da bo uporabil prisilno sredstvo, razen če bi opozorilo onemogočilo izvršitev uradne naloge.
60. člen
(1) Po vsaki uporabi kateregakoli prisilnega sredstva, razen preventivnega vklepanja, je treba obsojenca, zoper katerega je bilo uporabljeno prisilno sredstvo, poslati na zdravniški pregled z namenom, da se ugotovi morebitne poškodbe in da se mu nudi potrebna zdravniška pomoč.
(2) Pregled pri zdravniku se opravi tako, da pri pregledu ne smejo biti prisotni pravosodni policisti, ki so zoper obsojenca uporabili prisilno sredstvo.
(3) Zdravnik pri pregledu ugotavlja: vrsto in lokacijo poškodb ter njihov morebitni vzrok. Pri tem poškodbe opiše in jih po potrebi tudi dokumentira.
(4) Pregled iz tega člena mora biti opravljen najpozneje v roku 24 ur. Če obsojenec pregled izrecno odkloni, se od njega pridobi pisna izjava. Če je obsojenec noče dati, se o tem napiše uradni zaznamek.
(5) Če so poškodbe vidne, mora pravosodni policist osebi nuditi ustrezno prvo pomoč takoj, ko varnostni razlogi to dopuščajo.
(6) Poveljnik odredi zdravstveni pregled tudi za pravosodnega policista, če je bil pri izvrševanju uradne naloge poškodovan ali če pravosodni policist to sam zahteva zaradi suma poškodbe pri izvrševanju uradne naloge.
61. člen
(1) Pri uporabi prisilnih sredstev morajo pravosodni policisti upoštevati načelo postopnosti (od milejšega k hujšemu prisilnemu sredstvu) in sorazmernosti (uporaba tistega prisilnega sredstva, ki je sorazmerna moči odpora ali napada).
(2) Za milejša prisilna sredstva se štejejo: vklenitev, strokovni prijemi telesne sile in strokovni pritiski.
(3) Za težja prisilna sredstva se štejejo vsa ostala prisilna sredstva.
62. člen
(1) Če varnostni razlogi zahtevajo, lahko direktor oziroma vodja dislociranega oddelka ukaže uporabo prisilnih sredstev v obliki intervencije večje skupine pravosodnih policistov.
(2) Pri izvrševanju ukaza iz prejšnjega odstavka morajo pravosodni policisti uporabljati opremo za dodatno zaščito njihovega življenja in zdravja ter osebne integritete. Vrsto in količino posebne opreme odredi operativni vodja.
(3) V primeru ugrabitve oseb ter ogrožanja življenj obsojencev ali delavcev z nevarnimi sredstvi ali strelnim orožjem, direktor lahko zaprosi za pomoč pristojno policijsko upravo.
(4) Direktor mora o intervenciji policije v zavodu takoj obvestiti generalnega direktorja.
(5) Če je ogroženo zdravje ali življenje oseb, odreja ukrepe iz tega člena v odsotnosti direktorja oziroma vodje dislociranega oddelka njun namestnik, v primeru njegove odsotnosti poveljnik, v primeru, da je odsoten tudi slednji, pa operativni vodja.
1. Uporaba sredstev za vklepanje in vezanje
63. člen
(1) Vklenitev opravijo pravosodni policisti po odredbi ali brez nje.
(2) Odredbo za vklenitev izda direktor, vodja dislociranega oddelka, poveljnik ali pomočnik poveljnika.
(3) Odredbo za vklepanje in način vklepanja se izda na podlagi varnostne ocene obsojenca.
(4) V primeru odsotnosti oseb iz drugega odstavka tega člena izda odredbo operativni vodja.
(5) Pravosodni policist vklene obsojenca brez odredbe, če oceni, da je potrebno onemogočiti beg, obvladati upiranje, opraviti privedbo, preprečiti napad, samopoškodbo ali povzročitev večje škode.
64. člen
(1) Sredstva za vklepanje in vezanje so formacijska (lisice) in priročna (plastična zatega, vrv, usnjen pas, lepilni trak in drugo).
(2) Priročna sredstva za vklepanje se lahko uporabijo le takrat, ko zaradi objektivnih okoliščin formacijska sredstva niso dosegljiva. Z uporabo priročnih sredstev za vklepanje je potrebno prenehati takoj, ko so dosegljiva formacijska sredstva.
(3) Pravosodni policist praviloma ne sme uporabiti sredstev za vklepanje in vezanje proti vidno bolnim, starim in onemoglim obsojencem, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam, razen če neposredno ogrožajo življenje pravosodnih policistov ali življenje koga drugega ali če drugače ne more preprečiti dejanj iz petega odstavka prejšnjega člena.
65. člen
(1) Pri odločanju o potrebnosti vklepanja mora oseba, ki odreja vklepanje, upoštevati konkretno oceno begosumnosti za vsakega posameznika, ki jo pridobi iz razpoložljivih podatkov in informacij.
(2) Vklepa se vse obsojence, za katere se sumi, da skušajo pobegniti.
