Uradni list

Številka 97
Uradni list RS, št. 97/2008 z dne 10. 10. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 97/2008 z dne 10. 10. 2008

Kazalo

4116. Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Hoče - Slivnica, Mestne Občine Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Rače - Fram, Občine Ruše, Občine Selnica ob Dravi, Občine Starše in Občine Šentilj, stran 13073.

Na podlagi petega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07, uradno prečiščeno besedilo in 70/08) in 5. člena Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05 – popr.) družba Plinarna Maribor družba za proizvodnjo, distribucijo energentov, trgovino in storitve, d.d., Plinarniška ulica 9, 2000 Maribor, kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po pridobitvi soglasja Občinskega sveta Občine Hoče - Slivnica, redna seja št. 13, z dne 30. 6. 2008, soglasja Občinskega sveta Mestne Občine Maribor, redna seja št. 19, z dne 10. 7. 2008, soglasja Občinskega sveta Občine Miklavž na Dravskem polju, redna seja št. 15, z dne 22. 5. 2008, soglasja Občinskega sveta Občine Rače - Fram, redna seja št. 15, z dne 4. 6. 2008, soglasja Občinskega sveta Občine Ruše, redna seja št. 10, z dne 16. 6. 2008, soglasja Občinskega sveta Občine Selnica ob Dravi, redna seja št. 13, z dne 19. 6. 2008, soglasja Občinskega sveta Občine Starše, redna seja št. 10., z dne 28. 5. 2008, soglasja Občinskega sveta Občine Šentilj, redna seja št. 9, z dne 3. 7. 2008 in soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo št. 25-11/2008-3/ZP-33 z dne 23. 9. 2008, izdaja
S P L O Š N I P O G O J I
za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Hoče - Slivnica, Mestne Občine Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Rače - Fram, Občine Ruše, Občine Selnica ob Dravi, Občine Starše in Občine Šentilj
I. PREDMET IN VELJAVNOST
1. člen
S tem aktom se urejajo razmerja sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) dobaviteljev zemeljskega plina, uporabnikov distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) in odjemalcev zemeljskega plina.
Ta akt omogoča učinkovito, varno in zanesljivo izvajanje distribucije zemeljskega plina. Določa tudi pogoje in način priključitve naprav in napeljav uporabnika na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter pravice in obveznosti pogodbenih partnerjev.
Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, na katerem izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja Plinarna Maribor družba za proizvodnjo, distribucijo energentov, trgovino in storitve, d.d., Plinarniška ulica 9, 2000 Maribor, za geografsko območje Občine Hoče - Slivnica, Mestne Občine Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Rače - Fram, Občine Ruše, Občine Selnica ob Dravi, Občine Starše in Občine Šentilj.
II. POJMI IN DEFINICIJE
2. člen
V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:
– distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, ki ga je določila lokalna skupnost kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev. Sestavljajo ga glavni in priključni plinovodi, merilno-regulacijske postaje, regulacijske postaje in druge naprave, potrebne za obratovanje distribucijskega omrežja,
– dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu prodaja zemeljski plin,
– dostop do omrežja je pravica do uporabe omrežja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi zemeljskega plina ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju,
– gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno domačo porabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti,
– končni odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno rabo,
– lastni obremenitveni profil: je karakteristika odjema končnega odjemalca v določenem časovnem obdobju,
– notranja plinska napeljava: je napeljava z vso opremo od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov,
– obračunsko obdobje: je časovni interval, med dvema zaporednima odčitkoma merilne naprave,
– odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi pogodbe oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo,
– odjemno mesto: je prevzemno mesto na katerem se meri poraba zemeljskega plina končnega odjemalca,
– pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta odjemalec in dobavitelj zemeljskega plina in s katero si odjemalec zagotovi dobavo plina v dogovorjeni količini, dinamiki in kakovosti ter dogovorjeno točko predaje oziroma prevzema zemeljskega plina,
– pogodba o dostopu: je pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja, s katero se uredi odnos med sistemskim operaterjem in uporabnikom,
– pogodba o priključitvi: je pogodba, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti sistemskega operaterja in uporabnika v zvezi s priključitvijo na omrežje ali njeno spremembo,
– predajno mesto: je točka, na katerem sistemski operater preda uporabniku omrežja zemeljski plin,
– prevzemno mesto: je točka na distribucijskem omrežju, na kateri sistemski operater na podlagi pogodbe z uporabnikom prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina,
– priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z notranjo plinsko napeljavo,
– priključni plinovod: je del distribucijskega omrežja, zgrajen za povezavo obstoječega distribucijskega omrežja z izstopnim mestom. Izstopno mesto je mesto na koncu priključnega plinovoda z vključno glavno plinsko zaporno pipo,
– priključitev na omrežje: je fizična priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina,
– sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,
– skupno odjemno mesto: je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba zemeljskega plina preko enega merilnega mesta za več pravnih ali fizičnih oseb kot uporabnikov ali končnih odjemalcev,
– standardni obremenitveni profil: je nadomestna odjemna značilnost odjemalca zemeljskega plina v določenem časovnem obdobju, ki je analitično določena,
– uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja zemeljski plin.
III. LASTNIŠTVO NAPRAV
3. člen
(1) Distribucijsko omrežje, razen priključnih plinovodov, je v lasti lokalne skupnosti oziroma sistemskega operaterja, skladno z določili koncesijske pogodbe.
(2) Priključni plinovodi so v lasti končnih odjemalcev.
(3) Notranje plinske napeljave so v lasti končnega odjemalca.
(4) Distribucijsko omrežje, ki ni v lasti sistemskega operaterja, upravlja sistemski operater.
IV. IZDAJANJE SOGLASIJ
4. člen
Soglasje je pisni dokument, ki izraža pozitivno mnenje in ga izda sistemski operater za odobritev izvedbe posamezne aktivnosti.
5. člen
(1) Sistemski operater izda soglasje v skladu z Energetskim zakonom, zakonom, ki ureja gradnjo objektov, sistemskimi obratovalnimi navodili, tem aktom, tehničnimi zahtevami in drugimi zakoni ter podzakonskimi predpisi.
(2) Sistemski operater izda soglasje v upravnem postopku, če zakon ali podzakonski predpis ne določa drugače.
(3) Sistemski operater v soglasju navede tudi čas veljavnosti soglasja v skladu z zakonom ali podzakonskim predpisom, pri čemer veljavnost posameznega soglasja ne sme biti krajša od enega leta.
(4) Na območju, ki ni urejeno z občinskim podrobnim prostorskim, lokacijskim ali zazidalnim načrtom, sistemski operater v upravnem postopku izda tudi projektne pogoje (možnost priključitve na distribucijsko omrežje, v nadaljevanju projektni pogoji) za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev objektov potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. S projektnimi pogoji se na podlagi podatkov o potrebah po energiji določi mesto priključitve na distribucijsko omrežje in podajo zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pisni vlogi za izdajo projektnih pogojev je potrebno priložiti idejno zasnovo načrtovanega gradbenega posega. Projektni pogoji veljajo dve leti od dokončnosti.
(5) Za priključitev stavb, posameznih delov stavb, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, projektant oziroma investitor gradnje pridobi informacijo o možni priključitvi na distribucijsko omrežje. Pisni vlogi za pridobitev informacije je potrebno priložiti situacijo stavbe, opis namena uporabe plina in podatke o potrebah po energiji.
6. člen
Vrste soglasij na podlagi predpisov, ki jih izdaja sistemski operater:
– soglasje k projektnim rešitvam (Zakon o graditvi objektov),
– soglasje za priključitev na omrežje (Energetski zakon).
