Uradni list

Številka 42
Uradni list RS, št. 42/2009 z dne 5. 6. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 42/2009 z dne 5. 6. 2009

Kazalo

2099. Odlok o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč«, stran 6020.

Na podlagi Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, 5/90, Uradni list RS, št. 26/90, 10/91, 13/93, 66/93, 110/02, 2/04), 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/05, 21/08 – popr., ter odločbe Ustavnega sodišča RS v Uradnih listih RS, št. 29/07, 58/07 in 16/08), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 41/08) in 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05 in 132/06) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 27. seji dne 28. 5. 2009 sprejel
O D L O K
o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč«
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet koncesijskega akta)
(1) S tem odlokom se določa način izvajanja lokalne gospodarske javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« v Občini Šempeter - Vrtojba (v nadaljevanju: javna služba).
(2) Javna služba obsega upravljanje pokopališč, njihovo vzdrževanje in čiščenje, vodenje pokopaliških katastrov, oddajanje grobnih prostorov v najem ter ostale storitve, ki sodijo skladno z zakonom in drugimi predpisi v okvir obravnavane javne službe.
(3) Javna služba se izvaja skladno s predpisi, na krajevno običajen način, z dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih.
(4) Odlok iz prvega odstavka je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(5) V delu, v katerem je ta odlok koncesijski akt po prejšnjem odstavku tega člena, se odlok sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom zakona o gospodarskih javnih službah.
2. člen
(definicije)
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih, imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– koncedent: je Občina Šempeter - Vrtojba;
– koncesija: je koncesija za izvajanje javne službe iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar ali izvajalec: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.
3. člen
(enotnost koncesijskega razmerja)
V Občini Šempeter - Vrtojba (v nadaljevanju: občina) se javna služba izvaja s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE
4. člen
(vsebina javne službe)
(1) Gospodarska javna služba »urejanje in vzdrževanje pokopališč« obsega zlasti naslednje dejavnosti:
– upravljanje pokopališč kot objektov javne infrastrukture,
– vzdrževanje urejenosti zelenih površin, poti in ostalih objektov na pokopališču,
– postavljanje nagrobnih betonskih temeljev,
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega na pokopališču,
– vzdrževanje mrliških vežic in ostale pokopališke infrastrukture,
– vzpostavitev in vodenje katastra grobov pokojnih in najemnikov,
– oddajanje grobnih prostorov v najem s pogodbami,
– vodenje knjige pokopov,
– vzdrževanje reda in miru na pokopališču, kolikor ne gre za izvrševanje javnih pooblastil,
– izdelava in posodabljanje načrta pokopališča,
– vodenje katastra komunalnih naprav na pokopališčih, v kolikor ne gre za izvrševanje javnih pooblastil,
– izdelava predloga programa urejanja in obnove ter širitve pokopališč, objektov in naprav,
– sodelovanje pri organizaciji in izvedbi aktivnosti ob Dnevu spomina na mrtve,
– izdajanje soglasij za postavitev nagrobnih spomenikov, odnosno za druga kamnoseška ali zidarska dela,
– opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom,
– zaračunavanje storitev (najemnine, vpisnine, soglasja, potrdila ipd.).
(2) Uporaba dejavnosti javne službe je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji, pri čemer se upošteva specifika pokopališča.
(3) Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.
5. člen
(uporabniki storitev javne službe)
(1) Uporabniki storitev javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« so predvsem najemniki grobnih prostorov (v nadaljevanju: najemniki). Najemnik je na enem grobu lahko samo ena oseba.
(2) Najemniki so praviloma svojci pokojnika ali njegovi zakoniti zastopniki, oziroma tiste osebe, ki jih kot take določajo zakoni ali drugi predpisi. Če ni nikogar, ki bi prevzel vlogo najemnika, je najemnik občina. V primeru spora med več osebami, odloči o najemniku, skladno z zakonom, izvajalec javne službe.
(3) V položaj najemnika lahko s soglasjem dotedanjega najemnika vstopi katerakoli druga oseba. V primeru, če najemnik umre ali izgubi opravilno sposobnost, ali najemnik pravna oseba preneha obstajati, vstopi nerazdelno (solidarno) v najemno razmerje njegov dedič ali zakoniti zastopnik oziroma pravni naslednik pravne osebe. V primeru spremembe najemnika se, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, sklene nova pogodba.
