Uradni list

Številka 89
Uradni list RS, št. 89/2008 z dne 19. 9. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 89/2008 z dne 19. 9. 2008

Kazalo

3844. Pravilnik o računovodstvu, stran 12280.

Na podlagi 4. in 52. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02-1253) ter v skladu s 30. členom Statuta Občine Sodražica (Uradni list RS, št. 44/99, 80/00 in 12/06) je župan sprejel dne 5. 9. 2008
P R A V I L N I K
o računovodstvu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik ureja naloge in organizacijo računovodstva ter pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi Občine Sodražica.
2. člen
Občina vodi poslovne knjige na podlagi zakona o računovodstvu, zakona o javnih financah ter podzakonskih aktov, ki jih izda minister pristojen za finance za pravne osebe javnega prava. Vprašanja, ki niso urejena z zakonom o računovodstvu, podzakonskimi akti na njegovi podlagi ali s tem pravilnikom, se rešujejo v skladu s z kodeksom računovodskih načel in splošnimi slovenskimi računovodskimi standardi (v nadaljevanju SRS).
II. ORGANIZIRANOST IN VODENJE RAČUNOVODSTVA
3. člen
Računovodstvo se organizira in vodi na način, ki omogoča:
– zagotavljanje informacij nadzornim organom države (proračunska inšpekcija, Računsko sodišče RS, nadzorni odbor občine) za ocenjevanje namembnosti, gospodarnosti in učinkovitosti porabe sredstev iz javnih financ;
– vpogled zunanjih organov zavoda v poslovanje in razpolaganje s sredstvi z namenom ugotavljanja uresničevanja nalog občine, za katere prejemajo sredstva iz sredstev javnih financ;
– vpogled davčnih organov v obračun davkov in prispevkov ter drugih obveznosti;
– zagotavljanje informacij poslovodstvu občinske uprave in občinskemu svetu o načrtovanih in uresničenih odhodkih občine, ki naj bi imelo pozitiven vpliv za odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi.
4. člen
Za Občino Sodražica vodi poslovne knjige in sestavlja letna poročila zunanji izvajalec, ki izpolnjuje pogoje za računovodenje. Zunanji izvajalec vodi poslovne knjige in sestavlja letna poročila na sedežu Občine Sodražica, kjer se nahaja tudi celotna računovodska dokumentacija.
Medsebojna razmerja, vrste računovodskih nalog, odgovornost, roki in podobno med Občino Sodražica in izvajalcem se določijo s pogodbo.
5. člen
V računovodstvu se zagotavljajo podatki, ki omogočajo:
– vpogled v stanje in gibanje sredstev in obveznosti do njihovih virov,
– vpogled v porabo proračunskih sredstev po proračunskih uporabnikih in postavkah,
– vpogled v porabo sredstev za materialne stroške,
– vpogled v porabo sredstev za izobraževanje,
– ugotavljanje prihodkov in odhodkov,
– sestavljanje poročil in analiz in
– drugo na zahtevo pristojnih organov.
6. člen
Podatki iz 5. člena se zagotavljajo:
– v glavni knjigi,
– pomožnih knjigah in
– analitičnih evidencah.
III. POSLOVNE KNJIGE
7. člen
Poslovne knjige zagotavljajo sistematsko zajemanje poslovnih dogodkov po časovnem zaporedju, o katerih pričajo knjigovodske listine. Po časovnem zaporedju se knjiži v dnevnikih, sistematska evidenca pa se opravi na knjigovodskih kontih v glavni knjigi in pomožnih knjigah.
8. člen
Občina vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva z uporabo kontnega načrta, ki temelji na enotnem kontnem načrtu, ki ga predpiše minister pristojen za finance (Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, Uradni list RS, št. 86/99 in spremembe) ter v skladu z Odredbo o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov enotnega kontnega načrta.
9. člen
Poslovne knjige se vodijo računalniško. Računalniško vodene poslovne knjige se po potrebi lahko tiskajo ali prikazujejo na zaslonu.
10. člen
Poslovne knjige so:
1. dnevnik,
2. glavna knjiga,
3. pomožne knjige.
Obvezne pomožne knjige so:
– blagajniški dnevniki po vrstah;
– knjiga opredmetenih osnovnih sredstev;
– knjiga terjatev do kupcev oziroma knjiga izdanih računov in
– knjiga obveznosti do dobaviteljev oziroma knjiga prejetih računov.
Občina vodi še analitične evidence:
– plač in drugih prejemkov delavcev,
– drugih izplačil (sejnine, pogodbe o delu, pogodbe ...).