7. člen
Pogoji za pridobitev posameznega soglasja:
(1) Pogoji za izdajo soglasja k projektnim rešitvam:
– predložitev popolne vloge, kot izhaja iz 8. člena tega akta,
– upoštevanje projektnih pogojev sistemskega operaterja oziroma državnega prostorskega načrta ali občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– upoštevanje tehničnih zahtev sistemskega operaterja distribucijskega omrežja,
– upoštevanje določil sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje zadevne občine,
– upoštevanje veljavne tehnične zakonodaje,
– upoštevanje določil tega akta.
Sistemski operater lahko odreče izdajo soglasja k projektnim rešitvam z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo.
(2) Pogoji za izdajo soglasja za priključitev na omrežje:
– predložitev popolne vloge, kot izhaja iz 8. in 13. člena tega akta,
– da zaradi priključitve ne bi prišlo do večjih motenj v oskrbi,
– da so izpolnjeni predpisani tehnični normativi in pogoji, potrebni za zagotavljanje nemotenega in varnega delovanja omrežja (upoštevanje določil tehničnih zahtev sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, upoštevanje sistemskih obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje zadevne občine, upoštevanje veljavne tehnične zakonodaje in podzakonskih predpisov, upoštevanje drugih določil tega akta),
– da na obstoječem priključnem plinovodu še ni priključen drug končni odjemalec (v primeru enostanovanjskih objektov oziroma objektov z eno poslovno enoto),
– da priključitev sistemskemu operaterju ne bi povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, razen če jih je uporabnik pripravljen kriti sam,
– v primeru solastnine ali skupne lastnine bodisi nepremičnine, za katero se soglasje pridobiva bodisi že obstoječe plinske napeljave, na katero se stranka priključuje, predložitev soglasja solastnikov/skupnih lastnikov, kakor izhaja iz stvarnopravne zakonodaje,
– izpolnjevanje dodatnih zahtev glede na posebnosti objekta oziroma trošil (pogoji spomeniškega varstva, urbanistični pogoji, pogoji ostalih soglasodajalcev).
Soglasje za priključitev je potrebno pridobiti pred pričetkom gradnje plinovodov, plinskih napeljav ali plinskih naprav, ki se priključujejo na distribucijsko omrežje.
8. člen
Listine in dokumentacija, s katerimi se izkazuje izpolnjevanje posameznih pogojev za pridobitev soglasja:
(1) Za izdajo soglasja k projektnim rešitvam je potrebno priložiti:
– vlogo v skladu z zahtevami Zakona o splošnem upravnem postopku,
– dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), vključno z načrti glavnega plinovoda, priključnega plinovoda in notranje plinske napeljave.
(2) Za izdajo soglasja za priključitev na omrežje je potrebno priložiti:
– vlogo v skladu s tem aktom,
– idejno zasnovo oziroma tehnično mapo,
– situacijo objekta,
– gradbeno dovoljenje, če je izdano,
– lokacijsko informacijo,
– v primeru solastnine ali skupne lastnine bodisi nepremičnine, za katero se soglasje pridobiva bodisi že obstoječe plinske napeljave, na katero se stranka priključuje, predložitev soglasja solastnikov/skupnih lastnikov, kakor izhaja iz stvarnopravne zakonodaje,
– pogoje upravljalca objekta za izvedbo del (če je bil upravljavec za objekt izbran in so bili izdani pogoji),
– skico, posnetek izvedenih inštalacijskih del (v primeru priključitve na obstoječo inštalacijo),
– dodatne zahteve glede na posebnosti objekta oziroma trošil (pogoji spomeniškega varstva, urbanistični pogoji, pogoji ostalih soglasodajalcev),
– za priključitev stavb ali posameznih delov stavb, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, je potrebno pisni vlogi priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe (zemljiško-knjižni izpisek, ki ne sme biti starejši kot 90 dni ali drugo dokazilo o lastništvu),
– pooblastilo lastnika priključka v kolikor soglasje pridobiva tretja oseba v njegovem imenu.
9. člen
Vsa soglasja veljajo dve leti od dokončnosti.
V. NAPRAVE ZA REGULACIJO TLAKA
10. člen
(1) Pri zamenjavi naprave za regulacijo tlaka zemeljskega plina zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi ali zaradi povečanega obsega oskrbe končnega odjemalca stroški dobave in vgradnje naprave bremenijo končnega odjemalca.
(2) Tip, velikost in lokacijo vgradnje naprave za regulacijo tlaka plina določi projektant, v skladu s tehničnimi zahtevami, ki jih izda sistemski operater.
(3) Vsa dela v zvezi z vgradnjo, premeščanjem in vzdrževanjem naprav za regulacijo tlaka plina, ki so v lasti končnega odjemalca, izvaja sistemski operater na stroške končnega odjemalca.
(4) Pri izvajanju aktivnosti iz prejšnjega odstavka, mora končni odjemalec sistemskemu operaterju omogočiti neoviran pristop do vseh naprav za regulacijo tlaka plina.
(5) Končni odjemalec mora o vsaki poškodbi, okvari ali netesnosti naprave za regulacijo tlaka plina takoj obvestiti sistemskega operaterja.
VI. UPORABA NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE IN PRAVICA FIZIČNEGA DOSTOPA DO NAPELJAVE
11. člen
(1) Gradnjo oziroma izvedbo notranje plinske napeljave lahko izvaja samo za to usposobljen izvajalec.
(2) Način izvedbe notranje plinske napeljave je določen v tehničnih zahtevah, ki jih izda sistemski operater.
(3) Uporaba notranje plinske napeljave ne sme povzročati motenj pri obratovanju drugih plinskih napeljav in motenj pri obratovanju naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater.
(4) Končni odjemalec oziroma lastnik odjemnega mesta, če nista isti osebi, je dolžan sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo omogočiti dostop do merilnega mesta, tako da ta lahko neposredno odčita stanje merilne naprave oziroma nemoteno izvaja druge posege in postopke, povezane z merilnim mestom.
(5) Končni odjemalec oziroma lastnik odjemnega mesta, če nista isti osebi, je dolžan sistemskemu operaterju na njegovo zahtevo omogočiti dostop do naprav za regulacijo tlaka zemeljskega plina in drugih plinskih naprav in napeljav, ki jih upravlja sistemski operater, zaradi pregledov, vzdrževanja, nadzora, preverjanja poškodb in okvar.
(6) Sistemski operater ima možnost ustavitve distribucije, v kolikor končni odjemalec v predpisanem roku, določenem v obvestilu, dostopa iz četrtega in petega odstavka tega člena ne omogoči.
(7) Če končni odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi ali ogroža premoženje ali če končni odjemalec ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema zemeljskega plina iz omrežja, lahko sistemski operater nemudoma ukrepa in brez predhodnega obvestila končnemu odjemalcu ustavi distribucijo zemeljskega plina.
(8) Izvajalec posameznih del na notranji plinski napeljavi je odgovoren za upoštevanje tehničnih in drugih predpisov za varno obratovanje in pravilno izvedbo, predajo v uporabo, zaplinjanje in poučitev končnega odjemalca o pravilnem ravnanju z napravami in napeljavami zemeljskega plina, ki so v lasti in upravljanju končnega odjemalca.
(9) Notranjo plinsko napeljavo se lahko prične uporabljati, ko je le-ta s strani sistemskega operaterja pregledana in prevzeta ter izdan zapis o sposobnosti notranje plinske napeljave za obratovanje.
VII. PRIKLJUČITEV NA OMREŽJE
12. člen
(1) Uporabnik mora za vsako priključitev na distribucijsko omrežje ali njeno spremembo pridobiti soglasje sistemskega operaterja za priključitev.
(2) Soglasje za priključitev je treba pridobiti tudi pri: spremembi ali rekonstrukciji priključnega plinovoda, spremembi tehničnih karakteristik priključnega plinovoda, spremembe nazivne moči plinskih trošil, spremembe namenskosti rabe zemeljskega plina, združevanju več priključkov ali izvedbi dodatnega priključka.
