Uradni list

Številka 33
Uradni list RS, št. 33/2009 z dne 30. 4. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 33/2009 z dne 30. 4. 2009

Kazalo

1562. Odlok o obvezni gospodarski javni službi oskrbe s pitno vodo na območju Občine Sveta Ana, stran 4787.

Na podlagi 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08), 2. in 30. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UBP4, 17/08 in 21/08), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sveta Ana (Uradni list RS, št. 60/00) ter 15. člena Statuta Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 13/99 in 25/01) Občinski svet Občine Sveta Ana na 14. redni seji dne 16. 4. 2009 sprejme
O D L O K
o obvezni gospodarski javni službi oskrbe s pitno vodo na območju Občine Sveta Ana
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa splošne pogoje oskrbe s pitno vodo iz vodovodov, gospodarjenje z napravami in objekti ter pravice, dolžnosti in odgovornosti upravljavcev in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode na območju Občine Sveta Ana (v nadaljevanju: Občina).
2. člen
Vodovodno omrežje je vsako vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki preskrbuje uporabnike s pitno vodo. Vodovodna omrežja delimo glede na lastništvo na javna ter zasebna vodovodna omrežja.
Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.
Javni vodovod zagotavlja oskrbo s pitno vodo:
– 10 m3 ali več vode na dan ali 50 ali več osebam,
– javnim objektom,
– objektom za proizvodnjo in promet živil,
– objektom za pakiranje pitne vode.
3. člen
Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja pitno vodo iz vodovodnega omrežja ali izkorišča njegovo požarnovarnostno funkcijo.
4. člen
Vodooskrba v Občini se lahko zagotavlja pod pogoji, ki so določeni s tem odlokom.
Način opravljanja in upravljavec vseh objektov in naprav javnega vodovoda se določi s posebnim aktom v skladu s tem odlokom, sprejetim Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Sveta Ana (Uradni list RS, št. 60/00), Zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1) in Pravilnikom o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08).
Ostala vodovodna omrežja, ki niso v lasti Občine in oskrbujejo s pitno vodo več kot pet stanovanjskih stavb, so lahko v upravljanju posameznih vodnih odborov. Vodne odbore sestavljajo trije predstavniki uporabnikov vodovodnega omrežja in jih imenujejo lastniki.
Če gre za vodovodno omrežje, ki preskrbuje največ pet gospodinjstev uporabnikov pitne vode in ne preskrbuje javnega objekta ali objekta za proizvodnjo in promet z živili, je lahko upravljavec pravna ali fizična oseba, s katero so lastniki zasebnega vodovoda sklenili pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda in, ki ga oziroma jo s sklepom o upravljanju lastne oskrbe s pitno vodo pooblasti župan Občine.
5. člen
Sklep o upravljanju vodovodnih omrežij za oskrbo s pitno vodo iz tretjega in četrtega odstavka 4. člena tega odloka izda župan, če upravljavec izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima lastninsko ali služnostno pravico na zemljišču, na katerem je zajetje in drugi objekti, in po katerem poteka cevovod,
– ima določeno odgovorno strokovno osebo,
– razpolaga z rezultati analize vode, ki jo opravi pooblaščena organizacija in morajo biti v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode in ne smejo biti starejši od šestih mesecev,
– se obvezuje, da bo zdravstveno ustreznost pitne vode redno kontroliral preko pooblaščene organizacije. Vodni odbor ali fizična oseba iz tretjega in četrtega odstavka 4. člena, ki si pridobi sklep župana, mora skrbeti, da mu pooblaščena organizacija opravi kontrolo oziroma analizo pitne vode na stroške uporabnikov po letnem planu in po potrebi. Letni plan spremljanja zdravstvene ustreznosti in zagotavljanja varnosti oskrbe s pitno vodo mora potrditi izvajalec javne oskrbe s pitno vodo v Občini.
II. NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCEV
6. člen
Objekti in naprave uporabnikov so:
1. interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto,
2. vodovodni priključek:
– spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnimi ventili in pripadajočo garnituro,
– obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim,
3. vodomerni jašek ali niša,
4. interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje in dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Te naprave in objekti so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika, ki z njimi upravlja in razpolaga in se zgradijo na podlagi dovoljenja za gradnjo objekta. Če objekt nima gradbenega dovoljenja, se sme priključiti samo na podlagi posebne odločbe upravnega organa, ki izdaja gradbeno dovoljenje.