(3) Praviloma se ne vklepa obsojencev, za katere se ocenjuje, da spremstva ne bodo izkoristili za beg.
66. člen
(1) Vklenitev opravijo pravosodni policisti tako, da obsojencu nadenejo na zapestje rok sredstva za vklepanje in jih zaklenejo.
(2) Pri vklepanju je treba paziti, da se obsojencu ne povzroča nepotrebnih bolečin in telesnih poškodb, hkrati pa onemogoči osvobajanje.
(3) Sredstva za vklepanje se lahko uporabijo po načelu postopnosti na naslednje načine: vklepanje rok spredaj, vklepanje rok spredaj in hkratna priklenitev na pas, vklepanje z rokami na hrbtu ter vklepanje tako, da se sredstva za vklepanje z enim delom vežejo na roko pravosodnega policista.
(4) V primerih močne agresivnosti, izrazite begosumnosti, posebnih telesnih sposobnosti ali spretnosti ter suicidalnosti se obsojenca lahko vklene tudi tako, da se mu sredstva za vklepanje nadenejo tudi na gležnje in se jih poveže s sredstvi za vklepanje rok spredaj.
(5) Povezovanje rok in nog na hrbtu ni dovoljeno.
(6) Vklepanje rok na hrbtu se ne uporablja med prevozom obsojenca z vozilom na daljše razdalje izven kraja sedeža zavoda.
(7) Vklepanje za razne predmete v naravi ali v prostorih se praviloma ne izvaja. Dopustno je v primerih, ko mora pravosodni policist zaradi nujnih trenutnih ali kratkotrajnih potreb zapustiti prostor ali okolico in drugače ne more preprečiti obsojenčevega morebitnega pobega.
67. člen
V času pregleda pri zdravniku izven zavoda, zaslišanja na sodišču in obravnave na sodišču se obsojencev ne vklepa. Vklepa se obsojence, za katere se sumi, da bi to izrabili za pobeg ali napad. O vklepanju obsojenca se predhodno obvesti zdravnika oziroma sodnika.
2. Uporaba telesne sile, plinskega razpršilca in palice
68. člen
Za uporabo telesne sile se štejejo strokovni prijemi, strokovni pritiski, udarci in meti različnih borilnih veščin ter druga individualna ali skupinska uporaba telesne sile (prenašanje oseb, ki se pasivno upirajo, potiskanje in razdvajanje večje skupine in podobno).
69. člen
Za obvladovanje obsojencev, ki se v zavodu upirajo na način ali s pomočjo sredstev, ki lahko ogrozi življenje ali zdravje pravosodnega policista, lahko pravosodni policist uporabi tudi tehnična pomagala, ki onemogočijo neposredni telesni kontakt z obsojencem.
70. člen
(1) Za uporabo plinskega razpršilca se šteje uporaba plinskega sredstva, ki s pritiskom na sprožilec sproži utekočinjen plin, ki draži kožo, sluznico ali dihalne poti.
(2) Plinski razpršilec je treba uporabljati v skladu z navodili proizvajalca.
(3) Praviloma se uporablja plinske razpršilce s substanco na naravni osnovi, ki ima krajši čas delovanja.
(4) Po uporabi plinskega razpršilca je treba osebi, zoper katero je bilo to prisilno sredstvo uporabljeno, takoj, ko so za to dani minimalni varnostni pogoji, nuditi prvo pomoč.
71. člen
(1) Za uporabo palice se šteje: uporaba gumijaste palice, palice z ročajem (tonfa) in teleskopske kovinske palice.
(2) Pravosodni policisti praviloma uporabljajo tonfo, če so za to ustrezno usposobljeni.
(3) Teleskopska palica se praviloma uporablja pri izvajanju spremstev in varovanj v civilni obleki.
72. člen
(1) Pravosodni policist uporabi strokovne prijeme, kadar ne more drugače obvladati upiranja osebe ali odvrniti njenega napada.
(2) Strokovne udarce, mete, plinski razpršilec ali palico sme pravosodni policist uporabiti, če ugotovi, da s strokovnimi prijemi ne bo dosegel namena ukrepanja.
(3) Pravosodni policist sme uporabiti palico tudi tako, da izbije obsojencu nevarni predmet iz rok, če ta ogroža samega sebe ali druge osebe z ostrim ali drugim nevarnim predmetom.
(4) Pri uporabi strokovnih udarcev in palice mora pravosodni policist ravnati tako, da se izogiba udarcev po glavi, genitalijah in drugih občutljivih delih telesa.
(5) Proti obsojencem, ki so očitno bolni, stari, onemogli ali so vidno težki invalidi, kot tudi proti vidno nosečim ženskam ni dovoljeno uporabiti plinskega razpršilca, gumijevke ter strokovnih udarcev in metov, razen če taka oseba s strelnim orožjem, kakšnim drugim nevarnim predmetom ali sredstvom oziroma kako drugače neposredno ogroža življenje pravosodnega policista ali koga drugega.
(6) Pri pasivnem odporu se sme uporabiti samo milejša prisilna sredstva.