(3) Na enem priključnem plinovodu v enostanovanjskem objektu in objektu z eno poslovno enoto je lahko priključen le en končni odjemalec.
(4) V primeru večstanovanjskih stavb in/ali poslovnih prostorov z izvedenim etažnim ogrevanjem je na enem priključnem plinovodu priključeno toliko končnih odjemalcev, kot je stanovanjskih enot in/ali posameznih poslovnih prostorov.
(5) Skupno odjemno mesto se v postopku pridobivanja soglasij obravnava kot en končni odjemalec, katerega zastopa upravnik oziroma ko ta ni določen skupni predstavnik ali skupni pooblaščenec.
13. člen
(1) O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča sistemski operater z odločbo v upravnem postopku.
Postopek priključitve se začne z vložitvijo pisne vloge za izdajo soglasja za priključitev, ki mora vsebovati vsaj:
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov, registrsko številko pravnih oseb in davčno številko novega končnega odjemalca,
– dokazilo o lastništvu objekta oziroma pravici razpolaganja z objektom,
– želeno mesto priključitve,
– datum predvidenega začetka uporabe priključka,
– posebnosti odjema in tehnologije uporabe zemeljskega plina,
– predvideno priključno moč plinskih naprav (trošil).
(2) Sistemski operater lahko zavrne soglasje, če:
– bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi,
– niso izpolnjeni predpisani tehnični normativi in pogoji, potrebni za zagotavljanje nemotenega in varnega delovanja omrežja,
– je v primeru enostanovanjskih objektov oziroma objektov z eno poslovno enoto na obstoječem priključnem plinovodu že priključen drug končni odjemalec,
– če bi priključitev sistemskemu operaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, ki jih uporabnik ni pripravljen kriti sam.
14. člen
(1) V soglasju za priključitev morajo biti navedeni pogoji za priključitev, mesto in predviden čas priključitve, plačilo morebitnih nesorazmernih stroškov priključitve in tehnični pogoji v skladu s predpisi.
(2) Če so izpolnjeni pogoji za izdajo soglasja za priključitev, vendar zaradi nesorazmernih stroškov priključitev ni upravičena, izda sistemski operater soglasje s pogojem, da uporabnik krije tisti del stroškov, ki povzročajo nesorazmernost.
(3) O pritožbi zoper odločbo o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča Javna agencija Republike Slovenije za energijo.
(4) Soglasje za priključitev velja dve leti od dokončnosti. V tem času lahko uporabnik sklene pogodbo o priključitvi s sistemskim operaterjem, sistemski operater pa ga je dolžan priključiti na distribucijsko omrežje v skladu s pogoji iz soglasja za priključitev.
15. člen
(1) Po dokončnosti soglasja za priključitev sistemski operater in uporabnik skleneta pogodbo o priključitvi, ki ureja vsaj naslednje medsebojne pravice in obveznosti:
– lastništvo in upravljanje merilne naprave, vzdrževanje merilne naprave in napeljave,
– razmejitev lastništva omrežja in notranje plinske napeljave,
– mesto in prehod lastništva zemeljskega plina,
– potrebni obseg del ter rok izvedbe priključka,
– predvideni rok sklenitve pogodbe o dostopu in predvideni začetek uporabe distribucijskega omrežja,
– glavne tehnične lastnosti priključka,
– morebitne stroške priključitve, če bi priključitev povzročila sistemskemu operaterju nesorazmerne stroške.
(2) Za sklenitev pogodbe o priključitvi uporabnik posreduje sistemskemu operaterju potrebne podatke.
16. člen
Sistemski operater zagotavlja uporabniku neposredno fizično priključitev na omrežje z izvedbo priključnega plinovoda in vgradnjo merilne naprave. Za ta dela lahko pooblasti tudi druge pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje po zakonu in podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
17. člen
(1) Uporabnik mora dovoliti namestitev glavne plinske zaporne pipe na dostopnem mestu, to je na točki vstopa priključnega plinovoda v zgradbo ali v bližini tega. Glavna plinska zaporna pipa mora biti vedno dostopna sistemskemu operaterju, intervencijskim službam in končnemu odjemalcu.
(2) Uporabnik mora dovoliti odstranitev priključnega plinovoda in potrebnih glavnih plinovodov po preteku treh let po prenehanju pogodbe o dostopu, če je to potrebno.
(3) Uporabnik ne sme posegati v priključni plinovod.
(4) Uporabnik oziroma lastnik odjemnega mesta mora dovoliti in zagotoviti brezplačen dostop na zemljišče v obsegu, potrebnem za vzdrževanje oziroma obnovo priključnih in potrebnih glavnih plinovodov za oskrbo stavbe uporabnika ali odjemalca.
VIII. DOSTOP DO OMREŽJA
18. člen
(1) Dostop do distribucijskega omrežja se uredi s pogodbo o dostopu, ki jo pred začetkom uporabe distribucijskega omrežja skleneta sistemski operater in končni odjemalec.
(2) Končni odjemalec ima pravico do dostopa do distribucijskega omrežja za izvršitev pogodb o dobavi, razen če mu je v skladu z Energetskim zakonom, drugimi predpisi in s tem aktom dostop zavrnjen.
(3) Distribucijska zmogljivost, ki si jo zagotovi končni odjemalec s pogodbo o dostopu, ne more biti večja, kot jo omogoča priključek, za katerega je izdano soglasje za priključitev.
(4) Novi končni odjemalec ali končni odjemalec, ki mu bo pogodba o dostopu potekla, mora predložiti sistemskemu operaterju zahtevo za dostop do omrežja najmanj dva meseca pred želenim datumom dostopa.
19. člen
(1) Za uveljavitev pravice dostopa do distribucijskega omrežja mora končni odjemalec sistemskemu operaterju predložiti vsaj naslednje podatke, ki so tudi sestavni deli pogodbe o dostopu:
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov, registrsko številko pravne osebe in davčno številko končnega odjemalca,
– datum začetka in konca distribucije zemeljskega plina,
– lokacijo predajnega mesta (naslov objekta),
– največjo distribuirano zmogljivost, izraženo v Sm3/h (tehnično določena ali pogodbena priključna vrednost),
– pogodbeni največji dnevni odjem, izražen v Sm3/dan, za vse končne odjemalce z letnim odjemom 70.001 Sm3 in več,
– predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3, za naslednje leto,
– podatke o plinskih trošilih in namenu uporabe zemeljskega plina za določitev obremenitvenega profila;
– najnižji in najvišji tlak na predajnem mestu;
– navedbo dobavitelja zemeljskega plina in pripadajoče bilančne skupine;
– posebnosti zunaj določil tega akta.
(2) Če dobavitelj oziroma druga pooblaščena oseba ureja dostop do omrežja v imenu in za račun končnega odjemalca, mora predložiti pooblastilo končnega odjemalca.
20. člen
(1) Sistemski operater mora na podlagi podatkov, posredovanih v zahtevi za dostop, preveriti pretočno-tlačne razmere v distribucijskem omrežju, možnost ali nemožnost dostopa, dan, od katerega je mogoč začetek uporabe dostopa in morebitne dograditve ali rekonstrukcije distribucijskega omrežja.
(2) Če pride pri končnem odjemalcu do spremembe tehničnih podatkov ali pogojev, določenih v pogodbi o dostopu, mora končni odjemalec vložiti pri sistemskem operaterju novo zahtevo za dostop do omrežja.