Vsako spremembo na napravah iz prvega odstavka tega člena so uporabniki dolžni sporočiti upravljavcu. Če gre za povečanje priključne moči mora uporabnik pridobiti od upravljavca soglasje.
7. člen
Objekti in naprave s katerimi upravlja upravljavec so:
a) primarno omrežje:
– zajetje,
– vodnjaki,
– črpališča, prečrpališča,
– vodohrani, razbremenilniki, odzračniki,
– naprave za prečiščevanje vode,
– naprave za bogatenje podtalnice,
– naprave za predelavo in kondicioniranje,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju,
– transportni cevovodi od zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohrana,
– tranzitni cevovodi med posameznimi naselji;
b) sekundarno omrežje in naprave:
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov,
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju,
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (javno hidrantno omrežje),
– črpališča in naprave za dviganje ali reduciranje tlaka vode na sekundarnem omrežju.
8. člen
Upravljavec javnega vodovoda je dolžan voditi kataster vodovodnega omrežja, register vodovodnih priključkov in hidratnih mest.
9. člen
Naprave in objekti upravljavca se glede na namen delijo na:
– naprave in objekte skupne rabe,
– naprave in objekte individualne rabe.
Naprave in objekti skupne rabe so objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi, vsi ostali pa so objekti in naprave individualne rabe.
Stroški vzdrževanja in obratovanja naprav in objektov skupne rabe in se krijejo iz proračuna Občine.
III. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE
10. člen
Pred priključitvijo na vodovodno omrežje si mora vlagatelj zahteve za priključitev (v nadaljevanju: vlagatelj) pridobiti soglasje upravljavca vodovodnega omrežja, ki priključitev tudi izvede.
Upravljavec izdaja soglasje k prostorskim izvedbenim aktom, ureditvenim načrtom, zbirni karti komunalnih vodov, gradbenim dovoljenjem v primerih, ko se gradi na območju, za katerega ni sprejet prostorski izvedbeni akt, k uporabnim dovoljenjem in soglasja za začasne priključke po postopku in v obliki, ki jo določa tehnični pravilnik.
Vlagatelj predloži k vlogi za pridobitev soglasja in pred priključitvijo naslednjo dokumentacijo:
a) za pridobitev projektnih pogojev:
– navedbo maksimalne potrebne količine vode v litrih na sekundo in predvideno poprečno mesečno porabo vode v kubičnih metrih,
– urbanistični del projektne dokumentacije,
– situacijo z vrisanim objektom v ustreznem merilu;
b) za soglasje za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– situacijo z vrisanim objektom v ustreznem merilu,
– načrt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– načrt izvedbe priključka in hidrantnega omrežja;
c) pred priključitvijo:
– gradbeno dovoljenje,
– dovoljenje upravnega organa o postavitvi začasnega objekta,
– uradni situacijski načrt z vrisanim objektom ali zemljiščem v ustreznem merilu,
– izvedbeni načrt interne vodovodne instalacije,
– atest o kvaliteti izvedbe vodovodne instalacije (tlačni preizkus, dezinfekcija in izpiranje instalacije),
– soglasje za prekop cestišča in soglasje lastnikov oziroma uporabnikov parcel, preko katerih poteka priključek,
– pogodbo o dovolitvi služnosti za vzdrževanje priključka.
Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe, ki so bile zgrajene pred 1967 letom se uporablja c) točka tega člena, pravnomočno gradbeno dovoljenje pa se predloži, če je bilo izdano.
11. člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, objekt pa lahko ima tudi več priključkov.
Upravljavec javnega vodovoda je dolžan dopustiti priključitev v obliki in po postopku, ki je podrobneje opredeljen v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav upravljavca, če je vlagatelj izpolnil vse pogoje soglasij ter poravnal vse obveznosti do upravljavca in lastnika javnega vodovoda.
12. člen
Za priključitev obstoječe zgradbe na javni vodovod mora vlagatelj od upravljavca pridobiti soglasje za priključitev na javni vodovod.
Upravljavec javnega vodovoda je dolžan dopustiti priključitev na javni vodovod, če vlagatelj vloži zahtevek in to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in vodovodnega omrežja ter tehnični pogoji.
Upravljavec je dolžan izvesti vodovodni priključek najkasneje v tridesetih dneh, če je vlagatelj izpolnil vse pogoje določene s soglasji. Stroški izvedbe priključka bremenijo vlagatelja.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključkov, je upravljavec dolžan vlagatelja pisno seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bo priključitev možna.
Po priključitvi se vlagatelj vpiše v evidenco uporabnikov.