11. člen
Nastale spremembe na sredstvih in obveznostih do virov sredstev se knjižijo po načelih skrbnosti in ažurnosti. Knjigovodstvo je ažurno, če so knjiženja v posameznih poslovnih knjigah opravljena najkasneje v osmih dneh od pridobitve izvirne listine.
12. člen
Glavna knjiga se vodi računalniško. Uporabni program glavne knjige omogoča, da je podatek z enim vnosom knjižen v glavni knjigi in v pomožnih knjigah.
Način vodenja glavne knjige mora zagotavljati, da se lahko med poslovnim letom po potrebi izpišejo, odtisnejo posamezni konti, na koncu obračunskega obdobja pa se izpiše, odtisne celotna glavna knjiga.
13. člen
Poslovne knjige se odpirajo in zaključujejo vsako poslovno leto. Izjema je analitična evidenca osnovnih sredstev, katere odpiranje in zapiranje ni vezano na poslovno leto.
Ta knjiga je odprta in se vodi, dokler se osnovna sredstva uporabljajo. Po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj se poslovne knjige zaključijo.
Glavno knjigo se ob koncu poslovnega leta odtisne, zveže, zaključi in odloži.
Prav tako se ob koncu poslovnega leta odtisnejo, zvežejo, zaključijo in odložijo pomožne knjige v arhiv.
Preostale pomožne knjige se hranijo na nosilcih podatkov, zavarovanih pred izbrisom ali drugimi poškodbami.
IV. KNJIGOVODSKE LISTINE
14. člen
Vsaka poslovna sprememba pri sredstvih in obveznostih do njihovih virov, odhodkih in prihodkih, stroških se lahko knjiži samo na podlagi knjigovodske listine.
Knjigovodske listine (v papirni obliki ali v obliki elektronskih zapisov) morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno.
Knjigovodske listine morajo biti take, da nedvoumno kažejo poslovne spremembe in vsebujejo ustrezne podatke za knjiženje.
Izvirna knjigovodska listina se sestavi v trenutku nastanka poslovne spremembe.
15. člen
Besedila in številke v knjigovodskih listinah se ne smejo popravljati tako, da bi postala njihova verodostojnost dvomljiva. Popravljajo se s prečrtovanjem prvotnih besedil oziroma številk ali z metodo storna. Popravek opravi oseba, ki je izdala knjigovodsko listino in ga hkrati vnese na vse izvode knjigovodske listine. Blagajniške in druge listine, ki izpričujejo denarne poslovne dogodke, se sploh ne smejo popravljati, ampak se uničijo in sestavijo nove.
16. člen
Vsaka knjigovodska listina mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in naslov izdajatelja listine,
– naziv listine z označbo zaporednosti listine,
– datum nastanka poslovnega dogodka ter datum izstavitve listine,
– vsebino poslovne spremembe,
– oznake stroškovnih mest in stroškovnih nosilcev za listine, iz katerih izhajajo izdatki in prejemki, če se spremljajo po mestih in nosilcih,
– količino, mersko enoto in ceno (ter razčlenitev vezano na davek na dodano vrednost) ter znesek izražen v tolarjih,
– podpise sodelujočih pri poslovnih dogodkih,
– podpis osebe, pooblaščene osebe za sestavitev listine,
– podpis osebe, pooblaščene osebe za kontrolo in likvidacijo listine.
Knjigovodske listine se sistematsko označujejo s šifro po vsebinskih vidikih (plačilni promet, nakup, nabava, itd.) in z zaporedno številko.
Notranje knjigovodske listine
17. člen
Notranje knjigovodske listine so:
– računi za prodajo storitev,
– naročilnice, izdajnice, prevzemnice, dobavnice,
– potrdilo o vplačilih in izplačilih,
– obračuni, dobropisi,
– pogodbe za dana posojila in prejeta posojila in druge pogodbe,
– odredbe, odločbe in sklepi za nakazila in izplačila,
– druge listine, s katerimi se odreja evidentiranje poslovnih sprememb na sredstvih in obveznostih do virov sredstev proračuna občine, kot so začetna bilanca, elaborat o popisu premoženja in listine o usklajevanju terjatev in obveznosti.
18. člen
Notranje knjigovodske listine izdaja župan ali po njegovem pooblastilu druga oseba.
Delavec, ki sestavi knjigovodsko listino, s svojim podpisom jamči za resničnost poslovnega dogodka in da listina pošteno prikazuje podatke o poslovnem dogodku.