21. člen
(1) Sistemski operater in končni odjemalec pred začetkom uporabe distribucijskega omrežja skleneta pogodbo o dostopu do omrežja, ki vsebuje podatke iz prvega odstavka 19. člena tega akta in:
– pravico do distribucije zemeljskega plina v določeni smeri in v vnaprej določenem času in pretoku,
– predajni tlak na predajnem mestu in dovoljeno odstopanje,
– največji zagotovljeni pretok zemeljskega plina,
– minimalni zagotovljeni pretok zemeljskega plina,
– ceno dostopa do distribucijskega omrežja,
– način plačila,
– čas veljavnosti pogodbe,
– način ugotavljanja distribuiranih količin zemeljskega plina za končnega odjemalca,
– določitev obračunskega obdobja,
– dodatne storitve in cene dodatnih storitev.
(2) Pri odjemu, ki se lahko prekine, se sistemski operater in končni odjemalec s pogodbo dogovorita tudi za način posredovanja podatkov o značilnostih tega odjema.
(3) Če želi končni odjemalec, ki ni lastnik notranje plinske napeljave, priključene na distribucijsko omrežje, sam urediti dostop do distribucijskega omrežja, mora ob sklenitvi pogodbe o dostopu predložiti pisno soglasje lastnika notranje plinske napeljave, s katerim dovoljuje končnemu odjemalcu, da si uredi in uporablja dostop do omrežja na tem odjemnem mestu in s katerim subsidiarno odgovarja za neplačilo obveznosti končnega odjemalca iz te pogodbe.
22. člen
(1) Sistemski operater posreduje pogodbo o dostopu po pošti ali jo končnemu odjemalcu osebno vroči.
(2) Prejeto pogodbo o dostopu končni odjemalec podpiše in vrne sistemskemu operaterju najpozneje v 15 dneh po prejemu.
(3) Če pogodba o dostopu ni sklenjena, dobava plina ni mogoča.
23. člen
(1) Če dostop do distribucijskega omrežja ni mogoč, sistemski operater pošlje končnemu odjemalcu obvestilo o zavrnitvi dostopa z utemeljeno obrazložitvijo.
(2) Če pogodba o dostopu ni sklenjena v dveh mesecih po prejemu zahtevka za sklenitev pogodbe o dostopu ali če končni odjemalec v tem roku ni prejel obvestila o zavrnitvi dostopa, se šteje, da je dostop do distribucijskega omrežja zavrnjen.
24. člen
Distribucija zemeljskega plina se lahko začne izvajati takoj po sklenitvi pogodbe o dostopu, če lahko sistemski operater glede na obstoječe zmogljivosti zagotovi dostop do distribucijskega omrežja brez dodatnih rekonstrukcij ali dograditev obstoječega priključnega plinovoda ali odjemnega mesta.
IX. SPREMEMBE PODATKOV
25. člen
(1) Spremembe in dopolnitve pogodbe o dostopu so dovoljene le v pisni obliki in s soglasjem obeh pogodbenih strank.
(2) Končni odjemalec, ki ima sklenjeno pogodbo o dostopu mora sistemskemu operaterju sporočiti vse morebitne spremembe podatkov iz 21. člena tega akta, ki nastanejo po sklenitvi pogodbe o dostopu, skupaj z dokazili o nastalih spremembah. Spremembe sporoči pisno v 15 dneh po nastanku sprememb.
(3) V kolikor končni odjemalec o zahtevanih spremembah ne obvesti sistemskega operaterja, nosi vse stroške in obveznosti po pogodbi in teh Splošnih pogojih.
(4) V primeru smrti oziroma prenehanja končnega odjemalca so zavezani k sporočanju teh podatkov člani skupnega gospodinjstva oziroma njegovi pravni nasledniki, v nasprotnem primeru odgovarjajo za posledice (odgovornost za škodo in obveznosti iz nadaljnjega izvajanja pogodbe, možnost izterjave), v kolikor bi te lahko preprečili.
(5) V kolikor končni odjemalec ni tudi lastnik odjemnega mesta, je za sporočanje sprememb podatkov in posledice opustitve subsidiarno odgovoren tudi lastnik, v kolikor bi le-te lahko preprečil.
26. člen
(1) Pogodbo o dostopu, sklenjeno za nedoločen čas, lahko končni odjemalec odpove pisno z eno mesečnim odpovednim rokom. Odpovedni rok začne teči z dnem prejema odpovedi.
(2) Za nedoločen čas sklenjena pogodba o dostopu, katere predmet vsebuje letno količino porabe nad 10.000 Sm³ zemeljskega plina, se sme pisno odpovedati najkasneje do 30. septembra tekočega leta, za naslednje koledarsko leto. Za dan odpovedi se šteje datum prejema odpovedi.
(3) V primeru odsvojitve stavbe ali dela stavbe, v katero se distribuira zemeljski plin in katere lastnik je dosedanji končni odjemalec, se lahko predčasno odpove pogodba o dostopu z dosedanjim končnim odjemalcem in istočasno sklene nova z novim končnim odjemalcem, lahko pa se pogodba o dostopu prenese na pravno ali fizično osebo, ki je na podlagi pravnega posla pridobila lastninsko pravico na stavbi ali delu stavbe, vendar le, če so s strani dosedanjega odjemalca poravnane vse obveznosti do sistemskega operaterja. Dosedanji in novi končni odjemalec sta dolžna o prenosu pogodbe obvestiti sistemskega operaterja.
(4) Obvestilo iz prejšnjega odstavka obsega:
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov dosedanjega končnega odjemalca,
– ime in priimek oziroma naziv ter naslov, registrsko številko pravne osebe in davčno številko novega končnega odjemalca,
– priloženo fotokopijo listine o prenosu lastninske pravice,
– številko in naslov predajnega mesta iz pogodbe o dostopu,
– podpisano izjavo novega končnega odjemalca na obrazcu sistemskega operaterja, da vstopa v že sklenjeno pogodbeno razmerje,
– podpisano izjavo dosedanjega in novega končnega odjemalca o stanju števca na dan prenosa.
(5) Po prejemu obvestila, ki vsebuje vse podatke iz prejšnjega odstavka, preide pogodbeno razmerje med dosedanjim končnim odjemalcem in sistemskim operaterjem na novega končnega odjemalca takoj, ko sistemski operater privoli v prenos pogodbe. Privolitev mora biti dana v pisni obliki.
(6) Če sistemski operater ne privoli v prenos pogodbe, mora o tem obvestiti novega in dosedanjega končnega odjemalca ter navesti razlog zavrnitve in datum ustavitve distribucije in opravljanja odčitka, ki se šteje kot datum prenehanja veljavnosti pogodbe z dosedanjim odjemalcem.
X. NEUPRAVIČEN ODJEM
27. člen
(1) Za neupravičen odjem zemeljskega plina se šteje:
– odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dostopu,
– odjem zemeljskega plina brez sklenjene pogodbe o dobavi,
– odjem zemeljskega plina, ki ni merjen z merilno napravo za ugotavljanje količin zemeljskega plina,
– odjem zemeljskega plina, merjen z merilno napravo, ki ni overjena pri akreditiranem kontrolnem organu,
– odjem zemeljskega plina, izveden z nedovoljenim posegom v plinsko napeljavo (v glavni ali priključni plinovod).
(2) Dokazno breme za neupravičen odjem je na strani sistemskega operaterja.
(3) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti časa trajanja neupravičenega odjema zemeljskega plina, se neupravičen odjem obračuna od dneva začetka zadnjega obračunskega obdobja. Neupravičena uporaba distribucijske zmogljivosti se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje.
(4) Če ni mogoče sporazumno ugotoviti količin zemeljskega plina, ki so odvzete med trajanjem neupravičenega odjema, se določijo na podlagi srednjih vrednosti predanih količin v obdobju pred neupravičenim odjemom oziroma na podlagi standardnih obremenitvenih profilov.
(5) V primeru neupravičenega odjema zemeljskega plina sistemski operater zaračuna stroške in škodo, ki jih ima v zvezi z neupravičenim odjemom, končnemu odjemalcu.