(7) Uporaba palice kot tehničnega pripomočka za izvedbo strokovnih prijemov se ne šteje kot uporaba palice.
73. člen
(1) Aktivni odpor je podan, če obsojenec:
– fizično napade ali se upira z orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi predmeti, s katerimi ogroža varnost in življenje drugih ljudi,
– se skuša s silo iztrgati pravosodnemu policistu, se z njim preriva ali kako drugače z uporabo sile ali resne grožnje skuša onemogočiti izvršitev uradne naloge,
– spodbuja ali poziva druge k uporu.
(2) Pasivni odpor je podan, če:
– se obsojenec skriva,
– če se ne odzove pozivu ali ne izpolni zakonito odrejenega ukaza,
– če se spravi v položaj, ki onemogoča izvršitev uradne naloge (se uleže, obstane in noče dalje, se oprime kakšnega predmeta in podobno),
– beži.
3. Službeni psi
74. člen
(1) Službene pse se uporablja za:
– varovanje zavoda in njegovih objektov,
– varovanje spremstev obsojencev,
– izsleditev pobeglih obsojencev,
– odvrnitev napada na pravosodnega policista ali koga drugega,
– najdbo stvari ali substanc, katerih posest je prepovedana.
(2) Uporaba službenih psov v skladu s prvo, drugo, tretjo in peto alineo prejšnjega odstavka se ne šteje kot uporaba prisilnega sredstva.
(3) V notranjem delu zavoda, kjer bivajo obsojenci, je dovoljena uporaba službenih psov samo zaradi razlogov iz pete alinee prvega odstavka tega člena.
(4) Za izvedbo nalog iz pete alinee prvega odstavka tega člena se lahko uporabi tudi službene pse drugih državnih organov.
75. člen
(1) Pri uporabi službenih psov mora pravosodni policist paziti, da psi po nepotrebnem ne prizadenejo poškodb.
(2) Službenega psa z nagobčnikom se sme uporabiti v primerih aktivnega odpora, kadar je dovoljena uporaba telesne sile, plinskega razpršilca ali gumijevke.
(3) Službeni pes brez nagobčnika se sme uporabiti le v primerih, ko je dovoljena uporaba strelnega orožja z ostrimi naboji.
(4) Preden pravosodni policist uporabi službenega psa, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, o tej nameri opozoriti osebo, zoper katero bo službenega psa uporabil.
4. Uporaba strelnega orožja
76. člen
Pravosodni policisti smejo uporabljati strelno orožje z ostrimi naboji ali z življenjsko manj nevarnim strelivom pod pogoji in na način, določen v 240. členu zakona.
a) Uporaba strelnega orožja z ostrimi naboji
77. člen
Pravosodni policist sme uporabiti strelno orožje z ostrimi naboji, če z nobenim drugim prisilnim sredstvom ne more:
– zavarovati življenja ljudi,
– odvrniti od sebe neposrednega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje,
– odvrniti napada na objekt, ki ga varuje, pa je pri tem ogroženo življenje ljudi v njem,
– odvrniti napada na osebo, ki jo varuje.
78. člen
(1) Uporaba strelnega orožja v skladu s prvo in drugo alineo prejšnjega člena je dopustna le, če je treba odvrniti ali preprečiti protipraven napad, zaradi katerega je v neposredni življenjski nevarnosti pravosodni policist ali ena oziroma več drugih oseb. Iz teh razlogov je dopustna uporaba strelnega orožja tudi zoper osebe iz petega odstavka 72. člena tega pravilnika.
(2) Neposredna nevarnost se presoja po načinu in sredstvu napada ter po fizični moči in številu napadalcev. Za napad, ki pomeni neposredno življenjsko nevarnost, se šteje zlasti:
– napad s strelnim orožjem, nevarnim orodjem, drugimi predmeti ali sredstvi, s katerimi se spravi v nevarnost življenje, pri čemer se kot tak napad šteje tudi poteg ali poskus potega strelnega orožja,
– fizični napad dveh ali več oseb v okoliščinah, ko napadeni ne more pričakovati pomoči in napada ne more drugače odvrniti,
– napad ene osebe v okoliščinah iz prejšnje alinee, če je ta fizično močnejša od napadenega ali obvlada posebne spretnosti za napad.
(3) Za odvrnitev napada iz tega člena lahko pravosodni policist, ki ne more uporabiti strelnega orožja, uporabi različna priročna sredstva.
79. člen
Napad na objekt iz tretje alinee 77. člena tega pravilnika je vsako dejanje, ki ima namen huje poškodovati ali uničiti objekt zavoda, njegove posamezne dele, huje poškodovati ali uničiti varnostne naprave in osvoboditi obsojence, ki so v zavodu ali drugem varovanem objektu.
80. člen
Napad na osebo iz četrte alinee 77. člena tega pravilnika je vsak neposreden napad s strelnim orožjem, nevarnim orodjem ali drugimi sredstvi, s katerimi se ogrozi življenje, ali napad več napadalcev ali enega napadalca, ki je močnejši ali uporablja pri napadu posebne spretnosti.