(4) Najemnik je dolžan izvajalca javne službe tekoče obveščati o spremembah svojega naslova. V primeru kršitve prejšnjega stavka ne more izvajalec, zaradi predpisov o varovanju osebnih podatkov, prevzeti nobene odgovornosti. Novi najemnik je ob prevzemu vloge najemnika po določilih prejšnjega odstavka dolžan sam poskrbeti za sklenitev nove pogodbe o najemu. Najemnik izgubi status najemnika, če dve leti zaporedoma ne poravna računa za najem groba.
(5) V dvomu oziroma do pravnomočne rešitve spora o najemniku, se, kolikor ni drugačnega dogovora, za najemnika grobnega prostora šteje naročnik pogrebnih storitev iz prvega odstavka.
6. člen
(pokopališča, na katerih se izvaja javna služba)
(1) Pokop se praviloma opravi na pokopališču, ki pripada okolišu, na katerem je imel umrli stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: matični okoliš).
(2) Načeloma je možen pokop pokojnika, ki ni imel bivališča v matičnem okolišu, pa se je tam rodil, oziroma izrazil željo za tak pokop, le s soglasjem pristojnega občinskega organa ali krajevnega odbora.
(3) Na območju občine se nahajajo naslednja pokopališča, ki se urejajo s tem odlokom, s pripadajočimi matičnimi okoliši:
– pokopališče v Šempetru pri Gorici (matični okoliš Šempeter pri Gorici),
– pokopališče v Vrtojbi (matični okoliš Vrtojba).
(4) Koncesionar mora vsakomur pod enakimi pogoji omogočiti vstop in gibanje na območjih pokopališč in sicer v času, ki je določen s splošnimi pogoji poslovanja izvajalca na posameznem pokopališču.
(5) Pokopališča, na katerih se izvaja javna služba, so objekti v javni rabi – javna površina, objekti gospodarske javne infrastrukture, s statusom grajenega javnega dobra.
III. NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE UREJANJE IN VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ
7. člen
(zagotovitev možnosti pokopa)
(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotoviti pod splošnimi pogoji poslovanja možnost pokopa vsakega umrlega, ki je imel tik pred smrtjo stalno prebivališče na območju matičnega okoliša pokopališča, razen v primeru, ko na pokopališču ni prostih grobnih prostorov. V tem primeru je dolžan zagotoviti pokop na katerem od drugih pokopališč v občini.
(2) Izvajalec javne službe lahko skladno s splošnimi pogoji poslovanja dovoli pokop umrlega, ki ni imel stalnega prebivališča na matičnem območju pokopališča po predhodnem soglasju pristojnega občinskega organa ali krajevnega odbora, pristojnega za matično območje pokopališča, če so na pokopališču prosti grobni prostori. Prav tako mora zagotoviti pokop neidentificirane osebe, ki je umrla na območju, za katerega je pokopališče namenjeno.
8. člen
(grobni prostor)
(1) Pokop pokojnika se opravi v grobni prostor.
(2) Na posameznih pokopališčih so lahko naslednje vrste grobnih prostorov:
– klasični grobovi – enojni grobovi, dvojni grobovi, otroški grobovi in grobnice;
– vrstni grobovi;
– grobišča;
– žarni grobovi;
– prostor za anonimne pokope;
– prostor za raztrositev pepela.
(3) Minimalne in maksimalne dimenzije posameznih vrst grobnih prostorov, kakor tudi druge predpisane lastnosti (glede oblike in izgleda posameznih grobnih prostorov), se določijo v splošnih pogojih poslovanja.
(4) Izvajalec javne službe mora imeti izdelan načrt razdelitve pokopališča na pokopališčne oddelke in grobne prostore.
9. člen
(najem grobnega prostora)
(1) Grobne prostore daje v najem izvajalec javne službe. Vsebina najemnega razmerja se, upoštevajoč ta odlok in splošne pogoje poslovanja, določi s pogodbo, ki jo v pisni obliki skleneta najemnik in izvajalec javne službe najkasneje v roku 1 leta od uveljavitve tega odloka.