(6) Vsako neupravičeno porabo zemeljskega plina, odstranitev ali poškodbo glavne plinske požarne pipe, merilne naprave, zapornih elementov plinskih naprav in ostalih delov plinske napeljave ter nameščenih uradnih žigov (zalivk) bo sistemski operater prijavil organom pregona.
(7) Za neupravičeno porabo zemeljskega plina ne šteje poraba, ki ni merjena z merilno napravo, ko iz upravičenih razlogov ni mogoče meriti porabe plina, uporabnik ali odjemalec in sistemski operater pa sta sklenila dogovor o načinu določanja porabe plina. Dogovor o določanju porabe plina lahko velja le tako dolgo, dokler obstajajo tehtni razlogi (npr. potek vzdrževalnih in drugih sanacijskih del).
XI. PREVZEM ZEMELJSKEGA PLINA
28. člen
(1) Uporabnik oziroma odjemalec pri predaji zemeljskega plina na prevzemnem mestu preda zemeljski plin sistemskemu operaterju v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja, oziroma z zahtevanimi certifikati o sestavi zemeljskega plina. Lastnosti zemeljskega plina so določene v predpisih, ki urejajo sistemska obratovalna navodila.
(2) Če obveznosti uporabnika oziroma odjemalca iz prejšnjega odstavka niso izpolnjene, lahko sistemski operater zavrne prevzem zemeljskega plina ter o tem obvesti Javno agencijo Republike Slovenije za energijo, uporabnika oziroma odjemalca in sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
(3) Šteje se, da odjemalec prevzame zemeljski plin na predajnem mestu v enaki kakovosti, kot je bila predana v distribucijsko omrežje. Če odjemalec ne soglaša s kakovostjo zemeljskega plina, prevzetega na prevzemnem mestu, je dokazno breme na strani dobavitelja.
29. člen
(1) Nazivna moč trošila je moč, ki jo deklarira proizvajalec naprave in je zapisana na napravi oziroma v tehnični dokumentaciji trošila.
(2) Priključna moč trošil na odjemnem mestu je enaka vsoti nazivnih moči plinskih trošil.
(3) Obračunska moč je pogodbeno dogovorjena moč trošil na odjemnem mestu in je lahko enaka ali manjša od vsote nazivnih moči plinskih trošil, ki imajo možnost oskrbe s plinom prek odjemnega mesta. V tem primeru mora biti odjem takega odjemnega mesta merjen s tarifno spominsko enoto za ugotavljanje dnevne in urne predaje zemeljskega plina.
(4) Sistemski operater za potrebe obračuna omrežnine upošteva obračunsko moč trošil uporabnika.
XII. MERJENJE IN NAPAKE PRI MERJENJU
30. člen
(1) Tip, velikost in mesto namestitve merilne naprave določi projektant v skladu s tem aktom, sistemskimi obratovalnimi navodili in tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja.
(2) Vsaka merilna naprava mora imeti žig pristojnega organa.
(3) Merilno napravo vgradi sistemski operater.
(4) Redne preglede merilne naprave v zakonsko določenem roku in zamenjavo dotrajane merilne naprave opravlja sistemski operater v skladu s predpisi.
(5) Sistemski operater hrani merilno napravo še 15 dni po zamenjavi. V tem času ima končni odjemalec možnost kontrole stanja merilne naprave, po tem času pa se odstrani oziroma po pregledu pristojnega organa namesti na novo odjemno mesto.
(6) Sistemski operater in končni odjemalec imata poleg rednih pregledov vedno pravico nadzirati točnost merilne naprave. Če se pri preizkusu na zahtevo končnega odjemalca izkaže, da je točnost merilne naprave zunaj dopustnih meja, bremenijo stroški pregleda sistemskega operaterja, v nasprotnem primeru pa končnega odjemalca.
(7) Če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave, ki je nastala brez krivde končnega odjemalca, količine predanega zemeljskega plina nepravilno merjene oziroma registrirane, se na podlagi dokumentiranih podatkov izmerjene količine zemeljskega plina sporazumno popravijo za čas od zadnje kontrole merilne naprave do ugotovitve nepravilnosti, vendar za največ 12 mesecev od dneva, ko so bile ugotovljene nepravilnosti. Pri tem je treba upoštevati vse okoliščine, v katerih je končni odjemalec odjemal zemeljski plin v času, ko so merilne naprave nepravilno merile oziroma registrirale količine predanega zemeljskega plina.
(8) Če ne pride do sporazumnega popravka izmerjenih količin, se popravek izvede tako, da se predane količine zemeljskega plina za obračunsko obdobje, v katerem merilne naprave niso pravilno merile oziroma registrirale teh količin, določi na podlagi srednjih vrednosti predanih količin, v času pred nastankom okvare in po odpravi okvare z upoštevanjem dinamike distribucije zemeljskega plina, vendar ne za več kot 12 mesecev.
(9) Če gre za novega končnega odjemalca, se v primeru iz prejšnjega odstavka poraba določi na podlagi primerljivega odjema.
(10) Stroške prve vgradnje merilnih naprav oziroma zamenjave zaradi zahtev po povečani odjemni moči nosi končni odjemalec.
31. člen
Če sistemski operater zaradi odsotnosti končnega odjemalca ali zaradi drugih razlogov na strani končnega odjemalca ni mogel odčitati merilne naprave, je končni odjemalec dolžan na podlagi prejetega obvestila sporočiti sistemskemu operaterju pravilen odčitek v roku in na način, ki ga določi sistemski operater. Če končni odjemalec ne sporoči odčitka v določenem roku ali sistemskemu operaterju ne omogoči dostopa do merilne naprave, mu sistemski operater določi količino predanega zemeljskega plina glede na njegovo dinamiko odjema zemeljskega plina za obdobje najmanj enega leta oziroma odjema primerljivega odjemalca. Primerljivost se določi glede na podobnost objekta, obdobje izgradnje, velikost objekta in namen porabe zemeljskega plina.
XIII. OBREMENITVENI PROFILI
32. člen
(1) Sistemski operater končnemu odjemalcu določi obremenitveni profil.
(2) V primeru vgrajene merilne naprave s tarifno spominsko enoto sistemski operater določi končnemu odjemalcu lastni obremenitveni profil.
(3) V primeru vgrajene merilne naprave brez tarifne spominske enote sistemski operater določi povprečni mesečni odjem (standardni obremenitveni profil) po posameznih odjemnih mestih končnih odjemalcev na podlagi izmerjenega oziroma izračunanega mesečnega odjema po posameznih odjemnih mestih v preteklih treh koledarskih letih. Če gre za novega končnega odjemalca oziroma odjemno mesto, kjer se ne more določiti triletnega odjema, se upošteva primerljivi odjem.
Za odjemna mesta s temperaturno odvisnim odjemom, kar pomeni, da se zemeljski plin uporablja tudi za ogrevanje, sistemski operater pri določitvi odjema upošteva sezonsko dinamiko odjema zemeljskega plina. Pri izračunu to upošteva tako, da povprečni mesečni odjem pomnoži z ustreznim faktorjem za posamezen mesec, in sicer: za januar z 2,26, za februar z 1,96, za marec z 1,46, za april z 0,90, za maj z 0,36, za junij z 0,23, za julij z 0,18, za avgust z 0,21, za september z 0,27, za oktober z 0,61, za november z 1,36 in za december z 2,20.
XIV. NAČIN PLAČIL IN POSTOPEK OPOMINJANJA
33. člen
(1) Sistemski operater končnemu odjemalcu zaračunava ceno za uporabo omrežja in druge dogovorjene obveznosti v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja.
(2) Če sistemski operater opravlja storitve, ki niso krite s prihodkom iz naslova uporabe omrežja, mora izdati cenik in ga objaviti na spletni strani.