81. člen
(1) Pravosodni policist sme uporabiti opozorilni strel le v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za uporabo strelnega orožja kot prisilnega sredstva.
(2) Če oseba, zoper katero se sme uporabiti strelno orožje, beži proti skupini ljudi in je nevarnost, da bi bil zadet kdo izmed njih, pravosodni policist ne sme streljati.
(3) Uporaba strelnega orožja proti živali ali za vadbo se ne šteje kot uporaba prisilnega sredstva.
b) Uporaba strelnega orožja z življenjsko manj nevarnim strelivom
82. člen
(1) Pravosodni policist sme uporabiti strelno orožje z življenjsko manj nevarnim strelivom v vseh primerih, ko je dovoljena uporaba strelnega orožja z ostrimi naboji.
(2) Strelno orožje z življenjsko manj nevarnim strelivom sme pravosodni policist uporabiti tudi, če mora preprečiti beg obsojenca iz zaprtega ali posebej varovanega zavoda oziroma oddelka.
(3) Preden pravosodni policist uporabi strelno orožje z življenjsko manj nevarnim strelivom, mora obsojenca pozvati, naj se ustavi, s klicem »stoj, streljal bom«. Pri tem lahko odda opozorilni strel.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sme pravosodni policist že po prvem opozorilu uporabiti strelno orožje z življenjsko manj nevarnim strelivom proti obsojencu, če to narekujejo posebne okoliščine, kot so: noč, gosta megla, nepregleden teren, bežanje proti gozdu ali drugo podobno, kar bi onemogočilo kasnejše uspešno ukrepanje.
5. Poročanje o uporabi prisilnih sredstev
83. člen
(1) O uporabi vsakega prisilnega sredstva poroča pravosodni policist takoj, ko je to mogoče, operativnemu vodji. Poročilo mora podati v ustni in pisni obliki. Pri tem mora navesti, kakšno prisilno sredstvo je bilo uporabljeno, proti komu in iz kakšnega razloga ter druge okoliščine, pomembne za oceno upravičenosti in primernosti uporabljenega sredstva.
(2) Pravosodni policist ne sme zapustiti delovnega mesta, dokler ne odda pisnega poročila o uporabi prisilnih sredstev oziroma dokler mu tega ne dovoli nadrejeni v zavodu.
(3) Poveljnik ukrene, kar je potrebno, da se prepriča, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno v mejah zakonskih pooblastil in v skladu s tem pravilnikom. O uporabi prisilnih sredstev in o svojih ugotovitvah poroča direktorju zavoda.
84. člen
(1) Zavod pošlje generalnemu direktorju poročilo o uporabi vseh prisilnih sredstev, razen za preventivno vklepanje. Poročilo mora vsebovati: opis dogodka, točno navedbo udeleženih zaprtih oseb, pravosodnih policistov ter drugih oseb, vzroke za nastali dogodek, posledice in ukrepe po dogodku, navedbo in opis morebitnih poškodb ter oceno direktorja o zakonski upravičenosti uporabe prisilnega sredstva.
(2) Generalni direktor lahko od direktorja zahteva dodatna pojasnila ali opravi potrebne poizvedbe, da se prepriča o tem, ali je bilo prisilno sredstvo uporabljeno v skladu z zakonom in tem pravilnikom.
(3) V primeru suma o neupravičeni, nestrokovni ali nepotrebni uporabi prisilnih sredstev, generalni direktor imenuje posebno komisijo za oceno vseh okoliščin uporabe prisilnih sredstev. Komisija je praviloma sestavljena iz javnega uslužbenca Generalnega urada Uprave (v nadaljnjem besedilu: Generalni urad) in dveh javnih uslužbencev, ki nista zaposlena v zavodu, kjer se raziskuje primer suma neupravičene, nestrokovne ali nepotrebne uporabe prisilnih sredstev. Vsaj eden od članov komisije mora biti usposobljen za uporabo pooblastil in prisilnih sredstev.
85. člen
Podrobnejša strokovna izhodišča za izvajanje pooblastil predpiše generalni direktor.
V. SODELOVANJE S POLICIJO
86. člen
Pri pripravi in spremembah načrtov varovanja zavoda iz 14. člena tega pravilnika sodeluje direktor zavoda ali delavec, ki ga on pooblasti, s pristojno policijsko upravo oziroma policijsko postajo o tistih vprašanjih, ki so povezana z zunanjim varovanjem zavoda in ogroženostjo zavoda ter sodelovanjem pri iskanju pobeglih obsojencev.
87. člen
(1) Direktor ali poveljnik morata ob izrednih dogodkih, ki ogrozijo varnost zavoda, takoj obvestiti policijsko upravo oziroma policijsko postajo, na območju katere se nahaja zavod.
(2) Če izredni dogodki iz prejšnjega odstavka nastanejo izven rednega delovnega časa, posreduje ta obvestila operativni vodja, če mu pred tem ne uspe obvestiti poveljnika ali direktorja.
88. člen
Če so v neposredno zasledovanje pobeglih obsojencev vključeni tudi delavci policije, mora odgovorna oseba zavoda, ki organizira in vodi zasledovanje, skrbeti za koordinirano delo.