(2) V pogodbi mora biti zlasti določeno: opredelitev grobnega prostora (vrsta in številčna označitev po katastru), čas njegove uporabe oziroma rok veljavnosti pogodbe, oblika, konstrukcija in velikost nagrobnega spomenika, določila o odstranitvi nagrobnega spomenika in o opustitvi grobnega prostora oziroma njegovi predaji na razpolago izvajalcu zaradi neizpolnjevanja določil odloka in drugih predpisov oziroma zaradi drugih razlogov ter ostale obveznosti in pravice najemodajalca in najemnika, skladno z določili odloka in veljavno zakonodajo.
(3) Natančno vsebino pogodbe o najemu opredeljujejo splošni pogoji poslovanja, ki jih sprejme izvajalec. Splošni pogoji poslovanja so priloga in sestavni del pogodbe.
10. člen
(ravnanje izvajalca v primeru opustitve grobnega prostora)
(1) Z opuščenimi grobnimi prostori razpolaga izvajalec javne službe.
(2) Šteje se, da je grobni prostor opuščen, če je pogodba o najemu prenehala veljati, ker najemnik ni predlagal njenega podaljšanja, kakor tudi v drugih primerih, ko pride do prenehanja pogodbe o najemu iz razlogov na strani najemnika, če so kot taki predpisani v splošnih pogojih poslovanja.
(3) V primeru prenehanja veljavnosti najemne pogodbe je dolžan najemnik v roku šestih mesecev odstraniti nadzemno nagrobno obeležje.
(4) Če kljub osebno vročenemu pisnemu opozorilu najemnik obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izvede tudi v naknadno določenem roku, izvajalec na krajevno običajen način objavi, da bo po preteku enega leta od objave ravnal, kot da je grobni prostor opuščen, ter po preteku roka odstrani nagrobni spomenik oziroma nadomesti ploščo na žarnem grobnem prostoru s ploščo brez napisov ter prostor odda drugemu najemniku.
(5) Izvajalec javne službe je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov in jih shraniti. Najdene predmete mora izvajalec izročiti upravičencu oziroma občini.
11. člen
(dostopne poti)
Primarne dostopne poti morajo biti na pokopališčih široke najmanj 100 cm.
12. člen
(začasno nagrobno obeležje)
V času od pokopa umrlega do postavitve nagrobnega spomenika postavi izvajalec pogrebnih storitev na stroške najemnika na grobni prostor oziroma na žarni grobni prostor ustrezno nagrobno obeležje.
13. člen
(mirovalna doba grobnega prostora)
Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu prostih grobnih prostorov. Minimalna mirovalna doba grobnega prostora je 10 let. Pogoji za morebitni naslednji pokop v grobni prostor v njegovi mirovalni dobi se skladno z zakonom določijo s splošnimi pogoji poslovanja.
14. člen
(način vzdrževanja grobnih prostorov)
(1) Grobne prostore so dolžni najemniki redno vzdrževati v skladu s sprejetimi splošnimi pogoji poslovanja za pokopališče in pogodbo o najemu, v nasprotnem primeru izvajalec najemnika pisno opozori na njegove obveznosti.
(2) Če kljub pisnemu opozorilu najemnik obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izvede, izvajalec obvesti pristojni organ nadzora.
(3) Najemnik in izvajalec se lahko pogodbeno dogovorita o drugačnem načinu vzdrževanja grobnega prostora.
15. člen
(odstranjeni nagrobni spomeniki in druga obeležja)
Izvajalec z grobnih prostorov odstranjene nagrobne spomenike ali obeležja začasno shranjuje v prostoru za shranjevanje nagrobnih spomenikov in obeležij. Te predmete občasno na pobudo izvajalca pregleda in oceni strokovna komisija, ki jo imenuje župan izmed strokovnjakov z različnih področij. Predmeti, ki nimajo umetnostne, zgodovinske, monumentalne ali druge vrednosti se uničijo, ostali pa trajno shranijo v lapidariju.
IV. PREPOVEDANA RAVNANJA
16. člen
(prepovedana ravnanja obiskovalcev pokopališč)
(1) Na območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobnih prostorih;
– odlaganje odpadkov izven za to določenih mest;
– druge vrste onesnaževanja pokopališča;
– vodenje živali na pokopališče, razen službenih psov in psov vodnikov za slepe;
– vožnja s kolesom in drugimi vozili po pokopališču, razen z delovnimi stroji izvajalca javne službe ali pogrebne službe;
– hoja po vzdrževanih delih grobnih prostorov in pokopališča, poškodovanje nagrobnih spomenikov ter drugih obeležij in znakov, ki se nahajajo na pokopališču;
– trganje zelenja in cvetja na drugih grobnih prostorih;
– odtujevanje predmetov z drugih grobnih prostorov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
(2) Zidarska, kamnoseška ali druga dela, ki se izvajajo z namenom ureditve grobov, kot tudi s tem povezani prevozi, se lahko izvajajo le z dovoljenjem izvajalca javne službe, skladno s splošnimi pogoji poslovanja.