(3) Če sistemski operater končnemu odjemalcu na istem računu ob ceni za uporabo omrežja zaračuna še druge storitve v skladu s prejšnjim odstavkom, mora biti cena za uporabo omrežja na računu izkazana ločeno od drugih postavk.
(4) Končni odjemalec je dolžan sistemskemu operaterju plačati ceno za uporabo omrežja in druge obveznosti v plačilnem roku, navedenem na izstavljenem računu. Če račun ni poravnan pravočasno, sistemski operater zaračuna zakonske zamudne obresti od zapadlosti računa do dneva plačila.
(5) Če se končni odjemalec ne strinja z izdanim računom, lahko le-tega pisno ugovarja do datuma njegove zapadlosti. Ugovor ne zadrži plačila nespornega dela računa. Sistemski operater preuči navedbe v ugovoru in odjemalcu pisno odgovori najpozneje v osmih delovnih dneh po prejemu ugovora.
34. člen
(1) Sistemski operater izstavi račun za vsako obračunsko obdobje na podlagi podatkov o distribuirani količini zemeljskega plina.
(2) Obračunska obdobja so:
– za končne odjemalce s predvideno letno porabo do vključno 10.000 Sm3 znaša obračunsko obdobje eno koledarsko leto,
– za končne odjemalce s predvideno letno porabo od vključno 10.001 Sm3 znaša obračunsko obdobje en mesec,
Za končne odjemalce z vgrajeno merilno napravo s tarifno spominsko enoto znaša obračunsko obdobje en mesec.
(3) Sistemski operater končnemu odjemalcu, pri katerem znaša obračunsko obdobje v skladu s prejšnjim odstavkom eno leto, izstavlja zaporedne mesečne račune (akontacije) na podlagi:
– količin, določenih v skladu s standardnimi obremenitvenimi profili, v primerih temperaturno odvisnih odjemalcev,
– 1/12 predvidene letne porabe, pri ostalih odjemalcih.
Odjemalcem z izračunano letno porabo do vključno 60 Sm³, se izstavljajo računi dvakrat letno.
Po poteku obračunskega leta sistemski operater opravi poračun dobavljenih in obračunanih količin zemeljskega plina in izstavi račun, z upoštevanjem cen, veljavnih na dan izdaje računa.
(4) Sistemski operater in končni odjemalec, pri katerem znaša obračunsko obdobje v skladu z drugim odstavkom eno leto, lahko skleneta pisni dogovor, da bo sistemski operater izstavljal mesečne zaporedne račune za uporabo omrežja na podlagi odčitka merilne naprave, ki jih zagotavlja končni odjemalec mesečno, v dogovorjenem roku in načinu. Če končni odjemalec ne sporoči odčitka merilne naprave pravočasno, sistemski operater izstavi račun za računsko določeno pričakovano porabo v skladu s prejšnjim odstavkom. Sistemski operater lahko preveri pravilnost posredovanega odčitka merilne naprave. Če sistemski operater ugotovi, da je posredovani odčitek nepravilen, stroški odčitavanja bremenijo odjemalca.
(5) Sistemski operater in končni odjemalec, pri katerem znaša obračunsko obdobje v skladu z drugim odstavkom en mesec, lahko skleneta pisni dogovor za krajše obdobje odčitavanja merilnih naprav in s tem sporazumno določita krajše obračunsko obdobje.
(6) Razvrstitev končnih odjemalcev v ustrezno odjemno skupino se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo dejavnost sistemskega operaterja, na podlagi podatka o zakupljeni letni zmogljivosti oziroma primerljivega odjema v tem obdobju. Zaradi razvrstitve v ustrezno odjemno skupino, se enkrat na leto opravi kontrola in razporeditev v pravilno odjemno skupino, ki velja za naslednje leto, o čemer sistemski operater obvesti končnega odjemalca na obvestilu o letni porabi.
(7) Razvrstitev končnega odjemalca v ustrezno odjemno skupino se lahko na podlagi posebej upravičenih razlogov in obrazložene pisne zahteve končnega odjemalca spremeni. Kot posebej upravičen razlog se šteje nezasedenost nepremičnine, zmanjšana oziroma povečana poraba zaradi spremembe načina oziroma namena porabe zemeljskega plina.
35. člen
Števčno stanje merilne naprave se ob spremembi cene za uporabo omrežij določi analitično v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena, razen za končnega odjemalca, ki ima merilno napravo s tarifno spominsko enoto.
36. člen
(1) Če končni odjemalec v 15 dneh po zapadlosti posameznega računa tega ne poravna, ga sistemski operater z opominom pozove k plačilu zapadlih obveznosti v naknadnem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva prejema opomina.
(2) Če končni odjemalec tudi v dodatno določenem roku ne poravna cene za uporabo omrežja, ga sistemski operater obvesti o ustavitvi distribucije zemeljskega plina. Rok od prejema obvestila o ustavitvi distribucije zemeljskega plina do dejanske ustavitve ne sme biti krajši od 15 dni.
(3) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka lahko sistemski operater ustavi distribucijo zemeljskega plina zaradi neporavnanih obveznosti, ki izhajajo iz plačila cene za uporabo omrežja in ob upoštevanju 28. člena Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom, kadar je končni odjemalec gospodinjski odjemalec.
(4) Ko so odpravljeni razlogi za ustavitev sistemski operater ponovno omogoči distribucijo zemeljskega plina na stroške končnega odjemalca.
(5) V primeru, da končni odjemalec obveznosti ne poravna oziroma ne odpravi razlogov za ustavitev distribucije, sistemski operater uvede postopek pri pristojnem sodišču za izterjavo vseh obveznosti iz pogodbe in stroškov nastalih v postopku uveljavljanja le teh (stroški opominjanja, stroški postopka izterjave, stroški nastali z ustavitvijo distribucije, obresti, pogodbene kazni ….). Sistemski operater zaračuna stroške opomina in ustavitve distribucije zemeljskega plina po ceniku, ki ga objavi na spletni strani.
(6) Pri kakršnemkoli plačilu neporavnanih obveznosti se upošteva vrstni red iz Obligacijskega zakonika.
(7) V primeru odstopa od pogodbe o dostopu zaradi neizpolnitve obveznosti je končni odjemalec odškodninsko odgovoren.
XV. DOLŽNOSTI OBVEŠČANJA
37. člen
(1) Sistemski operater in odjemalec ali uporabnik sta dolžna medsebojno posredovati informacije glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti in zagotavljanja medsebojne operativnosti distribucijskega omrežja.
(2) Končni odjemalec je sistemskemu operaterju zavezan v roku enega meseca sporočiti tudi, če ne prejme računa za distribuiran zemeljski plin, kot izhaja iz tretjega odstavka 34. člena tega akta.
(3) V primeru motene distribucije je sistemski operater dolžan o tem seznaniti odjemalca oziroma uporabnika.
(4) Sistemski operater najmanj enkrat na leto seznani odjemalca s podatki o gibanju in značilnostih porabe zemeljskega plina. Obvestilo vsebuje vsaj letno porabo zemeljskega plina za odjemno mesto po posameznih mesecih in navedbo načina pridobitve podatkov o mesečni porabi zemeljskega plina (poraba je določena na podlagi standardnega obremenitvenega profila ali na podlagi izmerjenih vrednosti).
(5) Sistemski operater lahko prekine distribucijo zemeljskega plina v primerih, ki jih določa Energetski zakon. O predvideni prekinitvi v pisni obliki pravočasno obvesti odjemalce. Kot pravočasno obvestilo se šteje obvestilo, poslano najmanj sedem dni pred pričetkom del. Če gre za širši krog odjemalcev, pa preko sredstev javnega obveščanja vsaj 48 ur pred prekinitvijo.