Sprožanje poslovnih dogodkov
19. člen
Poslovne dogodke sprožajo in listine podpisujejo (odredbodajalec):
– župan,
– skrbnik proračunske postavke v skladu s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi. Skrbnik proračunske postavke s podpisom jamči za zakonitost, gospodarnost, upravičenost in namembnost porabe proračunskih sredstev.
20. člen
Pooblaščeni nosilci sredstev (odredbodajalci) prevzemajo naslednjo odgovornost:
– v celoti odgovarjajo za verodostojnost dokumentov, ki so podlaga za nakazilo in izplačila proračunskih sredstev in verodostojnost ostalih dokumentov, ki so podlaga za evidentiranje sprememb na sredstvih in obveznostih do virov sredstev proračuna,
– pri dogovarjanju predplačil v pravnih poslih, ki jih sklepajo, so dolžni upoštevati navodila o izvrševanju proračuna v zvezi z zavarovanjem plačil,
– pri dogovarjanju o pogojih za izpolnjevanje obveznosti, ki se poravnavajo iz proračuna, morajo upoštevati plačilne roke, ki veljajo za izplačila iz sredstev proračuna, v skladu z navodili o izvrševanju proračuna,
– pri oddaji javnih naročil morajo upoštevati postopek izvajanja javnega razpisa, ki ga predpisuje zakon o javnih naročilih,
– odgovarjajo za porabo sredstev, ki ni v skladu z dodeljenimi pooblastili in za nenamensko porabo proračunskih sredstev.
Gibanje notranjih knjigovodskih listin
21. člen
Izvirno knjigovodsko listino izstavi oseba, ki sodeluje pri poslovnem dogodku in jo tudi podpiše.
Izvedene računovodske listine sestavlja računovodja na podlagi izvirnih knjigovodskih listin, podpisuje jih računovodja.
Zunanje knjigovodske listine
22. člen
Zunanje knjigovodske listine so:
– računi za osnovna sredstva, material, blago in storitve,
– pogodbe o delu, financiranju in druge pogodbe,
– naročilnice za material, blago, storitve,
– dnevni izpiski stanja računa s seznami posameznih prilivov in odlivov denarnih sredstev,
– predračuni, obračuni, ipd.
Gibanje zunanjih knjigovodskih listin
23. člen
Račune za prejeto blago, storitve prejema tajništvo in jih preda posameznemu skrbniku proračunske postavke, ki kontrolira količino, ceno, vrednost, skladnost s proračunsko postavko in drugo ter to potrdi s podpisom ter jih nato preda županu, ki s podpisom da odredbo za nakazilo. Tako opremljeni računi gredo nato v računovodstvo, kjer jih računovodja poknjiži in plača.
Če je oseba, odgovorna za sestavljanje, kontroliranje in odobravanje knjigovodskih listin odsotna, odgovarja za verodostojnost listine oseba, ki jo je za čas svoje odsotnosti pooblastila odgovorna oseba. Pooblastilo mora pisno. Pooblastila za odrejanje plačil in skrbništvo nad proračunskimi postavkami so priloga tega pravilnika.
Knjigovodske listine je treba oddajati v računovodstvo sproti in se ne smejo zadrževati na krajih, prek katerih se prenašajo.
24. člen
Odgovorni delavec, ki je določen za kontrolo prejetega blaga in ki vsebinsko kontrolira listine, ki so podlaga za izplačilo iz proračuna, je skrbnik pogodbe oziroma nosilec projekta. Dolžan je preveriti količino, kakovost, upoštevanje rokov dobave blaga oziroma dokončanje storitev. Skrbnik pogodbe s podpisom dokumenta potrjuje, da je vsebina knjigovodske listine popolnoma v skladu z naročilom.
Skrbnik pogodbe je obvezno določen v pogodbi, zadolžen je tudi za nadzor izvajanja pogodbe ter kontrolo in potrjevanje računov in situacij, ki se nanjo nanašajo. Za vsebino pogodbe tudi odgovarja. Navodila skrbnikom proračunskih postavk so v prilogi tega pravilnika.
25. člen
Naročilnica je listina, s katero se naroča blago ali storitev manjše vrednosti, in sicer do višine kot jo opredeljuje Zakon o javnih naročilih. Naročilnico podpiše župan ali druga oseba, ki jo župan pooblasti za podpisovanje.
26. člen
Plačevanje po predračunih je možno samo v izjemnih primerih, ko to zahteva narava naročenega blaga ali storitev ali potreba po nujni dobavi.