13. člen
Pri gradnji se vgradi tipski vodomerni jašek, katerega predpiše upravljavec vodovodnega omrežja. Prostor, kjer je zgrajen vodomer, mora biti vedno dostopen delavcu upravljavca.
14. člen
Vodovodni priključek je del objekta in je last uporabnika. Priključek je lahko stalen ali začasen.
15. člen
V primeru, da na območju, na katerem želi vlagatelj pridobiti vodovodni priključek, obstaja kanalizacijsko omrežje, sme upravljavec izdati soglasje le, če lokacijska dokumentacija oziroma zazidalni načrt obravnavata priključek na kanalizacijsko omrežje.
Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod in obstajajo tehnični pogoji za priključitev ter to zahtevajo določila Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08) je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca.
16. člen
Spremembo dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka, izvedbo dodatnega priključka ali ukinitev priključka in zahtevo za povečan odvzem pitne vode, se obravnava na enak način kot za nov vodovodni priključek.
O plačilu priključnine, za primere naštete v prvem odstavku tega člena, odloči Občinska uprava.
17. člen
Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca.
18. člen
Na trasi vodovodnega omrežja ni dovoljeno postavljati, graditi ali zasajati ničesar brez predhodnega soglasja upravljavca.
19. člen
Gradnjo objektov in naprav vodovodnega omrežja, ki je v lasti Občine, lahko izvaja za to usposobljen izvajalec, razen neposredne priključitve uporabnika na vodovodno omrežje, ki jo lahko izvede le upravljavec.
Upravljavec omenjeno gradnjo objektov in naprav vodovodnega omrežja obvezno nadzira.
Vsa dela na vodovodnem omrežju in vodovodnih priključkih izvaja in nadzira upravljavec oziroma od upravljavca pooblaščen izvajalec.
IV. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
20. člen
Količina porabljene vode iz vodovodnega omrežja se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene pogodbo o meritvi dobavljene vode in plačilnih pogojih.
Vodomeri v interni instalaciji rabijo za interno porazdelitev stroškov in nadzor. Upravljavec ne vzdržuje internih vodomerov in jih ne priznava kot obračunski vodomer. Osnova za obračun porabljene vode je odčitek glavnega obračunskega vodomera.
Če sta v eni zgradbi dva uporabnika ali več, ki plačujejo vodo po različni tarifi, se lahko na en priključek izvede več obračunskih vodomerov v centralni vodomerni niši ali jašku. V tem primeru mora biti notranja vodovodna instalacija izvedena za vsakega uporabnika posebej.
V objektih, v katerih so poleg stanovanj tudi lokali za opravljanje različnih gospodarskih oziroma negospodarskih dejavnosti, morajo le-ti imeti vgrajene lastne obračunske vodomere za merjenje količine porabljene vode.
Če iz tehničnih razlogov vgradnja glavnega obračunskega vodomera v lokalu oziroma v stanovanju ni mogoča, kar za vsak primer posebej ugotovi upravljavec, se lahko kot obračunski vodomer izjemoma vgradi odštevalni (sub) vodomer, ki ga odčitava upravljavec.
Če tehnične možnosti ne dopuščajo niti vgradnje odštevalnega (sub) vodomera, se uporabniku zaračunava mesečna pavšalna poraba vode, določena na osnovi naslednje tabele:
-----------------------------------------------------------
Dejavnost:                                      m3/m2/mesec
-----------------------------------------------------------
I.
– gostinski obrat                                       2,4
– kavarna, bife                                         2,0
– slaščičarna                                           2,0
– frizerski salon                                      0,78
– fotograf                                             0,78
– urad                                                0,175
– trgovina                                             0,05
– mesarija                                             0,65
– pekarna                                               0,4
– druge dejavnosti, ki pri svojih postopkih
ne uporabljajo vode (krojaštvo, šiviljstvo,
čevljarstvo, urarstvo ...)                              0,1
II.
– stanovanjska enota – gospodinjstvo       6 m3 oseba/mesec
-----------------------------------------------------------
Meritev oziroma obračun porabe vode po 3., 4. in 5. odstavku tega člena je možna le v stavbah, ki so bile na omrežje Mariborskega vodovoda, d.d., priključene pred uveljavitvijo tega pravilnika. Vsi drugi objekti morajo biti zgrajeni oziroma instalacije izvedene tako, da ima vsaka stanovanjska enota ter vsak poslovni prostor oziroma lokal svoj obračunski vodomer, kar je pogoj za izdajo soglasja za priključitev zgradbe na omrežje mariborskega vodovoda.