89. člen
(1) Če je podan utemeljen sum, da je bilo v zavodu storjeno kaznivo dejanje, je dolžan poveljnik, v njegovi odsotnosti pa operativni vodja, to sporočiti najbližji policijski postaji in zavarovati kraj dejanja.
(2) Pri odkrivanju kaznivih dejanj ali priprav nanje ter njihovih storilcev morajo pravosodni policisti delavcem policije nuditi ustrezno strokovno pomoč in informacije.
VI. IZVAJANJE DRUGIH NALOG PRAVOSODNIH POLICISTOV V ZAVODU
1. Naloge pravosodnih policistov pri izvajanju hišnega reda zavoda
90. člen
Pravosodni policisti z neposrednim nadziranjem obsojencev ter s primernimi ukrepi zagotavljajo, da življenje in delo v zavodu poteka po hišnem redu. Pri tem morajo zlasti:
– seznanjati obsojence s hišnim redom zavoda ter s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo po zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih,
– opozarjati obsojence na odstopanje od hišnega reda, če niso potrebni strožji ukrepi,
– preprečevati samopoškodbe in samomore,
– sodelovati z drugimi službami v zavodu, da se prepreči nastanek razmer, ki bi utegnile imeti za posledico spore med obsojenci, kakor tudi med njimi in delavci zavoda,
– primerno ukrepati, da se vzpostavita red in disciplina v zavodu,
– ukazovati obsojencem, da opravijo potrebna opravila za vzdrževanje reda in čistoče v zavodu ter za vzdrževanje osebne higiene,
– spodbujati obsojence pri njihovem delu in izobraževanju,
– preprečevati škodo na premoženju zavoda in odkrivati povzročitelje škode,
– nadzirati redno vstajanje in počitek obsojencev,
– skrbeti za red in varnost pri nadzorovanih obiskih,
– zbirati podatke in informacije, ki so pomembne za varnost zavoda in obsojencev,
– poročati poveljniku o vseh pomembnih dogodkih in opažanjih, ki zadevajo varnost, red, disciplino ter življenje in delo v zavodu.
2. Ukrepi ob nesrečah in drugih izrednih dogodkih v zavodu
91. člen
(1) V primeru požara, elementarnih in drugih nesreč v zavodu morajo pravosodni policisti ukreniti vse potrebno, da preprečijo pobeg obsojencev, da ohranijo red in disciplino, odvrnejo posledice nesreče in čim prej vzpostavijo prejšnje stanje.
(2) Begosumne in druge nevarne obsojence je treba nastaniti v varne prostore v zavodu ali zunaj njega in jih primerno zavarovati. Če to ni mogoče, se jih začasno zastraži na primernem kraju in se z ustreznimi ukrepi ter sredstvi onemogoči pobeg.
(3) Obsojence, ki niso begosumni, je treba takoj vključiti v dela, ki so potrebna za preprečitev škode oziroma za odpravo posledic nesreče.
(4) Ukrepe po drugem in tretjem odstavku tega člena odreja direktor.
92. člen
(1) Pravosodni policisti morajo poznati protipožarne ukrepe in biti usposobljeni za uporabo naprav za gašenje. Poznati morajo tudi ukrepe ob drugih nesrečah in navodila o ravnanju v primerih takih nesreč.
(2) Poveljnik mora skrbeti za redno usposabljanje in preverjanje usposobljenosti pravosodnih policistov za izvajanje protipožarnih ukrepov.
93. člen
(1) Ob nesrečah pri delu, drugih nesrečah obsojencev, v primeru samomora ali samopoškodbe obsojenca kakor tudi v primeru dejanja, ki ima vse znake kaznivega dejanja, morajo pravosodni policisti zavarovati kraj nesreče oziroma dejanja.
(2) Zavarovanje iz prejšnjega odstavka pomeni izvršitev ukrepov, ki so potrebni, da se na kraju dogodka nič ne spremeni, oziroma da se opravijo le najnujnejši varnostni ukrepi ter da se pri tem ne uničijo ali poškodujejo sledi in materialni dokazi.
(3) V primerih iz prvega odstavka tega člena morajo pravosodni policisti poskrbeti za takojšnjo zdravniško pomoč poškodovanih.
3. Naloge pravosodnih policistov pri obravnavi zaprtih oseb
94. člen
(1) Pravosodni policisti morajo sodelovati pri sestavljanju osebnega načrta in ob tem opozarjati na varnostne okoliščine prestajanja kazni.
(2) Direktor zavoda mora skrbeti, da se pravosodni policisti za delo na tem področju dodatno usposabljajo.
(3) Pravosodni policisti lahko sodelujejo na sestankih vzgojnih skupin in na drugih skupinskih sestankih.
95. člen
Pravosodni policisti morajo dajati pooblaščenim delavcem zavoda potrebne podatke, kadar je potrebno pripraviti poročilo o vedenju in delu obsojenca v zvezi s pomilostitvijo, pogojnim odpustom, premestitvijo v drug zavod ali oddelek in v drugih primerih, ko se lahko taki podatki koristno uporabijo pri obravnavi obsojencev.