Kontrola knjigovodskih listin
27. člen
Skrbnik proračunske postavke s svojim podpisom potrdi pravilnost, točnost in zakonitost knjigovodske listine kot dokumenta, ki dokazuje poslovno spremembo.
Kontrolira predvsem:
– ali je listina formalno računsko pravilna,
– ali so listini priloženi vsi dokumenti, ki dokazujejo nastanek poslovne spremembe v skladu z navodili pristojnega ministrstva in ministrstva za finance za izplačila iz sredstev proračuna,
– ali je poslovna sprememba nastala v obliki in obsegu, kot je navedeno v dokumentu,
– ali so cene v knjigovodski listini pravilne in v skladu z dogovorom oziroma pogodbo,
– ali je rok plačila, naveden v listini, istoveten z dogovorjenim rokom,
– ali so na knjigovodski listini zaračunani kakšni stroški, ki so v nasprotju z dogovorom.
V. USKLAJEVANJE POSLOVNIH KNJIG TER POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI
28. člen
Stanje v pomožnih knjigah oziroma analitičnih evidencah se usklajuje s stanjem v glavni knjigi letno.
29. člen
Usklajevanje prometa in stanja glavne knjige z dnevnikom ter pomožnih knjig z glavno knjigo se prav tako opravi preden se sestavi obračun za obračunsko obdobje.
30. člen
Knjigovodsko stanje sredstev, terjatev in obveznosti se najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, ki se ugotavlja s popisom.
Terjatve in obveznosti popiše popisna komisija po stanju v računovodskih evidencah na dan 31. decembra, preveri realnost izkazanih zneskov in pojasni razloge za nepravočasno izterjavo oziroma izplačilo. Terjatve in obveznosti za katere ni pravilne oziroma popolne dokumentacije, izkaže popisna komisija v posebnih popisnih listih. Dvomljive, sporne, neizterljive in zastarane terjatve izkaže v popisnem poročilu posebej.
Posebej se pripravi tudi poročilo o usklajevanju terjatev za sredstva, ki jih imajo v upravljanju javni zavodi, javna podjetja, gospodarski javni zavodi ter o vložkih občine v gospodarske družbe.
Popis sredstev, terjatev ter obveznosti do virov sredstev se opravi vsako leto po stanju na dan 31. decembra.
Župan lahko po potrebi določi tudi še druge roke med letom za popis sredstev, terjatev in obveznosti do virov sredstev.
Župan s sklepom določi člane popisnih komisije in da navodila za popis pred začetkom popisa.
31. člen
Člani popisnih komisij so odgovorni za:
– pravilno ugotovitev dejanskega stanja sredstev, terjatev in obveznosti,
– natančno in pravilno sestavljanje in izpolnjevanje popisnih listov,
– pravočasno izvršitev nalog popisa,
– pravočasno in pravilno sestavo poročila o popisu.
32. člen
Podatki iz knjigovodstva oziroma iz ustreznih evidenc o količinah se ne smejo dajati popisnim komisijam pred vpisom dejanskega stanja v popisne liste.
33. člen
Predsednik popisne komisije je odgovoren za pravočasno in pravilno sestavo poročila o popisu, ki ga predloži pristojnemu organu zavoda.
34. člen
Župan obravnava poročilo ob navzočnosti predsednika komisije in računovodje ter odloči:
1) o načinu knjiženja in likvidacije ugotovljenih razlik,
2) o neposrednem odpisu s popravkom vrednosti materialnih vrednosti, terjatev in obveznosti,
3) o odpisu dotrajanih in neuporabnih sredstev,
4) o kalu, razsipu, razlitju, razbitju ter okvarah,
5) o materialni odgovornosti posameznih delavcev za ugotovljeni primanjkljaj ob popisu,
6) o drugem v zvezi s popisom.
Odločitev pristojnega organa v zvezi s popisom je podlaga za knjiženje razlik in uskladitev knjigovodskega stanja z dejanskim.
VI. HRANJENJE KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG, RAČUNOVODSKIH IZKAZOV IN POSLOVNIH POROČIL
35. člen
Poslovne knjige in knjigovodske listine se hranijo v prostorih računovodstva in v arhivu.
Knjigovodske listine in poslovne knjige je treba hraniti tako, da ne pride od fizičnega poškodovanja ali uničenja in da niso dostopne nepoklicanim.
36. člen
Za sprotno hrambo poslovnih knjig in knjigovodskih listin, ki se hranijo v prostorih računovodstva, je odgovoren računovodja.