20.a člen
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Priključek je stalen ali začasen. Začasni priključek se mora ukiniti v roku, ki ga določi upravljavec.
21. člen
Za večstanovanjske objekte, ki se gradijo na novo, je treba zagotoviti priključitev in obračun za vsako stanovanjsko in poslovno enoto posebej.
Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec samostojno skladno s projektom in določili tehničnega pravilnika. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera, niti odstraniti plombe.
Stroški nabave in namestitve vodomera bremenijo uporabnika. Stroške kontrole, popravila in zamenjave vodomerov plača uporabnik upravljavcu vodovoda z vzdrževalnino – števnino, ki je odvisna od dimenzije oziroma velikosti priključka.
Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede.
Vsak obračunski vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan s strani pristojnega organa v skladu z veljavno zakonodajo.
21.a člen
Vodovodni priključek je last lastnika oziroma lastnikov objekta, ki ga s pitno vodo oskrbuje upravljavec, in to od priključka na ulični vod – napajalni vod do vodomera, vzdržuje ga pa upravljavec.
21.b člen
Upravljavec vodovoda je dolžan ob zamenjavi obračunskega vodomera (vsakih 5 let) pregledati vodovodni priključek. Pregled zajema:
– preveritev dostopnosti in brezhibnosti cestnega zaklopnika,
– preveritev lokacije vodomera in dostopnosti,
– pregled dovodne cevi in s tehničnim pravilnikom predpisanih plomb in delov pred vodomerom in za njim,
– v primeru suma prepustnosti vodovodne cevi tudi pregled s slušno napravo.
Stroške pregleda določi upravljavec enkrat letno na podlagi kalkulacije, ki je sestavni del plana stroškov upravljalca in jo potrdi nadzorni svet upravljavca.
Za obnovo dotrajanega priključka, kar ugotovi upravljavec ob pregledu, sklenejo upravljavec in lastnik oziroma lastniki pogodbo, s katero določijo stroške in način plačila obnove dotrajanega priključka.
21.c člen
Upravljavec zaračunava uporabnikom mesečno priključnino, ki je sestavljena iz:
– cene vzdrževanja vodomera (zajema stroške vzdrževanja vodomera skupaj z ventilom pred vodomerom in za njim),
– stroškov pregleda vodo tesnosti vodovodnega priključka iz 28. člena tega pravilnika in
– števnine, ki zajema stroške odčitavanja vodomerov, stroške obračuna vode s pripravo podatkov o porabljeni vodi in izdajo ter pošiljanje računov ter vodenje evidence o plačnikih oziroma neplačnikih.
Višino mesečne priključnine določi pristojni organ lokalne skupnosti.
Katere elemente mesečne priključnine zaračunava upravljavec uporabniku je odvisno od vrste uporabnikovega priključka, kot je razvidno iz naslednje tabele:
+---------------------------+----------------------------------+
|                           |   ELEMENT MESEČNE PRIKLJUČNINE   |
+---------------------------+--------+------------+------------+
|                           |števnina|vzdrževanje |  pregled   |
|                           |        |   števca   | priključka |
+---------------------------+--------+------------+------------+
|– glavni obračunski        |        |            |            |
|vodomer                    |   DA   |     DA     |     DA     |
+---------------------------+--------+------------+------------+
|– odštevalni (sub)         |        |            |            |
|vodomer*                   |   DA   |     DA     |     NE     |
+---------------------------+--------+------------+------------+
|– pavšalist z lastnim      |        |            |            |
|priključkom                |   DA   |     NE     |     DA     |
+---------------------------+--------+------------+------------+
|– pavšalist na skupnem     |        |            |            |
|glavnem priključku         |   DA   |     NE     |     NE     |
|(večstanovanjska hiša)*    |        |            |            |
+---------------------------+--------+------------+------------+
|– začasno odklopljen       |        |            |            |
|priključek                 |   NE   |    DA**    |     DA     |
+---------------------------+--------+------------+------------+
* – plačuje tudi sorazmerni delež mesečne priključnine glavnega priključka
** – vzdrževanje števca se plačuje samo prvih 5 let odklopa
22. člen
Vodomeri na interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo le interni porazdelitvi stroškov. Upravljavec vodovoda teh vodomerov ne vzdržuje in tudi ne uporablja za obračun vode. Osnova za obračun je stanje obračunskega vodomera na dan odčitka.