(3) Upravljavec pokopališča oziroma tisti, ki vodi pogrebne svečanosti, opozori povzročitelja nedovoljenih dejavnosti na upoštevanje pokopališkega reda.
V. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN, OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
17. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Javno službo po tem odloku izvaja koncesionar, ki ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kvalitetno in kontinuirano izvajanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja javne službe iz 1. člena, mora le-to opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom.
(5) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena in siceršnje določbe tega odloka se lahko izvajanje javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« na pokopališčih na območju občine, ki niso urejena s tem odlokom (drugi odstavek 6. člena), skladno s 35. členom Zakona o gospodarskih javnih službah, neposredno prenese na krajevno pristojne krajevne odbore. Le-ti izvajajo javno službo ob upoštevanju tega odloka, enotnega cenika za celotno področje občine, ki določa najvišji dovoljen nivo cen, drugih predpisov, normativov in standardov ter krajevnih običajev s tem, da za posamezno pokopališče imenujejo odgovorno osebo.
18. člen
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
19. člen
(splošni pogoji poslovanja)
(1) S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo, da sprejme splošne pogoje poslovanja v zvezi z izvajanjem javne službe.
(2) Splošne pogoje za opravljanje predmetne javne službe sprejme izvajalec javne službe po predhodnem soglasju Občinskega sveta občine.
(3) S splošnimi pogoji se, upoštevaje določbe tega odloka in ostalih predpisov, ki urejajo javno službo, podrobneje določijo pravna razmerja med uporabniki javnih dobrin in izvajalcem v zvezi z izvajanjem posameznih storitev javne službe ter druga razmerja, ki jih zakon predpisuje kot vsebino pokopališkega reda.
VI. KATASTER
20. člen
(vodenje katastra javne službe)
(1) S tem odlokom se koncesionarju podeli javno pooblastilo za vzpostavitev in vodenje pokopališkega katastra.
(2) Kataster vsebuje poleg podatkov, ki jih določa državni predpis, še naslednje podatke:
– umrli, ki so pokopani na pokopališču, njih podatki o rojstvu in smrti,
– grobni prostori, v katerih so pokopani,
– najemniki grobnih prostorov,
– vsi grobni prostori, in sicer po vrstah prostorov,
– komunalne naprave in vodi posameznega pokopališča.
(3) Izvajalec mora voditi kataster za vsako posamezno pokopališče posebej in sicer v tekstualni in grafični obliki ter skladno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
(4) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last občine. Kopijo ažuriranih podatkov izvajalec periodično, vendar najmanj enkrat letno, izroča občini, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih brezplačno izroči v celoti v last in posest občine. Izvajalec je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja varovanje v okviru varovanja osebnih podatkov oziroma poslovnih skrivnosti in jih sme dajati na vpogled samo občini, oziroma od nje pooblaščenim nadzornim organom ter pristojnim inšpektorjem. Posameznemu uporabniku mora izvajalec na njegovo zahtevo brezplačno omogočiti vpogled v podatke, ki se nanašajo nanj.
(5) Kataster mora biti voden ažurno, prvi koncesionar, ki koncesijo pridobi v skladu s tem odlokom, pa ga je dolžan vzpostaviti v 24 mesecih od pričetka izvajanja javne službe.
VII. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI
21. člen
(letni program)
(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju javne službe najkasneje do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
(2) Koncesionar je dolžan najkasneje do 28. 02. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama.
(3) Program izvajanja javne službe mora vsebovati predvsem podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po tem odloku in koncesijski pogodbi,
– obsegu predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov, naprav in drugih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe;
– obsegu predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom,
– pritožbah uporabnikov storitev javne službe in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
VIII. DRUGE DOLOČBE
22. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ koncedenta. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo. Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
23. člen
(organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
24. člen
(finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni organ koncedenta. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
IX. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
25. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.
26. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja)
(1) Koncesionar ima zlasti naslednje pravice in obveznosti:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– kot dober gospodar upravljati, uporabljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju javne službe;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije ohranja njihova vrednost;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet javne službe ali v povezavi z njo;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni z javnim predpisom;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z javno službo;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– ažurno in strokovno pripraviti ustrezne poslovne načrte in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– ugotavljanje pravilnosti dokumentov za dovolitev pokopa;
– določati prostor, uro, dan ter način pokopov v sporazumu z naročnikom pokopov;
– zagotoviti zasutje groba najkasneje eno uro po končani pogrebni svečanosti;
– določati začasno nagrobno obeležje do postavitve nagrobnega spomenika oziroma če ta ni postavljen;
– izdajati potrebna dovoljenja, soglasja in potrdila za prevzem žar;
– spoštovati čas uporabe mrliških vežic;
– upoštevati mirovalno dobo za grobove;
– opravljati druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
(2) Posamezne dejavnosti iz 4. člena mora koncesionar opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo javno službo.
(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo.
27. člen
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe v skladu z določbami zakona in tega odloka je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar, kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci povzročijo občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči Občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine, v primeru, da bi oškodovanci uveljavljali povračilo škode neposredno od nje.
28. člen
(dolžnosti koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti pogodbeni obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov koncesije da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
29. člen
(pristojnosti občinskega sveta, župana in občinske uprave)
(1) Občinski svet ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– daje predhodno soglasje k splošnim pogojem poslovanja izvajalca v zvezi z izvajanjem javne službe,
– potrjuje tarife za uporabo storitev javne službe.
(2) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj,
– odloča o pritožbah zoper postopanja in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(3) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
30. člen
(pravice in dolžnosti uporabnikov)
(1) Najemniki grobnih prostorov imajo zlasti naslednje pravice in obveznosti:
– dolžnost upoštevati splošne pogoje posameznega pokopališča,
– pravico in dolžnost urejati grobni prostor skladno s tem odlokom in splošnimi pogoji poslovanja,
– pravico postaviti nagrobni spomenik, in sicer v skladu s tem odlokom ter na podlagi pridobljenega dovoljenja izvajalca javne službe,
– dolžnost plačati najemnino za grobni prostor in izpolnjevati druge obveznosti in pravice, ki izhajajo iz najemne pogodbe,
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grobni prostor,
– najemnik grobnega prostora mora sporočiti upravljavcu pokopališča vsakokratno spremembo naslova,
– dolžnost odlagati odpadke v za to določene posode in kontejnerje za odpadke,
– postaviti in odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju z upravljavcem pokopališča (koncesionarjem) oziroma spremeniti arhitektonsko zasnovo grobnega prostora samo v skladu z načrtom razdelitve pokopališča,
– betonske in druge odpadke ter materiale v zvezi s postavitvijo ali odstranitvijo spomenikov odpeljati na odlagališče izven pokopališč ali na za to urejen prostor na pokopališču,
– skrbeti za to, da ne poškodujejo grobnih prostorov,
– na pokopališču in pripadajočih objektih izražati pieteto do umrlega.
X. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE
31. člen
(financiranje javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč«)
(1) Javna služba »urejanje in vzdrževanje pokopališč« se financira iz:
– najemnin za grobne prostore;
– proračuna;
– drugih virov.
(2) Izhodiščne tarife, ki so diferencirane po vrstah in velikosti grobnih prostorov ter pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu koncesije, pri čemer morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni.
(3) O spreminjanju tarife na predlog župana odloča Občinski svet na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi koncesionar.
(4) Plačilo stroškov za ureditev grobnega prostora plača najemnik ob prvi pridobitvi grobnega prostora, pristojbino za postavitev spomenika pa ob naročilu.
(5) Najemnino za grobni prostor plačuje najemnik letno. Najemnina se zaračuna praviloma do šestega meseca v letu za tekoče leto in so jo najemniki dolžni plačati skladno z izstavljenim računom.
(6) Kolikor se pogodba o najemu grobnega prostora sklene v drugi polovici leta, se račun za najem grobnega prostora izstavi praviloma v decembru za tekoče leto.