Za hrambo poslovnih knjig in knjigovodskih listin v arhivu je odgovoren direktor občinske uprave.
37. člen
Poslovne knjige in knjigovodske listine se hranijo v skladu s predpisi, vendar najmanj v teh rokih:
– letni računovodski izkazi in končni obračunu plač ter izplačilne liste za obdobja, za katera ni končnih obračunov, trajno,
– knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži in z zakonom ali drugimi predpisi predpisane listine, pet let,
– listine v zvezi z obračunom davkov v skladu z davčnimi predpisi, pet let,
– prodajni in kontrolni bloki, pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine, dve leti.
Odvisno od časa hranjenja knjigovodskih listin je treba pri računalniškem obravnavanju podatkov hraniti programsko dokumentacijo (uporabniške programe). Odvisno od vrste računalniškega obravnavanja podatkov je občina dolžna hraniti tako programsko dokumentacijo, da bo strokovnjaku omogočala poznejše preverjanje.
38. člen
Listine in knjige se izločajo iz arhiva vsako leto sproti. Predlog za izločitev pripravi računovodja.
VII. VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
39. člen
Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se neposredno uporablja zakon o računovodstvu, ter splošni slovenski računovodski standardi (SRS) kakor podzakonski predpisi izdani na podlagi zakona o računovodstvu ter ta pravilnik.
Osnovna sredstva
40. člen
Osnovna sredstva so zgradbe, poslovni prostori, oprema in pripadajoči nadomestni deli in drobni inventar, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta.
41. člen
Za drobni inventar, ki se všteva med osnovna sredstva, se štejejo predmeti za urejanje prostorov, priročno orodje in naprave ter vsa druga oprema in trajna oziroma vračljiva embalaža z dobo uporabo daljše od enega leta, katerih posamične nabavne vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo vrednosti 500 EUR v času nabave.
Ne glede na pravilo iz prejšnjega odstavka se šteje, da se osnovna sredstva ob novih nabavah upoštevajo vedno med opremo ali med drobni inventar glede na to, kje občina že izkazuje istovrstno sredstvo.
42. člen
Drobni inventar, ki ne spada med osnovna sredstva, se odpisuje z enkratnim odpisom ob izdaji v uporabo. Strošek odpisa bremeni vire sredstev, iz katerih je drobni inventar bil nabavljen.
Odpis osnovnih sredstev
43. člen
Odpis osnovnih sredstev je reden in izreden.
Reden odpis se opravlja v skladu z Zakonom o računovodstvu, navodilom o načinu in stopnjah rednega odpisa neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Uradni list RS, št. 86/99), SRS 36 in SRS.
Izreden odpis se opravi v primeru odtujitve ali uničenja opredmetenega osnovnega sredstev, trajne izločitve iz uporabe.
44. člen
Odpis opredmetenih osnovnih sredstev v upravljanju, se opravlja posamično in se praviloma izkaže kot popravek nabavne vrednosti v breme virov teh sredstev.
45. člen
Osnovna sredstva se ob koncu poslovnega leta prevrednotujejo v skladu s SRS.
Učinki prevrednotenja sredstev zaradi njihove okrepitve povečujejo obveznost do virov sredstev.
Prevrednotenje zaradi oslabitve se opravlja v skladu s SRS.
Neopredmetena dolgoročna sredstva
46. člen
Za neopredmetena dolgoročna sredstva veljajo enake določbe kot za opredmetena osnovna sredstva.
Dolgoročne finančne naložbe
47. člen
Dolgoročne finančne naložbe so dolgoročne kapitalske naložbe, dolgoročna dana posojila in depoziti.
Dolgoročne finančne naložbe se v začetku izkazujejo po nabavni vrednosti, ki ji ustrezajo naložena denarna ali druga sredstva, dolgoročne terjatve pa z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin.
Obračunane realne obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev povečujejo vrednost teh dolgoročnih naložb in terjatev.
Donosi dolgoročnih finančnih naložb in terjatev se priznajo kot prihodki ob vnovčenju.
48. člen
Kapitalske naložbe v gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki vodijo poslovne knjige po določbah zakona o gospodarskih družbah in zakona o gospodarskih javnih službah, se prevrednotujejo ob koncu poslovnega leta tako kot določajo SRS.
Učinek prevrednotenje povečuje lastne vire sredstev.
49. člen
Dolgoročno finančno naložbo, ki zaradi spremenjenega statusa dolžnika (stečaj, likvidacija) preneha biti dolgoročna, je treba izkazati kot kratkoročno.