(6) V primeru nepredvidenih del lahko sistemski operater, če je to nujno zaradi varnosti, zaradi čimprejšnje vzpostavitve nemotenega delovanja ali zaradi drugih upravičenih razlogov, začasno prekine distribucijo zemeljskega plina. O dogodku mora z navedbo predvidenega časa za odpravo nastalih motenj nemudoma obvestiti prizadete odjemalce.
XVI. ZAMENJAVA DOBAVITELJA
38. člen
Zamenjava dobavitelja zemeljskega plina je postopek, v katerem končni odjemalec zamenja obstoječega dobavitelja zemeljskega plina z novim dobaviteljem zemeljskega plina v okviru obstoječe pogodbe o dostopu. Pri zamenjavi dobavitelja končni odjemalec obdrži pravico dostopa do distribucijskega omrežja, ki jo je pridobil s pogodbo o dostopu.
Končni odjemalec, priključen na omrežje zemeljskega plina, ima pravico do zamenjave dobavitelja brez plačila stroškov, ki nastanejo v postopku zamenjave.
39. člen
Zamenjava dobavitelja za posamezno odjemno mesto se izvede prvega dne v mesecu, če je nova pogodba o dobavi prijavljena pri sistemskem operaterju, na omrežje katerega je končni odjemalec priključen, do vključno desetega dne predhodnega meseca.
40. člen
(1) Končni odjemalec, ki želi zamenjati dobavitelja, mora novemu dobavitelju posredovati pisno vlogo, ki vsebuje vsaj naslednje:
– naziv končnega odjemalca,
– podatke o obstoječem dobavitelju zemeljskega plina,
– podatke o sistemskem operaterju,
– osnovne lastnosti odjemnega mesta (predajno mesto, identifikacijska številka odjemnega mesta, obremenitveni profil),
– predlagani datum začetka dobave zemeljskega plina od novega dobavitelja,
– morebitno pooblastilo novemu dobavitelju zemeljskega plina, da v imenu končnega odjemalca uredi zamenjavo dobavitelja.
(2) Dobavitelji lahko imajo standardizirane vloge za zamenjavo dobavitelja, ki so končnim odjemalcem dostopne na njihovih spletnih straneh.
41. člen
(1) Če namerava novi dobavitelj prevzeti končnega odjemalca, o tem pisno obvesti končnega odjemalca, sistemskega operaterja, na katerega omrežje je končni odjemalec priključen in obstoječega dobavitelja v petih delovnih dneh po prejemu vloge.
(2) Obvestilo sistemskemu operaterju iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi predviden datum dejanske zamenjave dobavitelja.
42. člen
Če novi dobavitelj ni zainteresiran prevzeti gospodinjskega odjemalca, ga je dolžan o tem obvestiti v treh delovnih dneh po prejemu vloge iz 40. člena tega akta.
43. člen
Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen končni odjemalec, po prejemu obvestila iz 41. člena posreduje novemu dobavitelju v petih delovnih dneh vsaj:
– naziv končnega odjemalca,
– naslov odjemnega mesta,
– identifikacijsko številko odjemnega mesta,
– dodeljeno velikost in obdobje zakupa zmogljivosti,
– obremenitveni profil odjema odjemalca.
44. člen
(1) Novi dobavitelj pošlje podpisano pogodbo o dobavi končnemu odjemalcu v dveh izvodih v treh delovnih dneh po prejemu podatkov iz prejšnjega člena. Končni odjemalec prejeta izvoda pogodbe podpiše in enega vrne novemu dobavitelju najpozneje v osmih delovnih dneh. Če končni odjemalec ne vrne podpisane pogodbe v določenem roku, se šteje, da odstopa od pogodbe in ostaja pri obstoječem dobavitelju.
(2) Ob sklenitvi nove pogodbe o dobavi končni odjemalec odpove obstoječo pogodbo o dobavi. Končni odjemalec lahko pooblasti novega dobavitelja, da v njegovem imenu uredi odpoved obstoječe pogodbe o dobavi.
(3) Po sklenitvi nove pogodbe o dobavi novi dobavitelj prijavi v treh delovnih dneh novo pogodbo o dobavi sistemskemu operaterju tako, da mu posreduje vsaj:
– naziv končnega odjemalca,
– podatke o odjemnem mestu,
– predvideno količino zemeljskega plina, izraženo v Sm3,
– podatke o novem dobavitelju,
– čas trajanja nove pogodbe o dobavi,
– izjavo o odpovedi obstoječe pogodbe o dobavi,
– izjavo o sklenitvi nove pogodbe o dobavi.
45. člen
Če končni odjemalec za isto odjemno mesto sklene več pogodb o dobavi z enako časovno veljavnostjo dobave, sistemski operater pri izvedbi zamenjave dobavitelja upošteva vrstni red prispelih obvestil iz zadnjega odstavka prejšnjega člena.
46. člen
(1) Sistemski operater, na katerega omrežje je priključen končni odjemalec, odčita stanje merilnih naprav končnega odjemalca, za katere se je zamenjal dobavitelj. Te odčitke vključno s podatki o uporabljeni zmogljivosti in uporabljenih sistemskih storitvah v zadnjem obračunskem obdobju pred menjavo, če so povezani z zaračunavanjem teh stroškov obstoječemu dobavitelju, sistemski operater posreduje obstoječemu in novemu dobavitelju ter končnemu odjemalcu zemeljskega plina.
(2) Če končni odjemalec na odjemnem mestu nima merilne naprave s tarifno spominsko enoto oziroma sistemski operater nima zagotovljenega daljinskega prenosa podatkov z odjemnega mesta, sistemski operater odčita števčno stanje merilne naprave v petih delovnih dneh pred oziroma po datumu dejanske zamenjave dobavitelja. Pri določitvi števčnega stanja merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja se upošteva standardni obremenitveni profil odjema končnega odjemalca.
(3) Na podlagi dogovora končni odjemalec sistemskemu operaterju sporoči števčno stanje merilne naprave na dan dejanske zamenjave dobavitelja.
(4) Končni odjemalec, obstoječi in novi dobavitelj imajo pravico preveriti odčitano in dejansko števčno stanje merilne naprave na lastne stroške.
(5) Stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave, ki nastanejo sistemskemu operaterju v skladu z aktom, ki ureja obračunavanje omrežnine, se krijejo iz zneska za meritve.
(6) Če stroški odčitavanja števčnega stanja merilne naprave presegajo obveznosti sistemskega operaterja iz prejšnjega odstavka, lahko sistemski operater od novega dobavitelja zahteva povrnitev stroškov, povezanih z odčitavanjem.
47. člen
Ugotovljeno števčno stanje merilne naprave je stanje, na podlagi katerega obstoječi dobavitelj končnemu odjemalcu zaračuna dobavljeni zemeljski plin na podlagi obstoječe pogodbe o dobavi. Števčno stanje merilne naprave je tudi začetno stanje v zvezi z zemeljskim plinom, ki ga bo dobavil novi dobavitelj.
XVII. POSEBNA RAZMERJA
48. člen
V primeru večstanovanjskih stavb in/ali poslovnih prostorov z izvedenim etažnim ogrevanjem je na enem priključnem plinovodu priključeno toliko končnih odjemalcev oziroma strank z lastno merilno napravo, kot je stanovanjskih enot in/ali posameznih poslovnih prostorov.
49. člen
(1) Skupno odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba zemeljskega plina preko enega merilnega mesta za več pravnih ali fizičnih oseb, se v postopku sklepanja in izvajanja pogodb o dostopu obravnava kot en končni odjemalec, katerega zastopa skupnost lastnikov ali upravnik oziroma ko ta ni določen/a skupni predstavnik ali skupni pooblaščenec vseh lastnikov. Sklenitev in izvajanje pogodbe o dostopu se v skladu s stanovanjskim zakonom šteje za posel rednega upravljanja.