23. člen
Stroške okvar, ki so nastali na priključku ali vodomeru po krivdi lastnika objekta ali uporabnika, bremenijo uporabnika.
24. člen
Uporabnik ima poleg rednih pregledov vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera.
Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa upravljavec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
25. člen
Količina porabljene vode se meri v kubičnih metrih po odčitku na obračunskem vodomeru.
V primeru, da upravljavec ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega razloga ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna povprečna poraba vode na osnovi zadnjega obračunskega obdobja.
26. člen
Upravljavec mesečno zaračunava porabljeno vodo v obliki akontacije, ki jo določi na osnovi povprečne porabe vode v zadnjem obračunskem obdobju.
Upravljavec praviloma opravi odčitke obračunskih vodomerov enkrat letno in opravi obračun porabljen vode za vsakega uporabnika.
Upravljavec je dolžan objaviti spremembo cene vode na krajevno običajen način. Če se spremeni cena vode, je upravljavec dolžan dostaviti uporabnikom poseben obrazec za popis stanja vodomera, na osnovi katerega se izvede obračun porabljene vode. V kolikor uporabnik stanja vodomera na predpisanem obrazcu ne dostavi upravljavcu v zahtevanem roku, se stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene vode izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
27. člen
Na osnovi predvidene ali dejansko porabljene količine vode in veljavne cene, ki jo sprejme Občinski svet Občine, upravljavec na podlagi računa zaračuna uporabniku vodarino.
Cena m3 vode se določa skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev.
28. člen
Uporabnik je dolžan račun poravnati v predpisanem roku od datuma izstavitve računa. V primeru, da uporabnik ne poravna vodarine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok za plačilo in opozoriti uporabnika na posledice neplačila.
Uporabnik, ki se s prejetim računom ne strinja, lahko v osmih dneh od prejema računa pri upravljavcu vloži pisni ugovor. Ugovor na račun ne zadrži plačila.
Upravljavec je dolžan na ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku enega meseca in v tem roku ne sme prekiniti dobave vode.
Če uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
V. OMEJITVE IN PREKINITVE DOBAVE VODE
29. člen
Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del ali čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah vodovodnega omrežja, vendar mora pred prekinitvijo obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja.
30. člen
Upravljavec lahko brez objave prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če priključek na vodovodno omrežje ni izveden v skladu s soglasjem upravljavca ali je izveden brez soglasja upravljavca,
2. če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanje v določenem roku, ki ga postavi upravljavec,
3. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo in če razširi svojo lastno napeljavo,
4. če uporabnik onemogoči delavcu upravljavca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka,
5. če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantnih ventilih ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
6. Če uporabnik ne dopusti upravljavcu opravljati nujnih vzdrževalnih del na javnem vodovodu,
7. če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode v roku, ki je na njem naveden,
8. če uporabnik z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost za zdravstveno ustreznost pitne vode.
Dobava se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik ne sme prekiniti dobave vode do lastnega ali do sosedovega objekta brez soglasja upravljavca.
31. člen
V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju lahko župan Občine na predlog upravljavca izda sklep o varčevanju s pitno vodo, v katerem določi stopnjo varčevanja in posamezne prepovedi za uporabo vode. Upravljavec in uporabniki so dolžni upoštevati določila tega sklepa.
VI. OBVEZNOSTI UPRAVLJALCEV IN UPORABNIKOV
32. člen
Upravljavec ima pri preskrbi z vodo naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave, ki so v pristojnosti upravljavca,
3. vzdržuje in obnavlja vodovodne priključke,
4. redno vzdržuje obračunske vodomere in skrbi za njihove redne preglede skladno z veljavnimi predpisi,
5. vodi kataster objektov in naprav javnega vodovoda,
6. izdaja soglasja za priključitev in omogoča priključitev na vodovodno omrežje,
7. kontrolira ustreznost interne instalacije pred priklopom na vodovodno omrežje,
8. sistematično pregleduje vodovodno omrežje s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
9. ravna skladno z določbami tehničnega pravilnika,
10. skrbi za brezhibnost in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov,
11. redno zagotavlja kontrolo kakovosti pitne vode skladno z veljavnimi predpisi,
12. izvrši pregled interne instalacije in opravi kontrolo kvalitete pitne vode, če je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
13. redno odčituje vodomere in skrbi za obračun porabljene vode,
14. organizira dobavo vode v primeru višje sile, ko je oskrba motena.