50. člen
Računovodja mora najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna poslovanja, preveriti ustreznost izkazane velikosti posamezne dolgoročne finančne naložbe.
Terjatve
51. člen
Pri terjatvah iz gibljivih sredstev je treba ločeno izkazovati dolgoročne (nad l leto) in kratkoročne (do enega leta).
Terjatve se nadalje ločujejo in izkazujejo kot terjatve:
– terjatve do kupcev,
– dani predujmi in varščine,
– terjatve v zvezi s prihodki od financiranja ter
– druge terjatve.
52. člen
Za pravočasno izterjavo terjatev, predlaganje njihovega prenosa na sporne terjatve, če se predvideva, da ne bodo poravnane v roku ali niso poravnane v roku, skrbi računovodja.
Za kasnejše odpise terjatev so potrebne ustrezne dokazne listine, zavrnitev stanj terjatev, sodne odločbe, sklep o prisilni poravnani, sklep stečajnega postopka in druge ustrezne listine.
Najmanj enkrat letno, in sicer pred sestavitvijo letnega obračuna, računovodja preveri ustreznost velikosti posamezne vrste terjatve (uskladitev).
53. člen
Odpis terjatve odobri župan.
Kratkoročne finančne naložbe
54. člen
Občasne viške denarnih sredstev občina nalaga v kratkoročne depozite v skladu s predpisi ministra, pristojnega za finance.
Med kratkoročnimi finančnimi naložbami se vodijo tudi tisti deli dolgoročnih finančnih naložb, ki zapadejo v plačilo najkasneje v letu dni od datuma bilance stanja.
Zneski obračunanih obresti za kratkoročne depozite povečujejo prihodke od tolarskih vezanih depozitov.
Denarna sredstva
55. člen
Kot denarna sredstva se izkazujejo denarna sredstva v blagajni ter dobroimetja na računih v bankah in drugih finančnih organizacijah v skladu predpisi, ki urejajo poslovanje z denarnimi sredstvi iz sredstev javnih financ.
56. člen
Blagajniški maksimum se določi v višini, ki je glede na izkušnje iz preteklih let in predvidevanja, primerna.
Blagajniški maksimum v skladu s predpisi določi župan.
Dolgoročne obveznosti
57. člen
Dolgoročne obveznosti so izkazane v skladu SRS, in sicer so to obveznosti, ki zapadejo v plačilo v roku, daljšem od leta dni.
V računovodstvu mora biti zagotovljena dosledna evidenca vseh dolgoročnih obveznosti in izkazovanje ločeno za dolgoročno dobljena finančna posojila, dolgoročne dobljene kredite, dolgoročne obveznosti iz poslovanja.
58. člen
Prevrednotenje dolgoročnih obveznosti, razen obveznosti, ki se nanašajo na sredstva v upravljanju, se obravnava kot obrestovanje in bremeni odhodke financiranja.
Kratkoročne obveznosti
59. člen
V skladu SRS se med kratkoročne obveznosti vključujejo obveznosti, ki zapadejo v plačilo v letu dni ali prej in tisti del dolgoročnih obveznosti, ki zapade v plačilo najkasneje v letu dni po datumu bilance stanja.
60. člen
Kratkoročne obveznosti se v začetku izkazujejo z dejanskimi zneski, ki izhajajo iz ustreznih knjigovodskih listin.
Kratkoročne finančne naložbe v depozite se obrestujejo v skladu s pogoji, dogovorjenimi v posameznih pogodbah z bankami.
Obračun obresti se opravi tudi ob letnem obračunu za tiste kratkoročne finančne naložbe v depozite, ki zapadejo šele v naslednjem letu, in sicer za obdobje od dneva nakazila do konca obračunskega leta.
Zneski obračunanih obresti za kratkoročne depozite povečujejo prihodke od financiranja, ko so obresti plačane oziroma ob prilivu.
Kratkoročne časovne razmejitve
61. člen
Občina v skladu s predpisi in SRS po potrebi vzpostavlja kratkoročno časovno razmejevanje, in sicer:
– aktivne časovne razmejitve za potrebe razmejevanja kratkoročno odloženih stroškov oziroma odhodkov in prehodno nezaračunanih prihodkov;
– pasivne kratkoročne časovne razmejitve za razmejevanje vnaprej vračunanih stroškov oziroma odhodkov in kratkoročno odloženih prihodkov.
Zaloge
62. člen
Material se takoj ob nabavi prenese v uporabo in istočasno bremeni stroške po nabavni vrednosti, zato občina praviloma ne izkazuje stanja zalog material.