96. člen
Pri izvajanju programov za obsojence opravljajo pravosodni policisti še zlasti naslednje naloge:
– sodelujejo pri pripravah predlogov za pohvale, nagrade, ugodnosti ter disciplinsko kaznovanje,
– sodelujejo pri organizaciji in izvedbi športnih in drugih rekreativnih ter dejavnosti, ki potekajo v prostem času,
– sodelujejo pri organizaciji ter izvedbi dejavnosti in del skupnega pomena.
VII. PROGRAM USPOSABLJANJA PRAVOSODNIH POLICISTOV
1. Splošne določbe
97. člen
(1) Pravosodni policisti morajo biti za svoje delo, zlasti pa za uporabo prisilnih sredstev, ustrezno strokovno in telesno usposobljeni in morajo pridobljena znanja in veščine stalno obnavljati.
(2) Usposabljanje izvaja Uprava po tem programu.
(3) Predmetnik za izvajanje začetnega, nadaljevalnega in stalnega usposabljanja predpiše generalni direktor.
2. Način in čas ter vsebina usposabljanja
98. člen
(1) Usposabljanje pravosodnih policistov se izvaja kot začetno usposabljanje novosprejetih pravosodnih policistov, nadaljevalno ter stalno usposabljanje.
(2) Zavod mora zagotoviti stalno usposabljanje v obsegu najmanj štirih ur na mesec. Čas usposabljanja se šteje v redno delovno obveznost.
99. člen
(1) Začetno usposabljanje mora opraviti vsak delavec, ki je sprejet na delovno mesto pravosodnega policista, ne glede na predhodno izobrazbo in delovne izkušnje.
(2) V času usposabljanja mora pravosodni policist opravljati preizkuse znanja in usposobljenosti ter po končanem usposabljanju opraviti končni preizkus.
100. člen
Začetno usposabljanje pravosodnih policistov traja osemnajst mesecev in je razdeljeno v naslednje programske sklope:
1. praktično spoznavanje izvrševanja kazni zapora in izvrševanje pripora v zavodu, in še posebej dela službe pravosodne varnostne policije v trajanju 1 meseca,
2. teoretično in praktično centralno usposabljanje v osnovnih teoretičnih in praktičnih znanjih v trajanju do 2 meseca,
3. praktično usposabljanje v zavodu pod vodstvom mentorjev v trajanju najmanj 6 mesecev,
4. poglobljeno teoretično in praktično centralno usposabljanje v teoretičnih in praktičnih znanjih v trajanju do 3 mesece,
5. zaključno praktično usposabljanje v zavodu pod vodstvom mentorjev v trajanju najmanj 6 mesecev.
101. člen
(1) Prvi programski sklop je namenjen osnovnemu spoznavanju sistema izvrševanja kazni zapora ter spoznavanju vseh aktivnosti in služb v Upravi.
(2) Tretji in peti programski sklop predstavljata praktično usposabljanje v zavodu in sta namenjena:
– poglobljenemu spoznavanju pridobljenih znanj v praksi, ki jih je pravosodni policist pridobil na temeljnem usposabljanju,
– učenju komunikacije in praktičnega dela z zaprtimi osebami,
– utrjevanju pridobljenega teoretičnega znanja.
(3) Praktično usposabljanje se izvaja v zavodu pod nadzorstvom poveljnika in vodstvom mentorjev.
(4) Nadzor nad izvajanjem praktičnega usposabljanja izvaja Generalni urad.
102. člen
(1) Drugi in četrti programski sklop imata naslednjo vsebino:
– spoznavanje zakonov in predpisov ter mednarodnih konvencij, ki urejajo izvrševanje kazenskih sankcij, izvrševanje pripora in izvajanje upravnega postopka,
– splošna kriminološka, kriminalistična in penološka znanja,
– znanja in spretnosti za izvrševanje uradnih nalog in pooblastil,
– znanja in veščine s področja varnosti in zdravja pri delu, požarne varnosti ter nudenja prve pomoči,
– znanja iz področja elektronskega varovanja in komunikacij,
– znanja iz samoobrambe, uporabe strelnega orožja in drugih posebnih spretnosti za obvladovanje oseb,
– znanja in veščine za vodenje evidenc in informatike,
– druga znanja in veščine, ki so potrebni na področju izvrševanja kazni zapora.
(2) Podrobno vsebino posameznih vrst znanj in veščin opredeli generalni direktor v predmetniku usposabljanja.
(3) Neupravičena odsotnost pri izvajanju usposabljanja v drugem in četrtem programskem sklopu se šteje kot neizpolnjevanje delovne obveznosti.
103. člen
(1) Mentor pravosodnih policistov je lahko pravosodni policist, ki:
– ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v zavodu,
– ima ustrezne pedagoške ter andragoške sposobnosti in
– je opravil usposabljanje za mentorje.
(2) Učni načrt usposabljanja za mentorja predpiše generalni direktor.