33. člen
Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
1. redno vzdržujejo vodovodno instalacijo, vodomerni jašek ali nišo in interno hidrantno omrežje,
2. upravljavcu omogočajo pregled interne vodovodne instalacije in internega omrežja,
3. omogočajo upravljavcu dostop do obračunskega vodomera,
4. ščitijo obračunski vodomer pred zmrzovanjem in fizičnimi poškodbami,
5. pisno obvestijo upravljavca spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe; sprememba je možna po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
6. redno plačujejo prejete račune za oskrbo s pitno vodo in preglede ter vzdrževanje priključka,
7. takoj javljajo upravljavcu vse okvare in nepravilnosti na vodovodnem omrežju in priključku,
8. upoštevajo varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvi dobave vode.
34. člen
Investitor del pri vzdrževanju in rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic in trgov ter pri izvajanju drugih del mora pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda in vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje. Vsa dela se opravijo pod nadzorom upravljavca.
Upravljavci drugih omrežij in naprav morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ter naprave nepoškodovane.
V primeru poškodbe vodovodnega omrežja, morajo povzročitelji poškodbe na svoje stroške naročiti popravilo pri upravljavcu. Poravnati morajo tudi povzročeno škodo.
35. člen
Lastnik vodovodnega omrežja je dolžan upravljavcu povrniti stroške odprave posledic na vodovodnem omrežju, ki so nastali kot posledica višje sile.
VII. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
36. člen
Hidranti na vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni ter v brezhibnem stanju.
37. člen
Brez soglasja upravljavca vodovodnega omrežja smejo iz hidrantov odvzemati pitno vodo le gasilci za gašenje požarov in odstranjevanje posledic drugih elementarnih nesreč, razen v primeru suše. V tem primeru morajo gasilci naknadno obvestiti upravljavca vodovoda o uporabi ter trajanju odvzema vode in sporočiti morebitne pomanjkljivosti, ki so jih opazili pri odvzemu vode.
Uporabnik, ki uporablja pitno vodo iz hidranta za navedene namene, mora imeti tehnično brezhiben hidranti nastavek z obračunskim vodomerom, ki ga najame pri upravljavcu.
Upravljavec po prejemu obvestila pregleda stanje hidranta.
Uporabnik hidranta mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru trpi vse posledice in stroške, ki nastanejo zaradi okvare hidranta.
Hidranti in požarni bazeni se smejo uporabljati v primeru suše le s soglasjem upravljavca.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
38. člen
Z globo v znesku 200,00 EUR se kaznuje posameznika kot uporabnika javnega vodovoda:
– če se kot uporabnik priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo obračunskega vodomera,
– če kot uporabnik ne prijavi okvare na vodovodnem priključku,
– če kot uporabnik onemogoča delavcem upravljavca preglede in odčitavanje obračunskega vodomera,
– če kot uporabnik sam brez privolitve upravljavca odstrani plombe na vodomeru,
– če kot uporabnik v primeru pomanjkanja vode troši pitno vodo v nasprotju z navodilom o racionalni rabi vode,
– če se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda v skladu z določili 15. člena odloka,
– če ne upošteva določil 33. člena odloka.
Z globo v znesku 400,00 EUR se kaznuje samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
Z globo v znesku 2.000,00 EUR se kaznuje pravno osebo in z globo 400,00 EUR odgovorno osebo pravne osebe, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
39. člen
Z globo v znesku 5.000,00 EUR se kaznuje pravno osebo kot upravljavca vodovoda, če
– ne skrbi za redno vzdrževanje in delovanje vodovodnih naprav in objektov,
– ne zagotavlja zdravstvene ustreznosti pitne vode,
– ne upošteva določil 32. člena odloka.
Z globo v znesku 1.000,00 EUR se kaznuje tudi odgovorno osebo pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
Upravljavec in uporabniki vodovodnega omrežja, ki je v lasti Občine, se morajo zahtevam tega odloka prilagoditi najkasneje v roku enega leta po začetku veljave tega odloka.
41. člen
Upravljavec v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejme pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda, ki podrobneje opredeli tehnične normative in navodila za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda, na katerega poda soglasje Občinski svet Občine.
42. člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, strokovni nadzor pa občina oziroma od nje pooblaščeni strokovni delavci.
43. člen
S tem odlokom preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sveta Ana (Uradni list RS, št. 3/02).
44. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35501-5/2008
Sveta Ana, dne 16. aprila 2009
Župan
Občine Sveta Ana
Silvo Slaček l.r.

AAA Zlata odličnost