Odhodki
63. člen
Odhodki občine se merijo in razčlenjujejo v skladu z zakonom o računovodstvu, predpisi, izdanimi na podlagi zakona in SRS.
64. člen
Odhodki se priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka. To pomeni, da se odhodek prizna:
– če je poslovni dogodek, ki ima za posledice izkazovanja odhodka, dejansko nastal in
– če je dejansko prišlo do izplačila denarja oziroma njegovega ekvivalenta.
Odhodki se razčlenjujejo na tekoče odhodke, odhodke tekočih transferov, investicijske odhodke in odhodke investicijskih transferov.
65. člen
Tekoči odhodki so odhodki, ki zajemajo plačila, za katera plačniki v povračilo ne prejmejo materiala ali opravljene storitve. Uporaba teh sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave in ne kapitalske.
66. člen
Investicijski odhodki so plačila, namenjena pridobitvi ali nakupu opredmetenih in neopredmetenih sredstev, premoženja, opreme, napeljav, vozil, kot tudi plačila za načrte, novogradnje, investicijsko vzdrževanje in obnove zgradb ter drugih pomembnih naprav.
67. člen
Odhodki investicijskih transferov so prenesena denarna nepovratna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev, to je za nakup ali gradnjo njihovih osnovnih sredstev, nakup opreme ali drugih opredmetenih in neopredmetenih sredstev, za investicijsko vzdrževanje, obnovo ipd.
Investicijski transferi so lahko tudi plačila za namene iz prvega odstavka tega člena, za katera se pri prejemniku sredstev vzpostavi obveznost iz naslova sredstev, prejetih v upravljanje.
68. člen
Odhodki so razčlenjeni tako, da omogočajo vpogled v strukturo stroškov po njihovih naravnih vrstah, ki so: stroški dela, stroški materiala, stroški storitev in drugi stroški.
V okviru skupin naravnih vrst stroškov se posamezne vrste stroškov knjigovodsko evidentirajo na analitičnih kontih, določenih v skladu s potrebami občine na osnovi enotnega kontnega načrta.
Prihodki občine se priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka (plačana realizacija).
Prihodki se razčlenjujejo v skladu z določbami zakona o računovodstvu, podzakonskimi akti na podlagi zakona ter SRS.
Prihodki se razčlenjujejo na davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke.
VIII. RAČUNOVODSKO PREDRAČUNAVANJE IN PRIPRAVA FINANČNIH NAČRTOV
69. člen
Občina v skladu z zakonom o javnih financah ter predpisi izdanimi na podlagi zakona ter navodili ministrstva za finance v računovodstvu zagotavlja podatke, ki so potrebni za pripravo večletnih in letnih finančnih načrtov občine.
IX. RAČUNOVODSKI IZKAZI, LETNO POROČILO IN ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA
70. člen
Občina mora pripraviti:
– zaključni račun svojega proračuna in
– letno poročilo.
Zaključni račun proračuna sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov in obrazložitve.
V skladu z zakonom o javnih financah župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance do 31. marca tekočega leta.
Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto občinskemu svetu v sprejem.
Letno poročilo obsega:
– računovodsko poročilo
– bilanco stanja s prilogama,
– izkaz prihodkov in odhodkov,
– izkaz finančnih terjatev in naložb,
– izkaz računa financiranja,
– pojasnila k izkazom,
– poslovno poročilo.
Poslovno poročilo je sestavljeno iz:
– splošnega dela, ki vsebuje:
– predstavitev občine,
– kratek opis njenega razvoja,
– predstavitev njenega vodstva,
– predstavitev njenih pomembnejših organov,
– kratek pregled dejavnosti in
– kratek opis gospodarskih, monetarnih, fiskalnih in drugih vplivov na njeno delovanje,
– posebnega dela, ki vsebuje
– opisna poročila o izvedbi programov, dejavnosti, projektov in
– poročilo o doseženih ciljih in rezultatih ter
– zaključnega dela, ki vsebuje:
– datum sprejetja letnega poročila v pristojnem organu,
– datum in kraj nastanka letnega poročila in
– podpise oseb, ki so odgovorne za pripravo letnega poročila: pristojne osebe in računovodje.
Letno poročila pripravita župan in računovodja v sodelovanju z skrbniki proračunskih postavk.
Letno poročilo se do zadnjega dne v februarju predloži organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov.
Letno poročilo se sestavi za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, kakor tudi ob statusnih spremembah, ob prenehanju in v drugih primerih določenih z zakonom.