104. člen
(1) Pravosodni policist, ki je pridobil status pooblaščene uradne osebe v drugem državnem organu, mora opraviti usposabljanje samo iz vsebin, ki jih program za pooblaščene uradne osebe drugega državnega organa ne zajema.
(2) Vsebine, ki se lahko priznajo, so: samoobramba z uporabo tonfe, požarna varnost, strelno orožje, kriminalistika, prva pomoč in tajni podatki.
(3) O priznavanju teh vsebin odloči generalni direktor na podlagi prošnje pravosodnega policista, ki mora predložiti dokazila o uspešno opravljenem usposabljanju iz predmetov iz prvega odstavka tega člena v drugem državnem organu.
(4) Dokazila se upoštevajo, če sta vsebina in obseg usposabljanja v drugem državnem organu primerljiva s predmetnikom usposabljanja pravosodnih policistov. Podatke o tem pridobi Uprava.
3. Preizkus znanja
105. člen
(1) Pravosodni policisti morajo pridobljeno znanje in usposobljenost dokazati s preizkusi znanja.
(2) Uprava organizira in izvede selektivne preizkuse znanja v času centralnega usposabljanja pravosodnih policistov v drugem in četrtem programskem sklopu. Generalni direktor v predmetniku določi vsebine in oblike izvajanja preizkusa ter imenuje izpraševalce za posamezne predmete.
(3) Šteje se, da je pravosodni policist preizkus opravil uspešno, če je pri vseh s predmetnikom določenih vsebinah prejel oceno »uspešno«.
(4) Če pravosodni policist preizkusa znanja v drugem ali četrtem programskem sklopu ne opravi uspešno, ima v roku 30 dni pravico preizkus ponoviti.
(5) Če pravosodni policist tudi na ponovnem preizkusu prejme oceno »neuspešno« ali se preizkusa neupravičeno ne udeleži, ne more nadaljevati usposabljanja in se to šteje kot razlog za izredno prenehanje delovnega razmerja.
106. člen
(1) Preizkus praktične usposobljenosti za delo v zavodu oceni komisija, ki jo imenuje direktor. Komisijo sestavljajo poveljnik in najmanj dva mentorja.
(2) Ocena se glasi »uspešno« ali »neuspešno«. Če je ocena »neuspešno«, komisija tudi pisno navedene razloge za svojo odločitev.
107. člen
(1) Zaključni preizkus znanja je sestavljen iz:
– ocene praktične usposobljenosti, ki jo poda poveljnik,
– pisnega izdelka – seminarske naloge na tematiko dela pravosodnega policista in
– interdisciplinarnega preizkusa reševanja praktične situacije s pisnim in ustnim delom.
(2) Zaključni preizkus znanja se opravlja pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor.
(3) Ocena se glasi »uspešno« ali »neuspešno«. Pogoj za končno oceno »uspešno« je ocena »uspešno« pri vsakem od treh programskih sklopov zaključnega preizkusa.
108. člen
(1) Pravosodni policist mora zaključni preizkus opraviti po zaključenem četrtem programskem sklopu začetnega usposabljanja, in sicer v času izvajanja petega programskega sklopa.
(2) Če pravosodni policist zaključnega preizkusa ne opravi, ima v roku 30 dni pravico do ponovitve preizkusa znanja. Ponovitev preizkusa se opravi samo za tisti del zaključnega preizkusa, za katerega je bil ocenjen »neuspešno«.
(3) Če pravosodni policist tudi na ponovnem zaključnem preizkusu prejme oceno »neuspešno« ali se ne udeleži preizkusa znanja, mu v skladu z zakonom preneha delovno razmerje.
(4) Ponovitev preizkusa znanja ni možna iz praktične usposobljenosti za delo v zavodu.
109. člen
(1) Nadaljevalno usposabljanje je namenjeno pridobivanju novih in poglobljenih znanj ter veščin za pravosodne policiste, ki so zaključili začetno usposabljanje. Vsebine nadaljevalnega usposabljanja so pogoj za zasedbo določenih delovnih mest oziroma opravljanje določenega dela.
(2) Nadaljevalno usposabljanje se izvaja kot pogoj za naslednja delovna mesta oziroma naloge:
– za pravosodne policiste – mentorje,
– za pravosodne policiste – specialiste,
– za operativne vodje,
– za poveljnike in druga vodstvena delovna mesta pravosodnih policistov.
(3) Pravosodni policist mora predpisano usposabljanje absolvirati do zasedbe tega delovnega mesta oziroma najpozneje 2 leti po zasedbi.
(4) Vsebino usposabljanja in učni načrt usposabljanja predpiše generalni direktor.
110. člen
(1) Pravosodni policisti se morajo dodatno usposabljati tudi na drugih področjih, zlasti na področju pridobivanja znanj, ki so neposredno pomembna za izvrševanje kazenskih sankcij, in izvajanja uradnih nalog pravosodnega policista ter na področju obravnave zaprtih oseb.
(2) Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena in iz prejšnjega člena organizira direktor na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih pripravi Uprava.