(2) Če se pogodba o dostopu nanaša na distribucijo zemeljskega plina za potrebe skupnega odjemnega mesta, pogodba prične veljati po podpisu skupnosti lastnikov ali upravnika, kjer nista določena pa skupnega predstavnika ali skupnega pooblaščenca lastnikov.
(3) V kolikor sistemski operater na podlagi pogodbe o dostopu izvaja za skupno odjemno mesto tudi obračun distribucije zemeljskega plina po posameznih stanovanjskih in/ali poslovnih enotah, je podpisnik pogodbe o dostopu dolžan ob podpisu sistemskemu operaterju izročiti seznam lastnikov, ki vsebuje ime in priimek oziroma naziv, naslov, številko enote lastništva, velikost enote in druge podatke, ki so potrebni za izvajanje storitev, ter delilnik stroškov med lastniki. Vsako spremembo iz seznama lastnikov in delilnika stroškov je dolžan podpisnik pogodbe sporočiti sistemskemu operaterju. Storitev delitve se obračuna po ceniku posebnih sistemskih storitev objavljenem na spletni strani sistemskega operaterja.
(4) Vse spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka morajo biti sistemskemu operaterju posredovane v pisni obliki najpozneje do 25. dne v tekočem mesecu. Sistemski operater upošteva nov delilnik stroškov s prvim naslednjim obračunom. Če sistemski operater ne prejme v določenem roku delilnika stroškov, obračuna stroške po zadnjem prejetem delilniku.
(5) V obstoječi pogodbi o dostopu stopi vsakokratni pridobitelj etažne lastnine na mesto svojega prednika.
(6) Odpoved pogodbe o dostopu za skupno odjemno mesto velja, če jo pisno poda končni odjemalec iz prvega odstavka tega člena na podlagi pisnega sporazuma pravnih in/ali fizičnih oseb. Z dnem prejema odpovedi začne teči odpovedni rok.
(7) Kolikor končni odjemalec poleg uporabe skupnega odjemnega mesta odjema zemeljski plin tudi iz odjemnega mesta z lastno merilno napravo, se slednje obravnava kot odjem posameznega končnega odjemalca.
XVIII. POGODBA O DOBAVI
50. člen
(1) Pogodba o dobavi, ki jo skleneta dobavitelj in gospodinjski odjemalec oziroma potrošnik, mora vsebovati vsaj:
– naziv in naslov dobavitelja,
– ime, priimek in naslov gospodinjskega odjemalca,
– vrste storitve in stopnjo njihove kakovosti,
– vrste morebitnih dodatnih storitev,
– način pridobivanja podatkov o vseh veljavnih cenah in stroških,
– trajanje pogodbe, pogoje za podaljšanje in prenehanje pogodbe, pravico do odpovedi oziroma odstopa od pogodbe o dobavi,
– kompenzacije in načine izplačil, ki se uporabljajo, če v pogodbi predvidena raven kakovosti storitev ni dosežena,
– načine plačila,
– način reševanja sporov.
(2) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, mora pogodbene pogoje objaviti na svoji spletni strani in gospodinjskega odjemalca seznaniti s temi pogoji. Gospodinjskega odjemalca mora dobavitelj seznaniti s pogodbenimi pogoji tudi, če se pogodba o dobavi sklepa po posredniku oziroma pooblaščencu.
51. člen
(1) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, pisno obvesti gospodinjskega odjemalca o nameravani spremembi pogodbenih pogojev in o pravici do odstopa od pogodbe o dobavi, če se s spremembo pogodbenih pogojev ne strinja.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka dobavitelj pošlje gospodinjskemu odjemalcu najpozneje do vključno drugega dne v mesecu pred mesecem, ko naj bi sprememba začela veljati.
(3) Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, pisno obvesti gospodinjskega odjemalca o vsaki spremembi cene najpozneje s prvim naslednjim izdanim računom za dobavljeni zemeljski plin po spremembi cene.
52. člen
Dobavitelj, ki dobavlja zemeljski plin gospodinjskemu odjemalcu, objavi informacije o veljavnih cenah na pregleden način v obliki cenika, kataloga ali na drug ustrezen način, dostopen gospodinjskemu odjemalcu.
53. člen
Gospodinjski odjemalec dobavljeni zemeljski plin plača v skladu s pogodbo o dobavi.
54. člen
Če ima gospodinjski odjemalec pritožbo v zvezi z ravnanjem ali delovanjem dobavitelja, o tem pisno obvesti dobavitelja. Dobavitelj preuči navedbe v obvestilu in odjemalcu pisno odgovori najpozneje v osmih delovnih dneh po prejemu obvestila.
XIX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
55. člen
(1) Pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo tega akta, veljajo, dokler jih pogodbene stranke ne odpovedo oziroma do izteka veljavnosti. Za posamezna pogodbena določila, ki so v nasprotju s tem aktom, se uporabljajo določila tega akta.
(2) Pri odpovedi pogodbe iz prejšnjega odstavka zaradi zamenjave dobavitelja zemeljskega plina, ostanejo v veljavi določila pogodbe, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja. Do odstopa od pogodbe se šteje, da imajo končni odjemalci do dne poteka roka, do katerega je bila sklenjena pogodba sklenjeno pogodbo o dostopu do distribucijskega omrežja in pogodbo o dobavi zemeljskega plina.
(3) Obstoječa odjemna mesta, za katera končni odjemalci ob uveljavitvi teh splošnih pogojev nimajo sklenjenih pisnih pogodb, ki urejajo dostop do distribucijskega omrežja, oziroma obstoječe pogodbe ne vsebujejo vseh obveznih sestavin iz 21. člena, sistemski operater sam uvrsti v ustrezno odjemno skupino. Sistemski operater razvrsti odjemna mesta na podlagi odjema na istem odjemnem mestu v preteklem obračunskem obdobju ali odjema na primerljivih odjemnih mestih (standardni obremenitveni profil).
56. člen
(1) Sistemski operater je dolžan v šestih mesecih po uveljavitvi teh splošnih pogojev končne odjemalce na znani naslov za posredovanje pošte obvestiti o nadaljevanju pogodbenega razmerja na podlagi teh splošnih pogojev ter jih obvestiti o pogojih, pod katerimi jim bo v prihodnje zagotavljal distribucijo zemeljskega plina, in o možnostih za zamenjavo dobavitelja zemeljskega plina.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke o razvrstitvi v odjemno skupino v skladu s tretjim odstavkom 55. člena ter pri odjemnih mestih z letnim odjemom zemeljskega plina 70.001 Sm³ in več tudi največji pogodbeni dnevni odjem, ki bo uporabljen za potrebe obračunavanja omrežnine.
57. člen
(1) Kadar so v primerih obstoječih skupnih odjemnih mest pogodbe o dostopu sklenjene v nasprotju z 49. členom, skleneta sistemski operater in skupnost lastnikov ali upravnik oziroma ko ta nista določena skupni predstavnik ali skupni pooblaščenec vseh lastnikov, v roku šestih mesecev od uveljavitve tega akta pogodbo o dostopu za obstoječe skupno odjemno mesto.
(2) Z dnem sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka prenehajo veljati morebitne pogodbe o dostopu sklenjene s posameznimi fizičnimi ali pravnimi osebami kot končnimi odjemalci.
58. člen
Z dnem uveljavitve tega akta prenehajo veljati Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz omrežja distributerja Plinarne Maribor, d.d. na območju Mestne Občine Maribor (MUV, št. 7/1998) in Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz omrežja distributerja Plinarne Maribor, d.d. na območju Občine Ruše (MUV, št. 9/1998).
59. člen
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. S SODO ZP/AP-3877/2008
Maribor, dne 23. septembra 2008
EVA 2008-2111-0104
PLINARNA MARIBOR družba za proizvodnjo, distribucijo energentov, trgovino in storitve, d.d.
Direktor:
mag. Alan PERC l.r.