XI. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
32. člen
(status koncesionarja)
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
33. člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil, ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka,
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da zaposluje najmanj eno osebo s tremi leti delovnih izkušenj pri dejavnosti, ki je predmet koncesije in s strokovno izobrazbo najmanj V. stopnje tehnične smeri,
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe na celotnem območju občine za njeno izvajanje,
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost;
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe;
– da je sposoben zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
– da je finančno in poslovno usposobljen;
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno – operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz pete do devete alineje in
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
XII. JAVNI RAZPIS
34. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za opravljanje javne službe,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
35. člen
(razpisni pogoji)
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 33. člena tega Odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
36. člen
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe;
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembna za izvajanje javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki presegajo minimalne zahteve javne službe;
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe,
– celovitost ponujenega izvajanja javne službe v okviru iste osebe,
– pričetek izvajanja javne službe skladno z dogovorjenim datumom v koncesijski pogodbi.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
XIII. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
37. člen
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
38. člen
(izbira koncesionarja)
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(3) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti.
(4) Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let.
(5) Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo.
(6) Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(7) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(8) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(9) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (32. člen).
(10) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
39. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz 32. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
40. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
41. člen
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
42. člen
(pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je pristojni organ iz 29. člena tega odloka.
XIV. PRENOS KONCESIJE
43. člen
(oblika)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
44. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
45. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
46. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
47. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
48. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
49. člen
(sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
50. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
51. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
52. člen
Odkup koncesije
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
XVI. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
53. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
54. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XVII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
55. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
56. člen
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbe se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XVIII. PREKRŠKI
57. člen
(prekrški)
(1) Z globo 600 EUR, se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne dovoli pokopa umrlega na pokopališču, čeprav so za to prosti grobni prostori (prvi odstavek 7. člena);
– nima izdelanega načrta razdelitve pokopališča na oddelke in grobne prostore (8. člen);
– ne vodi evidence in katastrov, predpisanih z 20. in 26. členom odloka ali jih ne vodi na predpisan način;
– ne upravlja, uporablja ali vzdržuje kot dober gospodar objektov, naprav ali drugih sredstev, namenjenih izvajanju javne službe (26. člen);
– ne uporablja veljavnih tarif (31. člen).
(2) Z globo 150 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca javne službe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
58. člen
(prekrški)
Z globo 100 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, če:
– v naknadno določenem roku izvajalca ne odstrani nagrobnega spomenika, vertikalno ali talno ploščo (četrti odstavek 10. člena);
– postavi na grobnem polju nagrobni spomenik oziroma obeležje v nasprotju z dovoljenjem izvajalca oziroma brez njegovega dovoljenja oziroma v nasprotju s pogodbo o najemu;
– ne vzdržuje grobnega prostora, kljub pisnemu opozorilu (drugi odstavek 14. člena);
– krši določila 16. člena.
59. člen
(prekrški)
(1) Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec javne službe po določilih tega odloka, če s pridobitnim namenom nepooblaščeno opravi storitev z značajem dejavnosti javne službe po tem odloku na območju občine.
(2) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 200 EUR.
(3) Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba občine, ki naroči ali dopusti osebi, ki ni izvajalec javne službe po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe po tem odloku na območju občine.
XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
60. člen
(objava javnega razpisa)
Javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne službe po tem odloku mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.
61. člen
(ureditev razmerij)
Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja javno službo po tem odloku kot koncesionar dosedanji zakoniti izvajalec.
62. člen
(roki)
Izvajalec javne službe mora sprejeti splošne pogoje poslovanja in zagotoviti za vsako pokopališče izdelan načrt razdelitve na pokopališčne oddelke in grobne prostore v šestih mesecih po sklenitvi koncesijske pogodbe.
63. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradne objave, št. 3/2001) ter Pravilnik o pokopu in najemu grobnega prostora (Uradne objave, št. 17/2001), v delih, ki določajo urejanje in vzdrževanje pokopališč.
(2) Pravico izvajati dejavnost pogrebnih storitev na območju občine ima izvajalec gospodarske javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« in drugi subjekti, če izpolnjujejo predpisane pogoje za izvajanje dejavnosti pogrebnih storitev.
64. člen
(uveljavitev odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01101-5/2009-13
Šempeter pri Gorici, dne 28. maja 2009
Župan
Občine Šempeter - Vrtojba
Dragan Valenčič l.r.