Računovodski izkazi morajo prikazovati resnično in pošteno stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev, prihodkov, odhodkov ter presežek in primanjkljaj.
Računovodski izkazi in letno poročilo se sestavljajo za potrebe občinske uprave, občinskega sveta, pristojnega ministrstva, po potrebi pa tudi za druge zunanje uporabnike.
Računovodski izkazi se pripravijo na zadnji dan obračunskega obdobja v skladu s Pravilnikom o vsebini, členitvi in obliki računovodskih izkazov ter pojasnilih k izkazom za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava, ki ga izda minister, pristojen za finance.
Z Odredbo o poročanju občin o prihodkih in odhodkih, računu finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja (Uradni list RS, št. 23/01) je določeno, da morajo občine posredovati podatke, ki jih določata poročilo o prihodkih in odhodkih, računu finančnih terjatev in naložb ter računu financiranja (obrazec P) in poročilo o odhodkih po funkcionalnih dejavnostih (obrazec P1), ki sta sestavni del odredbe. Občine morajo navedene podatke posredovati ministrstvu, pristojnemu za finance, do 15. dne v mesecu za obdobje od 1. 1. tekočega leta do konca preteklega meseca. Za pripravo poročil je odgovoren računovodja.
X. RAČUNOVODSKA KONTROLA IN NOTRANJE REVIDIRANJE
71. člen
Računovodska kontrola zajema sprotne aktivnosti ugotavljanja pravilnosti in odpravljanje teh v vseh delih računovodskih postopkov.
Kontrola knjigovodskih listin se opravlja tako, kot je določeno v tem pravilniku.
Odgovornost računovodje in drugih za opravljanje kontrole je opredeljena v tem pravilniku in pogodbeno opredeljena.
V poslovne knjige se ne smejo vnašati nobeni podatki iz knjigovodskih listin, dokler ni opravljena kontrola. Računovodski obračuni in posamezni računovodski predračuni se ne smejo sestavljati na podlagi podatkov iz poslovnih knjig, dokler podatki niso kontrolirani.
Računovodsko kontroliranje knjigovodskih listin in poslovnih knjig zagotavlja, da se ugotavlja tudi morebitno neupoštevanje predpisov in internih aktov in računovodskih standardov, zlorabe, poneverbe ter jih tako preprečuje.
Računovodsko kontroliranje podatkov je preverjanje ali so poslovni dogodki nesporni, ali so jih odobrile pooblaščene osebe, ali so vsi poslovni dogodki tudi knjiženi, ali so knjiženi pravočasno, v pravilnih zneskih, na ustreznih kontih in ustreznih stroškovnih mestih.
72. člen
Računovodsko revidiranje kot preverjanje in ocenjevanje organiziranosti in delovanja računovodskega kontroliranja ter način sestavljanja računovodskih obračunov in predračunov, ki predstavlja notranji nadzor javnih financ, se bo opravljal v skladu z Navodilom o oblikah in izvajanja notranjega finančnega nadzora v občinah.
Revidiranje bo občina zagotovila tako, da bo poverila notranje revidiranje zunanjemu izvajalcu.
XI. POOBLASTILA IN ODGOVORNOST V RAČUNOVODSTVU
73. člen
Za organizacijo in vodenje računovodstva je odgovoren računovodja.
Računovodja je odgovoren za:
– organizacijo, koordinacijo in nadzor dela na področju računovodstva,
– pravilno in ažurno vodenje poslovnih knjig,
– usklajevanje analitičnih evidenc s knjigovodstvom glavne knjige,
– pravočasno sestavo letnega poročila,
– za pravočasno pripravo podatkov in poročil za župana in občinski svet ter nadzorni odbor,
– pravočasno zaključevanje poslovnih knjig,
– pravočasno dopolnjevanje pravilnika o računovodstvu in drugih aktov s področja računovodstva,
– pravočasno dopolnitev kontnega načrta v skladu s predpisi,
– organizacijo pravilne hrambe poslovnih knjig in knjigovodskih listin
– in drugo v skladu s pogodbo oziroma sklepom pristojnega organa.
74. člen
Prav tako odgovarjajo tudi delavci, skrbniki proračunskih postavk, v skladu s svojo pogodbo o delu in danimi pooblastili, če je knjigovodstvo nepravilno vodeno in neažurno po njihovi krivdi.
XII. KONČNE DOLOČBE
75. člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme župan občine.
76. člen
Pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 451-1/08
Sodražica, dne 5. septembra 2008
Župan
Občine Sodražica
Blaž Milavec l.r.