111. člen
(1) Pravosodni policisti se morajo v skladu s prvim odstavkom 97. člena tega pravilnika stalno usposabljati ter obnavljati znanje in usposobljenost iz naslednjih znanj in veščin:
– zakonov in predpisov, ki urejajo izvrševanje kazni zapora in izvrševanje pripora,
– uporabe prisilnih sredstev, samoobrambe z uporabo tonfe in izvajanja pooblastil,
– rokovanja in uporabe strelnega orožja.
(2) Preizkus poznavanja predpisov in strokovne usposobljenosti za delo iz 233. člena zakona se opravlja iz vsebin iz prejšnjega odstavka.
(3) Komisijo za preizkus iz prejšnjega odstavka imenuje generalni direktor.
VIII. PRISEGA PRAVOSODNIH POLICISTOV
112. člen
(1) Pravosodni policisti po opravljenem preizkusu znanja podajo prisego pred generalnim direktorjem.
(2) Uprava vodi posebno evidenco pravosodnih policistov, ki so podali prisego. V evidenco se zabeleži: ime in priimek, rojstni podatki, podpis delavca, zavod in datum prisege.
(3) Po prisegi se pravosodnim policistom izroči uradno izkaznico.
IX. URADNA IZKAZNICA PRAVOSODNIH POLICISTOV
113. člen
(1) Uradna izkaznica je v usnjenem dvodelnem ovitku temno modre barve. Na prednji strani je vtisnjen grb Republike Slovenije ter napis z velikimi tiskanimi črkami: URADNA IZKAZNICA. Velikost ovitka je 100 x 70 mm, velikost grba je 20 mm, črke so visoke 5 mm. Grb in črke so odtisnjeni v zlato rumeni barvi.
(2) V notranjem delu ovitka je v levem delu pod prozorno trdo folijo prostor za uradno izkaznico dimenzije 90 x 60 mm.
(3) Uradna izkaznica je izdelana v tehnologiji, ki onemogoča ponarejanje.
(4) Na prednjem delu uradne izkaznice je v levem kotu grb Republike Slovenije, pod njim pa napis: »Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij«. Pod napisom je izpisana serijska številka izkaznice, pod njo pa datum izdaje in faksimile podpisa ministra. Na desni strani je barvna fotografija delavca, pod njo pa njegovo ime in priimek.
(5) Na hrbtni strani uradne izkaznice je z velikimi tiskanimi črkami napisano naslednje besedilo: »Imetnik te izkaznice je pooblaščen, da uporabi posebna pooblastila ter nosi in uporabi orožje, če so izpolnjeni pogoji iz Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.«.
(6) Osnovna barva identifikacijske izkaznice je bela. Napis »Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje, Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij« je modre barve, ostali napisi in faksimile podpisa pa so črne barve.
(7) V desnem delu ovitka je prostor za kovinski simbol Uprave s serijsko številko, ki je enaka serijski številki uradne izkaznice. Kovinski simbol Uprave je premera 65 mm.
(8) Obrazec uradne izkaznice je kot priloga sestavni del tega pravilnika.
114. člen
Uradna izkaznica velja dvajset let. Po izteku veljavnosti ali po potrebi se jo zamenja. Stare in poškodovane izkaznice je treba vrniti, da se jih komisijsko uniči.
115. člen
(1) O izdanih, izgubljenih ali uničenih uradnih izkaznicah vodi Generalni urad posebno evidenco, v kateri se zabeleži: serijska številka, datum izdaje, ime in priimek delavca, datum vrnitve, izgube ali uničenja izkaznice ter prostor za opombe.
(2) Tehnična opravila pri izdaji uradnih izkaznic opravlja Generalni urad.
116. člen
(1) Če pravosodni policist izgubi uradno izkaznico ali če je bila uničena, to takoj sporoči direktorju, ta pa Generalnemu uradu.
(2) Pravosodni policist v poročilu direktorju navede vse okoliščine v zvezi z izgubo ali uničenjem uradne izkaznice.
(3) Pravosodni policist, ki izgubi uradno izkaznico ali je bila ta uničena po njegovi krivdi, mora povrniti stroške izdaje nove izkaznice.
117. člen
Ko delavec izgubi status pravosodnega policista, mora uradno izkaznico vrniti zavodu, ki jo pošlje Generalnemu uradu.
X. POSEBNI DOLOČBI
118. člen
Določbe tega pravilnika smiselno veljajo tudi za pravosodne policiste, ki varujejo mladoletnike v prevzgojnem domu, osebe, ki prestajajo uklonilni zapor, in pripornike, če zakon ter na njegovi podlagi izdani predpisi ne določajo drugače.
119. člen
Določbe tega pravilnika smiselno veljajo tudi za druge pooblaščene uradne osebe, kadar opravljajo naloge varovanja in nadzorstva.
XI. KONČNI DOLOČBI
120. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o izvrševanju nalog paznikov (Uradni list RS, št. 78/01).
121. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-454/2008
Ljubljana, dne 19. oktobra 2009
EVA 2008-2011-0110
Aleš Zalar l.r.
Minister
za pravosodje